KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IX. letnik Ljubljana 1961 1. zvezek Vsebina prvega zvezka: R. O g r i n : Iz vrhniške preteklosti — Stran 1 S. V r i š e r : Posvetna baročna plastika v severovzhodni Sloveniji Stran 5 I. S 1 o k a r : Začetki tobačne industrije, v Ljubljani — Stran 16 J. Jenko: 90-letni jubilej gorenjske proge II. — Stran 20 F. G o r š i č : Mejaštvo in organizacija vinskih gora — Stran 31 M. M u š i č : Ferdo Seidl o svojem življenju in delu — Stran 36 J. Š a š e 1 : 1707 let star napis iz Emone — Stran 55 D. Z e 1 i n k o v a : Slikano usnje v Sloveniji — Stran 58 ZGODOVINSKO BRANJE: B. M a r u š i č : Studi goriziani XXV.—XXVL — Stran 64 Na ovitku: Ptuj, pogled na mesto z gradu (Foto M. Vidmar) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Jože Som — Tiska tiskarna iTonela Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/11 (Mestni arhiv) — Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 600-12/606-1-3-73 — Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJKVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK IX. LJUBLJANA 1961 ZVEZEK 1 IZ VRHNIŠKE PREIEKLOSTI RAFAEL OGRIN Ko SO se naselili Slovenci na kraju, kjer je stal nekdaj Nauportus, so prišleci našli tam, kjer se je svet začel dvigati, razvaline rimske ntrdbe, nižje ob Ljubljanici pa ostanke sta- rega rimskega naselja. Ker je bilo novo naselje vrh izvirov Ljub- ljanice, so ga imenovali Vrhnika; razvaline na hribu so imenovali Gradišče ali kratko Hrib, kraj ob Ljubljanici pa Breg. Breg in Hrib deli še danes potok Klis. Najrodovit- nejša zemlja je ležala med Bregom in Hribom ob Vaškem potoku, ki se izliva v Klis. Tu je zrasel tretji, kmečki del Vrhnike, Vas. Ime Vrhnike se pojavi v listinah šele v začetku XIV. stoletja. Vendar je gotovo, da je tam, kjer se je končala važna trgovska cesta in od koder se je odpravljalo blago da- lje po Ljubljanici, nastalo naselje vsaj tako zgodaj kot Ljubljana. Kljub trškemu sodniku in sejmom pa je ostala Se nadalje dolga vas, ki je stala ob Stari cesti in ob Vaškem potoku. Vas in Breg sta bila zemlja deželnega kneza. Hrib pa je bil cerkvena last. Tu se je okrog farne cerkve zbralo nekaj malih kmetov in bajtarjev. Valvasor piše, da so leta 1325 gospodovali na Vrhniki Serapetrski gospodje in da je zadnji tega rodu umrl leta 1370. V ohranjenih listinah pa se imenujejo ob tem času Vrhni- ški gospodje, tako leta 1300—1308 Geysel- precht, leta 1318 Henrik in Gotfrid Vrhniški, leta 1408 pa Albreht Vrhniški.* Tudi ljudsko izročilo ve za vrhniške gra- ščake. Njihov grad naj bi stal »sred Ulake planine nad Zgornjo Vrhniko«.^ Albreht Vrhniški, morda zadnji tega rodu, je bil bistriški nadarbenik in je leta 1408 prodal samostanu desetino na Vrhniki in si- cer na Vasi in na Bregu, dalje v Verdu in na Mirkah za 24 goldinarjev, ki mu jih je moral samostan izplačevati vsako leto do smrti. Ta znesek je po svoji smrti namenil za blagor svoje duše in za duše svojih pred- nikov." Tedaj je bila Vrhnika že podložna nepo- sredno Habsburžanom. Desetina je bila fevd, ki so ga dobili Vrhniški gospodje, bržkone še preden je Ulrik III. iz rodu Spanheimov podaril leta 1260 ves desni breg Ljubljanice od izvira tja do Podpeči z vasema Verd in Mirke vred bistriškemu samostanu. Albreht je prosil najprej vojvodo Viljema, Viridinega sina, da mu prodajo dovoli. Ker je Viljem še pred izdajo kupnega oziroma darilnega pis- ma umrl, je pismo potrdil njegov brat Leo- pold, vojvoda Notranje Avstrije. Po dese- tini, od katere je dobival bistriški samostan dve tretjini, župnik na Vrhniki pa eno tret- jino, kar je veljalo do kmečke odveze leta 1850, se lahko sklepa, da so bile tedaj še vse vrhniške kmetije pod deželnim knezom in da je šele pozneje nekaj teh kmetij prišlo v druge roke. Posestva deželnega kneza, ki so bila raz- deljena na županstva, je upravljal vicedom- ski urad v Ljubljani. Več županstev skupaj pod posebnim oskrbnikom je tvorilo urad. Fak urad je bil v začetku XVI. stoletja v Rovtah in je obsegal županstva Vas na Vrh- niki, Gornja Vrhnika, Dolnji in Gornji Lo- gatec, Hotedršica z Ravnikom, veliko žu- panstvo z vasmi Medvedje brdo, Hlevni vrh in županstvo Zažar, torej vse vasi, ki so bile pozneje pod logaškim gospostvom. To se je raztezalo od Drenovega griča pri Vrhniki do Godoviča in od Sv. Jere na Hrušici do Št. Jo- šta.* V prvi polovici XVL stoletja so bili deželni knezi zaradi turških bojev v stalni denarni stiski in so zato svoja posestva zastavljali ali dajali v najem. Tako je Ferdinand I. dolgoval Erazmu pl. Scheyerju, stotniku v Senju, na plači in za vzdrževanje posadke v Senju, Otočcu, Starem gradu in Jablanici 10.000 gld in mu namesto plačila zastavil urad v Rovtah.' Urad se je tedaj razdelil na dva urada, Logatec in Rovte. Po Scheyerjevi smrti leta 1547 mu je sledil sin Franc. Za njim je imel oba urada v zastavi najprej vicedom Jurij Hofer, nato sta prišla urada v roke idrijskega upravitelja Urbana Ain- khiirna in leta 1591 v roke njegovega sina Jurija. Urban Ainkhiirn je okrog leta 1587 sezidal logaški grad. Juriju je sledil Adam Moškon. Tako so se vrstili zastavniki drug za drugim in izkoriščali gospostvo. Upravo 1 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEV.VO ZGODOVINO SO prepuščali svojim oskrljjiikom. Sami so skrbeli le za to, da so se jim dohodki pravo- časno izplačevali. Seveda so oskrbniki skrbeli tudi zase in stiskali podložnike. povečevali jim tlako in jili trdo kaznovali. I^eta 1603 so se podložniki pritožili nadvojvodi Ferdi- nandu, ki je njihovi pritožili ustregel in na- ročil vicedonui Kobenclu. da se logaški po- daniki ne smejo obremenjevati preko mere in stare navade. Vendar tudi podložniki niso bili ovčice, kakor si jih navadno predstavljamo. Tako je oskrbnik Serine leta 1588 poročal vicedomu Bonlioinu, da se v logaških gozdih vse vprek seka. Začeli so podaniki deželnega oskrbnika Volka grofa Thurna iz Križa. Sekali so po- noči. Ker se niso upali spraviti les narav- nost na trg v Ljubljano, so ga prepeljavali po Ljubljanici do Iga, kjer so ga prodajali. Nje so posnemali logaški podaniki na Vrh- niki z izgovorom, da so oni še bolj upravi- čeni sekati les kot pa tuji podaniki, ki ne plačujejo logaški gosposki ne najemnine ne davka.' Nadvojvoda Karel Štajerski in njegov sin Ferdinand II. sta v začetku XVII. stoletja prodala skoraj vsa svoja posestva na Kranj- skem.^ Že zastavniki teh posestev so redko- kdaj zapustili čiste račune. Vse pa so pre- kosili novi lastniki, med njimi tudi knezi Eggenbergi, ki so leta 1624 kupili logaško gospostvo. Eggenbergi so bili iz Radgone in so bili sredi XV. stoletja neznatni kramarji v Gradcu, kjer so se ukvarjali tudi z menjavo denarja. Pod cesarjem Friderikom III. je bil eden izmed njih predstojnik kovnice denar- ja in si je s kovanjem manj vrednih novcev nabral ogromno premoženje. Nato so hitro napredovali, postali so plemiči, baroni, knezi, v tridesetletni vojni celo vojvode Krunilov- ski na Češkem. Ivan Ulrih in njegov sin Janez Anton sta bila deželna glavarja na Kranjskem od leta 1602 do 1649. Antonov sin Ivan Seifrid in vnuk Ivan Anton Jožef pa od leta 1673 do leta 1714.8 Kot deželni glavarji niso pozabili na svojo osebno korist. Leta 1650 so imeli kar šest za- stavljenih gospostev v svoji lasti: Lož, Po- stojno, Šteberk, Planino, Logatec in Belo peč. Na Štajerskem so bili po višini davkov na četrtem mestu. Na Češkem so imeli poleg mnogih gradov še 311 podložnih vasi. Po bogastvu so presegali bržkone celo Celjske grofe. Svojo visoko službo so izrabljali in kakor iudi nekateri drugi kranjski velikaši, na pri- mer Auerspergi, ostajali z dajatvami dolžni vicedomu. Zastavljena gospostva so namreč plačevala vicedomskeniu uradu tako imeno- vani urbarni davek, deželni blagajni pa druge davke. Že leta 1625 so odpisali Ivanu Ulrichn 1965 11. Od leta 1624 do 1635 je bil spet v zaostanku za 6702 fl. Pet gospostev, med njimi tudi Logatec, je dolgovalo vice- domu tedaj skupno 19.756 f I. la znesek se je kot »neizterljiv« odpisal. Kakor pripominja takratni vicedomski seznam, je bilo upanje, da se bo odpisalo tudi 44 fl 43 kr. ki so jih dolgovali tudi trije pogorelci-podložniki na Igu. Po naslednjem vicedomskem seznamu zaostankov za leto 1645 do konca leta 1669 so Eggenbergi zopet dolgovali na dajatvah za svoja posestva Lož, Postojno in Logatec skupno 14.396 fl. Kdaj je bil ta znesek od- pisan ali plačan, nisem zasledil. Okrog leta 1700 ni bilo več dolgov.^ Ko je Ivan Anton Eggenberg prodal go- spostvo Lupoglav baronu Brigidu, se je celo zavezal, da ga bo ščitil za neplačane davke. Leta 1717 je umrl zadnji Eggenberg, star 13 let. Njegova mati je nato njih posestva na Kranjskem, Logatec, Planino in Šteberk prodala Kobenclom. Tem so sledili leta 1825 grofi Koroniniji in leta 1846 knezi Windisch- grätzi. Z njimi se je končalo logaško gospo- stvo nad Vrhniko.^" Poleg logaškega gospostva pa je imelo svo- je podložnike na Vrhniki še nekaj drugih gospostev in graščin. Knezu Eggenbergu je bilo leta 1622 pode- ljeno dedno točajstvo na Kranjskem. Z njim je bil v zvezi poseben fevd, ostanek ne- kdanjega velikega posestva gospodov Črno- maljskih. Ti so bili prvi dedni točaji na Kranjskem. To čast so izgubili zaradi »upora in izdajstva«, ki so ga zagrešili pod Ferdi- nadom II. Tako pravi dedno pismo, s ka- terim je bil ta fevd oddan Eggenbergom. Upor in izdajstvo Črnomaljskih je bila brž- kone njih pripadnost k luteranstvu, zaradi katere so se tudi izselili iz dežele. Fevd je bil skrajno malenkosten. Njegovo imenje je bilo ocenjeno s 3 f 1 18 kr in 1 pf in je obsegalo 2 Va kmetije na Vrhniki, v Landolu in Mirni peči. Na Vrhniki je bila le ena tretjina kme- tije in 16 domcev, ki so bili večinoma na sedanjem Cankarjevem trgu in v rokah Kali- nov, Hofmanov in Garzarollijev. Zanimivo je, da so dedni točaji oddajali te domce v fevd s fevdnimi pismi, pisanimi na perga- mentu.i* Nadalje je knez Eggenberg kupil leta 1699 še tako imenovano Kalinovo imenje, obsto- ječe iz dveh kmetij, sedem domcev in bajt. Svoje podložnike so imeli na Vrhniki še graščine Cemšenik, Crnelo. Bokalce in Ore- 2 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA hek. Ob rektifikaciji leta 1756 je bilo posest- no stanje na Vrhniki takole: Graščini Crnelo in Cemšenik pri Dobii sta bili nekoč last Lambergov Crnelskih, pozneje sta prišli v last Apfaltrerjev, ki so ju pro- dali Andriolijeni in Rasternoni. Graščina Bokalce, ki je bila last baronov Strobclhofov, nato grofov Lambergov, je imela tndi imenje Ceplje, imenovano po majhnem dvorcu pri Glinici pod Toškim čelom, s katerim so Strobelhofi združili še vrhniški urad nekdanjega dragomeljskega gospostva, ki je bilo leta 1584 last Volka grofa Tlmrna iz Križa. Gospostva Bokalce in Ceplje, Čruelo iu Orehek so bila v začetku XIX. stoletja že v meščanskih rokah, le Cemšenik so imeli še vedno baroni Rasterni.'^ Ko se je logaško gospostvo oddalo Sche- yerju v zakup, je vicedomski urad izvzel deželsko sodišče za ta okoliš, ki je bilo tedaj na Vrhniki. Sodišče je ostalo na Vrhniki, kjer so bile velike zaloge žita, vina in dru- gega trgovskega blaga, ki se je tu pretovar- jalo. Vicedomski urad je bil mnenja, da je deželsko sodišče potrebno na Vrhniki zaradi stalnih sporov med trgovci in tovorniki. De- želski sodnik je imel 52 fl plače, od tega 20 fl za vzdrževanje sodnega sluge in še nekaj drugih dohodkov kot stojnino na cerkvenih proščenjih, gostnino pri nadzorstvu gostiln in delež od denarnih kazni. Že leta 1574 je nižjeavstrijska komora dovolila, da se odda deželsko sodišče vicedomti Hoferju, tedanje- mu zastavniku logaškega gospostva, v za- stavo in je zato naročila, naj se ocenijo dohodki deželskega sodnika in zastavnikii poviša zastavna vsota. Vendar je tedaj dežel- sko sodišče še nadalje ostalo na Vrhniki.*3 Znana sta dva deželska sodnika na Vrhni- ki, Urban in Ivan Flach. Urban je bržkone sezidal hišo na Bregu, danes Cankarjev trg št. 8. Nad hišnimi vrati je še danes hišno znamenje, sestavljeno iz črk V in L (Vlah) in z letnico 1554." Ivan Flach je bil eden izmed znanih lute- rancev na Vrhniki in prijatelj bistriškega priorja Gregorja, ki je bil zaradi luteranstva ; odstavljen. Ta mu je dal v najem velik kos • zemljišča pod samostansko zgradbo za skraj-1 no nizko najemnino 1 f 1 30 kr. Da je bila ta i glede na velikost zemljišča res premajhna, : dokazuje to, da je samostan pozneje to na- ¦ jeninino povišal na 12 f 1. Tedaj so plačevali I bistriški podložniki za celo kmetijo le 7 fU najemnine. Imel je v najemu tudi žago vj Verdu. Poleg Ivana Flacha so znani kot vrh- ' niški luterani le še Ivan Hofman, Krčmar in Mihael Perko.i^ Močno razširjeni pa so bili tedaj na Vrh- niki štiftarji. Leta 1584 je dobil deželski sod- nik Ivan Flach nalog, naj zasliši štiftarje, ki so hoteli na Košaci sezidati cerkev. Ko si je bil ogledal njihov shod sodnikov brat Krištof, rudarski sodnik v Idriji, so ga žen- ske napodile s kamni, za kar jih je hujskala žena župana Jelovška. I udi deželski sodnik Ivan Flach si je ogledal shod na Košaci, kjer se je v soboto, 1. decembra 1584 zbralo ob mraku nad 300 oseb. Kakih 56 zamaknjencev se je premetavalo po tleh, da jih je bilo gro- za gledati, je poročal sodnik. Ko se je ta vračal s holma, so vrele še veduo nove mno- žice na Košaco.*" Štiftarje so sicer uradno zatrli, njihova za- misel pa ni zamrla. Nekaj let pozneje, okrog leta 1640, je na Košaci že stala cerkev sv. trojice, »kraljica vrhniška«, kakor jo ime- nuje Cankar. Sezidali so jo Vrhničani s pro- stovoljnimi darovi, za vzdrževanje pa so ji darovali travnik, na katerem se je lahko nakosilo do 10 voz sena." Prav ta čas so mali ljudje na Vrhniki pridno trebili Košaco ali kakor so jo imeno- vali, »Košatico«, in si delali majhne laze. Na Vrhniki je bilo leta 1765 kar 110 takih lazov, ki so bili njive siromakov.^^ Leta 1591 je Ivan Flach kot deželski sod- nik prisostvoval predaji logaškega gospostva Juriju Ainkhürnu. Take predaje so se vršile javno v prisotnosti podložnikov in županov. Prebralo se je pismo deželnega kneza, s ka- terim je pozival k pokorščini novemu gospo- darju iu prisotni so jo morali obljubiti. Ivan Flach je bil tedaj dvojni sodnik, de- želski in trški na Vrhniki. Kdaj je vicedom- ski urad predal deželsko sodišče logaškemu zastavniku, ni znano. Bržkone okrog leta 1600.18 Poleg Ivana Flacha so v XVII. stoletju kot trški sodniki znani po listinah, še: 1618 Gašper Aluina, 1619 Jurij Schebrele ali Schubrele, 1638 Jurij Kunstl. 1645—1652 Gašper Hlebec, , 3 KRONIKA ČASOPIS / A SLOVENSKO K R A J i: V N O ZGODOVINO 1662 Hieroiiini Hofman, 1681 J. GarzaroUi, 1692 Franc GarzaroUi. Podatki so skopi, ker vrhniški trški arhiv ni ohranjen.^" Po ohranjenih listinah o posebnih pravicah drugih kranjskih trgov se lahko sklepa, da so tudi vrhniški tržani imeli pravico, voliti vsa- ko leto svojega sodnika in imeli v lahkih kazenskih zadevah sodno oblast prve stop- nje. V Državnem arhivu LRS je ohranjen načrt Vrhnike, narisan med leti 1770 in 1790, kjer je zarisan sramotni steber, ki je stal na sedanjem Cankarjevem trgu.^' Tržani so imeli pravico, da so o svojih trških zadevah sami odločali. Sodniki s svo- jimi prisedniki so nadzorovali težo kruha, žitne in vinske mere ter skrbeli za varnost pred ognjem. Glede najemnine, davkov in drugih daja- tev so ostali tržani podložili svojim gospo- stvom, ki so sodila tudi v civilnih, zemljiških zadevah. Težje kazenske zadeve je obravna- valo deželsko sodišče, sprva na Vrhniki, pozneje pa v Logatcu. Nadalje je imela Vrhnika pravico do do- ločenega števila letnih sejmov in bržkone do enega sejma vsak teden. Sprva so bili letni sejmi ob nedeljah in praznikih, zlasti ob cerkvenem proščenju. Leta 1770 pa so bili sejmi ob nedeljah in praznikih prepovedani in prestavljeni na delovne dni. Veliko dela so imeli sodniki zaradi lege trga ob glavni cesti, po kateri se je prenašalo ali prevažalo trgovsko blago in premikalo vojaštvo. Tovorniki so zakrivili marsikatera kazniva dejanja, ki jih je moral obravnavati nato sodnik. Odpirali so na primer sodčke, ki so jih prenašali in pili iz njih vino, pri- manjkljaj pa dolili z vodo. Kradli so žito in manjkajočo težo nadomeščali na ta način, da so žito namočili v vodi, da se je napelo. Nadalje so si tovorniki drug drugemu od- jedali zaslužek, zaradi česar so nastali pre- piri, ki so se čestokrat končali s pretepom. Trški sodnik je imel nalog, da tovornike za taka dejanja strogo kaznuje; za to mu je pripadla tretjina denarne kazni. Seveda je Lrivec moral povrniti tudi škodo.^^ Močno je zaposlovalo sodnike tudi voja- štvo, ki je zelo pogosto korakalo skozi Vrh- niko ali pa prezimovalo v njej in v okoliških vaseh. Skrbeti so morali za njihovo prehra- no, prenočišča in prevoz prtljage. Bila je to divja Soldateska, pred katero ni bilo varno ne življenje ne imetje tržanov. Leta 1718 so na primer vojaki ubili županovega sina Šte- fana Jelovška in pisarja logaškega gospostva Feliksa Jamska. Pozimi ob snežnih zametih so morali sod- niki skrbeti, da je bila cesta do Logatca prehodna za tovornike in njihovo živino. Za- to so morali preskrbeti tlačaiie za kidanje snega. Leta 1562 je poročal vicedom Hof er na nižjeavstrijsko komoro, da imajo podložniki tega dela dežele veliko gotovine in živine. Le majhen del Vrhničanov je kmetoval, veči- na je tovorila, čolnarila in pretovarjala blago iz skladišča na čolne in obratno. Za prenos tovora od Vrhnike do Trsta so tovorniki za- sUižili leta 1624 v letnem času od 1 fl 12 kr do 1 fl 20 kr. Ce pa so šli prazni v Trst in to- vorili blago nazaj grede, pa so zaslužili 2 fl do 2 f 1 20 kr. Pri tedanjih cenah, ko je ve- ljalo kosilo 12 kr, bokal navadnega vina pa 6 kr, samo življenje ni bilo drago; zato pa so bili dražji drugi predmeti (tekstil, železni izdelki itd.). Pilo se je takrat mnogo: župnik, sodnik, župan, vsi so imeli gostilne, tihota- pili so vino in kaj neradi plačevali vinski dac od izločene pijače. Dacarji so imeli veliko dela in pisanja, da so izterjali zaostanke. Poleg sodnika je imela Vrhnika še mitni- čarje in poštarje, o katerih pa bi bilo treba govoriti posebej. (IPOMBE 1. Sclunni, Arhiv II p. 245 in Komatar. Ein Copialbnch des Klosters Freudenthal — MMK 1900, 50. — 2. Franc Svetličič, Ukleti graščak, DiS 1903/600. — Zgornja Vrhnika je Stara Vrh- nika. Sedanje ime te vasi je prestava iz nemščine: Alt Oberlaibach. V vrhniških matičnih knjigah so v latinščini pisali »ex superiore Verchnik«. Na sklepu poročne knjige za leta ,1764 do 1783 so naštete farne z nemškimi in slovenskimi imeni, med njimi »Dorf Alt Oberlaibach oder GoTcna Verchnik«. Nemško ime je nastalo pač zaradi tega, ker Nemci niso mogli prestaviti kra- jevnega imena Gornja Vrhnika z Ober Ober- laibach. — 3. Drž. Arhiv Slovenije (DAS), Bi- striški urbar il729 III. — 4. in 5. DAS, Vicedom. arhiv, fase. 46. Urbar urada Rovte iz 1552 in za- stavno pismo. — 6. O logaškem gospostvu gl. DAS, Vic. arh., fase. 54/1 do 21. — 7. DAS, Vic. arh., fase. 58 a. — 8. O Eggenbergih gl. Car- niolia 1840-42. VI. Murko, Denar, str. 7;2; Klunov anhiv'l. — 9. Davčni zaostanki: DAS, 5. imenj- ska knjiga in Vie. arh., fase. 54 a in 52. — 10. DAS, Dežel, deska IV, fol. 4.?5. — 11. Dedni uradi DAS. Guber. arh. et Dežel, glavarstvo. — 12. DAS, Rekt. akti Ob. V. 4, 283, 287, 293, 297; I. Kr 2 in 121. Dežel, deska V., VII. — IX. — 13. DAS, Vic. arh. 54/2 in 4. — 14. DAS. Vic. arh. Ii29 b. — 15. Gruden, Verske razmere bistri- škega samostana v reformacijski dobi; DAS, Ur- bar bistr. samostana iz 1639. — 16. Štiftarji: DAS, Stan. arh., 289 a fol. 1671-^1.684. — 17. Škof. arh.. listina z dne 51. 5. lase. Vrhnika I. — 18. DAS, Vic. arh. 54/6. — 19. DAS, Vic. arh. 54/1.1. — 20. iMatič. knjige v vrlin. far. arhivu; DAS, Sta. arh., fase. 294a in b, 303 b..— 21. DAS, Cesta Lj. — Trst, mapa XHIM- — 22. DAS, Stan. arh., fase. 293 a/2247 do. 2249. — 23. DAS. Stan. arh.. 300 b/1173. 4 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C: O 1) O \ I N O KRONIKA POSVETNA BAROČNA PLASTIKA V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI SERGEJ VRISER Na ozemlju severovzhodne Slovenije (na Štajerskem in v Pomurju), ki mu je baročna doba naklonila mnoštvo kiparskih umetnin, najdemo poleg prevladujoče večine cerkve- nih tudi nekaj del nesakralnega značaja. V pričujočem sestavku podajam kratek umet- nostnozgodovinski pregled teh del, kakor so nastajala po kronološkem redu in se delijo po svojih funkcijah v različne skupine. Nahajališča profane baročne plastike so v severovzhodni Sloveniji izključno gradovi in dvorci. Že razmerje med številom cerkva in številom fevdalnih stavb nam pove, zakaj so profana dela v manjšini, razen tega je v sami vrsti baročnih in barokiziranih gradov razmeroma malo takih, ki bi vključevali v svojo notranjščino, zuiianjšino ali neposred- no okolje tudi plastiko te vrste. Kot vemo, se je fevdalna družba na naših tleh poslu- ževala za potrebe reprezentance v izdatni meri likovnih pridobitev baroka. V plemi- ških bivališčih, ki so bila preurejena ali na novo pozidana v drugi polovici XVII. in v XVIII. stoletju, so se nam ohranili pomembni spomeniki arhitekture, slikarstva in kipar- stva. \endar je zadnja od naštetih umet- nostnih panog zastopana pretežno s plastič- nim okrasom grajskih kapel, torej z deli sakralne tematike, kolikor pa gre za profano plastiko, so to največkrat štukature, torej dela uporabne umetnosti, povezane s pla- stiko. Le v nekaj primerih imamo opravka z izrazitimi figurativnimi kiparskimi stvari- tvami posvetnega značaja. V našem pregledu si moramo pomagati brez arhivskih podatkov, le s pričevanjem del samih. Plastike danes mnogokje niso več na svojih prvotnih mestih in z mnogimi je ravnal čas zelo neusmiljeno. Vendar je mo- goče vsaj po fragmentih popisati nekdanje stanje. Naše gradivo moremo razdeliti v tri sku- pine: vrtna plastika, plastika stopnišč in plastika kot okras za fasade. V prvo skupino smo uvrstili poleg izrazitih vrtnih kiparskih dekoracij, ki so stale sredi zelenega okolja, še plastiko z ograj in vrtnih portalov. Raz- likovati bi mogli dalje še med skulpturami, ki so bile postavljene v že urejeno okolje, in takimi, ki so nastale sočasno z ureditvijo parka in so se torej po svojih mestih pod- rejale določenemu ureditvenemu načrtu. Kot najstarejši v naši vrsti bi omenili ki- parski okras gradu Gornja Radgona, kjer so danes ohranjene štiri kamnite glave, ostanki poprsij. Fotografija iz dvajsetih let našega stoletja nam pove, da je bilo teh poprsij vsaj šest. morda tudi več. Stala so iia nizkih ste- brih kamnite ograje in so flaukirala pot pred vhodom v grad. Ob času posnetka je bilo pet plastik še razmeroma dobro ohranjenih, šesti je manjkala glava. Poprsja so predstav- ljala dve ženi v dekoltiranih oblekah in s pri- českami druge polovice XVII. stoletja, dalje dva moža z dolgimi lasmi in bradatega starca s turbanu podobnim pokrivaloui in s krzne- nim ovratnikom. Ohranjene glave izpričujejo precej sumarično kiparsko obdelavo in ne kažejo individualnejših portretnih znakov. Danes tudi ni več mogoče ugotoviti, ali je šlo morda za alegorične upodobitve. Med profanimi plastikami, ki jih hočemo našteti, bi sodila ta dela po starosti na prvo mesto, namreč v drugo polovico XVII. stoletja, po umetniškem izrazu pa k povprečnim dosež- kom dekorativnega pomena. V prvo skupino se uvrščajo tudi kipi iz grajskega parka v Slovenski Bistrici. Tu so se ohranila tri poprsja in dve figuri v celi postavi. Spričo obsega parka se zdi zelo Slovenska Bistrica, kip lIiTaklcja v grajskem parku, druga pdUiviea XV[[, stol. 5 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO verjeino. da je bilo svojčas tam še več figur. Poprsja so danes že poškodovana, bolje ohra- njena sta kipa, ki predstavljata Herakleja in Merkurja, priljubljeni figuri baročnih vrtov. Antični silak razkazuje v mirujoči pozi mišičasto telo, Merkur je vojščak v barokizirani rimski vojaški noši. Obe figuri sta v bistvu zvesti kamnitemu bloku, iz ka- terega sta bili izklesani, značilni elementi baroka, razgibano oblačilo, patetično dvig- njeni pogled in poza Merkurja govorijo za čas nastanka ob koncu XVII. stoletja. Avtor plastik je neznan, brzda bi ga pa smeli iskati med številnimi štajerskimi umetniki izven Slovenije, ki so v drugi polovici XVII. sto- letja krasili s podobnimi plastikami avstrij- ske vrtove in ki so jih naročila vodila tudi v naše kraje. \ Sevnici je barok ublažil utrdbeni značaj grajske stavbe in poživil s kiparskimi deli ploščad pred vhodom v grad, dvorišče in grajski park. Na ograji pred vhodom sta se ohranila dva sedeča leva z grboma, ob sever- ni stranici dvorišča stoji kamnit vodnjak, ki ima obliko človeške glave. Obraz kaže favnovske poteze, iz zašiljenih, uhljev štrli akantovo listje in tudi na čelu je podobna ornameiitika. Druge plastike so močneje po- Dornava, detajl levega vrtnega portala, sreda XVIII. stol. škodovane iu niso več na prvotnih mestih. Na ograji ploščadi najdejno fragmente dveh ležečih levov, v parku sta stali še dve žival- ski figuri. Prva predstavlja sedečega psa. Njegova glava se zdi skoraj karikirana in prehaja ob uhljih in gobcu v rastlinske mo- tive. Zanimiva je tudi druga figura — debela krastača. Teraso zahodnega trakta gradu krasita dve košarici s cvetjem in dve orna- mentalni tvorbi plamenaste oblike. Ohranje- na baročna dela izvirajo iz XVII. stoletja, za njegovo drugo polovico bi se izrekli tudi ob kipu Marije z detetom, ki stoji danes pred severnim traktom gradu. V vrtu graščine Majšperk najdemo dve baročni figuralni skupini na novejših pod- stavkih. Tudi tukaj je segel neznan kipar po priljubljeni motiviki časa. Upodobil je dve pastirski sceni: v prvi vidimo dečka pri igranju flavte, ob njem drugega, ki sedi in posluša, med obema počiva pes. V pendantu sta stoječ muzikant-trobentač in njegov se- deči poslušalec, med dečkoma se je utaboril kozliček. Deli razodevata povprečno kipar- sko znanje in ju ne bi spravljali v zvezo z neznanim avtorjem Janeza Nepomuka ob cesti pred graščino. Verjetno se zdi, da iz- virata plastiki iz tridesetih let XVIII. sto- letja, ko so delali tudi na graščinski stavbi. Štajerska graščina, pri kateri je prišla vrtna plastika do polne veljave, kakovostna umtnostna enota, h kateri so ubrano prispe- vale svoj delež arhitektura, skulptura in hor- tikultura baročne dobe. je Domava pri Ptuju. O njenem konceptu in stavbni rasti je spre- govoril N.Šumi v ZUZ V/VI (1959); na tem mestu hočemo dopolniti zimnje o spomeniku le s prispevkom o dornavski plastiki. Kipar- ski okras obdaja graščino tako rekoč od vseh strani. Podobno, kakor je storil Šumi pri opisu dornavskega koncepta, hočemo našteti plastike, kakor se prikazujejo sprehajalcu, ki prihaja v Domavo z juga po glavni aleji. Še prej pa omenimo štiri svetniške figure, ki obdajajo ali bolje, so obdajale graščino s štirih strani izven grajskega vrta. Ob cesti pred vstopom v alejo stoji kip Immaculate; to je pričetek osi, ki poteka skozi ves kon- cept ter se končuje na severu daleč izven vrta z drugo sakralno figuro. Os vzhod—za- hod sta vzdrževala dva svetniška kipa, eden, ki je stal v današnjem naselju Domava, in drugi, še ohranjeni Janez Nepomuk, sredi polja zahodno od gradu. Številne plastike sprejmejo gledalca pred glavnim vhodom. Tu so najprej figure glav- nega in dveh stranskih notranjih portalov vrta pred graščino. Na stebrih glavnega por- tala opazimo na najvišjih mestih figuri psa 6 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA in panterja, ki se vzpenjata in pridržujeta rokokojski kartuši z grboma. Levo in desno od obeh stebrov sedita na volutah ograje dva gola dečka z rogoma cvetja v rokah. Na stranskih portalih, ki vodita v prednji vrt, sta na desni strani upodobljeni otroški postavi Pomladi, deklice s kito in košarico cvetja, in Poletja, deklice z žitnim snopom in srpom. Na desni strani najdemo z grozd- jem okrašenega dečka Jesen, njemu nasproti pa dečka Zimo, ki se zavija v ogrinjalo in drži v rokah ogrevalnik. Vsi stebri vrtne ograje so okrašeni s kamnitimi vazami: iz- menično sta podana dva tipa kelihom podob- nih posod, na ogelnih stebrih in ob portalih so večje vaze rokokojske, plamenaste oblike. Bogato plastične so zlasti štiri vaze obeli notranjih portalov, njihovi ročaji imajo ob- liko bradatih starčevskili obrazov. Razen vrtnih portalov je okrašen s plastikami tudi balkon glavnega graščinskega portala. Dve figuralni skupini, postavljeni na balkonski ograji, predstavljata levo dva dečka pri petju, desno deklico z lutnjo in dečka, ki venca muzikantinjo s cvetjem. Na oglih bal- konske ograje stojita dve rokokojski vazi. Na dvoriščni strani graščine moramo naj- prej omeniti plastiko fasade glavnega po- slopja in dveh stranskih traktov. Na čelu fasade opazimo kip stoječega Herakleja in dve cvetni vazi. Na slepih balustradah dvo- riščnih traktov so razmeščene velike kamnite vaze dveh vrst. Po štiri na vsakem traktu imajo kelihasto, po dve trebušasto obliko. Tudi te vaze so plastično ornamentirane, med ornanientiko pa so vpletena človeška obličja s smejočimi se in resnobnimi izrazi. Portal ograje, ki loči dvoriščni prostor od parka, krasita dve sedeči, na pol razgaljeni figuri. Če sodimo po telesih, gre za moški osebi; v dvignjenih rokah sta nekdaj držali atribute ali pa so to geste pozdravljanja. Da- nes bi figuri ikonografsko ne mogli določneje opredeliti. Stebri te ograje nosijo plitke vaze s cvetjem. Ko stopimo v park, smo sredi skupine fi- gur. Pred nami je fontana — plitek bazen s skalnatim otočkom, kjer Neptun s trizobom zabada vodno pošast. Žival ima ribje telo in prašičjo glavo, ob njenem boku je pes, ki jo grize za plavut. Okoli vodnjaka je stalo v krogu dvanajst figur na nizkih podstavkih. Danes jih je na svojih mestih le še šest, druge so v skladišču graščine. Te figure so v proporcih izraziti pritlikavci, kratkih te- les in močno razvitih glav. Po noši je mo- goče presoditi, da gre za upodobitve različ- nih komičnih tipov iz stanov tedanje družbe. Kipi so naslednji: 1. žena z mesnatim licem in opičjimi usti. Oblečena je po modi zgod- njega XVIIL stol,, na glavi ima fontaiigeo. — 2. mož z. alonge-lasuljo, ki se zadaj spleta v kito. Oblečen je po modi zgodnjega XVIII. stol., na glavi ima širok klobuk. — 3. gologlav mož z lasuljo, v modni obleki XVIII. stol., z ovratnico - jabotom, ki gleda iz razpetega te- lovnika. — 4. debeluh v preprosti meščan- ski obleki zgodnjega XVIII. stol. Na glavi ima klobuk, v roki pismo. — 5. plemič y noši zgodnjega XVIII. stol. z dolgo lasuljo in klo- bukom. Dokolenski justaucorps ima prepa- san z ešarpo, desnico drži v mufn. — 6. brkat mož v preprostejši kmečki obleki z odpetim telovnikom. Z roko prijema za klobuk na glavi. — 7. mož v vojaški ali lovski noši prve polovice XVIII. stol. s krajšo suknjo in škor- nji. Prepasan je z dvema torbama, v levici drži klobuk. — 8. brkat vojak - konjenik s turbanom. Oblečen je v huzarsko nošo XVIII. stol., preko ramen ima ognijeno atilo, ob boku mu visi široka konjeniška sablja. — 9. debeluh v polmeščanski noši prve polovice XVIII. stol. s klobukom. Dolge lase ima spete s pentljo. — 10. plešast mož s starikavim obrazom v harlekinski obleki z naškroblje- iiim ovratnikom. — 11. debelušna žena v alp-, Domava, figura iz cikla pritlikavcev, ¦ prva polovica XVIII. stol. I 7 KRONIKA f- A S O 1' I S ZA SLOVENSKO K H A J E V N O Z G O D O V I N O ski kiriečki noši. Na glavi nosi klobuk (krajci so danes odbiti), v dvignjeni desnici je nekoč držala neznan predmet. — 12. plemič z brči- cami in dolgimi lasjiii, oblečen po modi druge polovice XVII. stol. Preko kratke suknje, okrašene s pentljami, padajo krajci jabota, obut je v visoke škornje, ob strani mu visi kratka sabljica. V širšem krogu je v tem delu parka raz- porejenih še šest figur. To so kipi antičnih mislecev. Figure so izdelane v naravni veli- kosti in imajo ob vznožjih vklesana imena: HIPPOCRATES, DIOGINES, THEOPHRAS, ARISTOTELES, HOMERVS, SENECCA. Kipi predstavljajo bradate .starce v valovito nagubanih oblačilih in ogri- njalih ter z znaki svojega stanu v rokah. Hipokrat ima v roki knjigo, na glavi klobuk, podobno je opremljen Teofrast, ki drži v drugi roki še steklenico, Seneka in Aristotel nosita turbanom podobni pokrivali, slednji tudi krzneno ogrinjalo, oba držita v rokah knjigi. Diogenes in Homer sta gologlava, za- vita sta v močno razvihrani halji, zapestja rok, ki so držala atribute, so odbita. Po poti nekdanje aleje dospemo do dveh cvetličnih paviljonov, kjer se je ohranilo pet rokokojskih vaz; od tam vodi pot še k za- Dornava, figura b. cikla antičnih osebnosti, prva polovica XVIII. stol. ključnemu kiparskemu dehi v parku — se- vernemu vrtnemu portalu. Podobno kot pri glavnem vhodu sta na notranjih stebrih fi- guri dveh vzpenjajočih se živali, psov s he- raldičnima kariušania, na zunanjih dve po- končni vazi. S svojim kiparskim okrasom — osemintri- desetimi figurami, če odštejemo dekorativne vaze, od katerih pa so mnoge domiselne ' kiparske innetnine — se uvršča Domava med naše najvidnejše spomenike baroka. Kot sem že omenil, je skulptura Dornave družno z drugimi panogami umetnostne dejavnosti pripomogla do ostvaritve baročnega ansam- bla, ki mu lahko poiščemo sorodnosti in vzore le izven meja slovenske pokrajine, v sosedni Avstriji. K razložitvi koncepta in stavbnega razvoja je prispevala omenjena razprava N. Šumija dovolj jasnosti. Enako kot arhitektura pa je tudi dornavska pla- stika, ki se nam prikazuje danes kot uglašen del graščinske celote, nastajala v etapah in pod različnimi dleti. Za to govore namreč plastike same. Po času nastanka in po njiho- vem kiparskem rokopisu bi jih mogli deliti v tri skupine. V prvo, najstarejšo, sodi vse- kakor ciklus pritlikavcev, v drugo figure antičnih modrijanov, ostali opus bi postavili v tretjo, najmlajšo dobo. Med našimi spomeniki so dornavski kipi pritlikavcev nedvomna posebnost (nekaj pla- stik tega žanra se je ohranilo še v graščini v Vipavi), če pa razširimo iskanje primerjav na dežele izven Slovenije, vidimo, da ti kipi niso osamljeni, celo več, da se uvrščajo med kar številne plastike te vrste, med tako ime- novane »vrtove pritlikavcev« (Zwerggärten), ki jih je baročna doba posejala po raznih krajih Evrope. Za nas je vsekakor najtehtnej- še avstrijsko gradivo. L. 1931 je dr. G. Gug- genbauer iz Linza napisal daljšo razpravo pod naslovom Zwerggärten.* V tej razpravi so našteti in hkrati razvrščeni po skupinah avstrijski vrtovi s pritlikavci. Pisec navaja tri skupine, od katerih je za nas najzanimi- vejša prva. Tu so omenjeni samostanski vrto- vi v Gleinku, Lambachu in Garstenu v Gornji Avstriji, kjer so med leti 1715—20 postavili plastike pritlikavcev. Po zapiskih je ugotovljeno, da jih je izklesal kipar Wunt- scher iz Linza, vendar so le nekateri kipi njegove originalne zamisli in gre v glavnem za plastične kopije motivov iz zelo priljub- ljene baročne publikacije Augsburger Zwer- genbuch. Le-ta prikazuje na 50 tabelah bakroreze pritlikavih mož in žena, oprem- ljene s šaljivimi verzi. To delo je izšlo leta 1715 v Augsburgu, ki je bil tedaj središče južnonemške grafične produkcije. Tipi v 8 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODO\INO KRONIKA knjigi imajo vsak svoje šaljivo ime in poklic (n. pr. »Nntsch Mollof, ein vürnelmiber lapp- ländischer Landsherr und oberster Land- kuchelmeister auf der Insel Deserta, Liendl Schneckenfirst des Wienerischen Nachtkö- nigs Magazinvizierer« itd.). Prikazani so dalje komični liki iz vsakdanjega življenja, n. pr. novopečeni plemič-trgovec, ogrski hu- zarski polkovnik, turški paša itd. Dr. Gug- genbauer omenja nato še dve skupini pritli- kavcev: prva od teh je po njegovem mnenju starejša od zgornje in ne kaže potez poljud- nega humorja avgsburške knjige, marveč je bližja vplivom baročnega dvornega gleda- lišča, druga je značilna zaradi pestre moti- vike, v kateri se deloma že kažejo slovanski vplivi. Pisec pripominja, da se je prav z avgsburško knjigo udomačilo kopiranje figur po predlogah, inventivnejše delo pa je pri- čelo zamirati. Omenjena razprava je za naše razisko- vanje nadvse koristna, saj smo z njo — kot kaže — odkrili izvor motivike komičnih dor- navskih figur. To je namreč avgsburška knjiga škratov iz I. 1715. Kot pravi Guggen- bauer, je originalna izdaja danes precejšnja redkost, pomagati pa si moremo z reproduk- cijami iz te knjige in s posnetki plastik iz Gleinka, objavljenimi v razpravi. Iz avgs- burške knjige izvirajo risbe, ki predstavljajo Nutscha Mollofa, njegovo ženo Porcelano Kinkank in deklo Margl Woltzenhouberin, »Mayr-Thirii auf der grossen Olnib im Zil- lerberg, 12-jährige Braut«. Od teh treh figur sta vsekakor dve zastopani tudi v dornav- skem parku. Porcelana Kinkank je pritli- kavka z močno spačenim licem in z razkošno, dekoltirano obleko. S prav neznatnimi spre- membami najdemo ta lik v dornavski figuri, ki smo jo opisali pod št. 1. Debelušna Margl Woltzenhouberin je upodobljena v kratki ljudski noši z životcem in predpasnikom, na glavi ima širokokrajen klobuk. Med našimi kipi najdemo ženo v enakem oblačilu in v enaki pozi v figuri št. 8. Ce pogledamo še posnetke pritlikavcev iz Gleinka, ki jih je kopiral Wuntscher iz avgsburške knjige, opazimo kar precejšnjo podobnost s števil- nimi možmi s klobuki v Domavi. To bi nas opogumilo k domnevi, da so še druge dor- navske figure posnete iz istega likovnega in literarnega vira. Ta vir je bil izredno popu- laren in dostopen in štajerski fevdalec si je mogel taka dela naročiti tudi pri mojstru svoje dežele. Ker gre le za kopije po pred- logah iz drugega desetletja XVIII. stoletja, še ne pomeni, da bi morale biti plastike prav iz tega časa, saj bi se mogel kopist-kipar zvesto držati teh predlog, četudi je delal pozneje. Vendar se zdi vabljiva misel, da so \ dornavska dela le nastala že v 20 letih, torej i v času, ko so bili v modi prav vrtovi s pia- i slikami po avgsburških vzorcih, še pred do- ¦ končno »attemsovsko« ureditvijo jjarka, da '• so morda nekoč ta dela stala tudi v drugač- nem, bolj teatraličnem okolju, sredi vegeta- cije, kar je bila priljubljena baročna navada, • in da jim je šele zadnji dornavski arhitekt ' odkazal današnji prostor okoli vodnjaka. Po ; kipar.skem rokopisu in tehnični obdelavi sej te figure razlikujejo od drugih dornavskih' skulptur, Cas je do danes že močno naglodal in s' patino poenotil oblikovne značilnosti posa-' jiieznih del. \ primerjanju nadrobnosti pa se ] nam vendar zdi, da so tudi med plastikami ; antičnih veljakov in drugimi figurami ne- : katere razlike. Prve so šibkejše že v zasnovi, ) njihovi kontraposti so okorni in gubanjej oblačil je pri nekaterih podano brez domisel- [ nosti. Drugačen, velikopoteznejši pa je ki-^ parski prijem n. pr. pri figurah s portalai s kartušama, obeh skupinah na balkonu in i svetnikih. Dasi imamo pred seboj ikonograf- ; sko zelo različne like, odmeva iz njih ista: govorica, skladnejša, bolj izbrušena, delo ¦ Domava, figura iz cikla pritlikavcev, prva polovica XVIII. stol. 9 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO umetnika večjega kiparskega znanja. Iz po- vedanega In se dalo zaključiti, da moremo poleg kiparja pritlikavih figur računati še z dvema dobama in dvema avtorjema. Naj- kvalitetnejša dela so nastala zadnja: v ta opus sodijo nedvomno tudi dekorativne roko- kojske vaze ob kipih na ograji. S to skupino je dobil kiparski okras Dornave v 40 letih, a še verjetneje okoli sredine XVIll. stoletja svojo dokončno podobo. Po dosedanjih proučevanjih nam še ni ' mogoče izreči končne besede o neznanih av- torjih. Kamnita, vsem vremenskim neprili- kam izpostavljena plastika povzroča nasploh pri ugotavljanju avtorstva večje težave kakor lesena, četudi večkrat preslikana skulptura v zaprtem in pokritem prostoru. Zanesljivo je za sedaj mogoče trditi, da kažejo dornav- ske plastike s portalov, torej prej omenjena najmlajša skupina, izrazito sorodnost s figu- rami stopnišča pred cerkvijo na Ptujski gori (angela z rokokojskima kartušama. Janez Nepomuk). Ena in druga dela pa bi mogli postaviti v bližino graškega kiparskega sre- dišča, v obdobje Jožefa Schokotnigga, Eilipa Jakoba Strauba in sodobnikov, lo središče je najverjetneje imelo pri oblikovanju baroč- ne profane plastike im slovenskem Štajer- Doniava, kip deklice z balkona graščinske fasade, sreda XVIII. stol. skem odločilen vpliv. V podstavek Imma- culate sta vklesani črki J. S.: Način pisanja in prostor, kjer sta nameščeni, ne vzbujata vtisa, da gre za inicialki avtorja in bi ju prej imeli za začetek nedokončanega napisa. V skupino z vrtno plastiko smemo prišteti tudi plastični okras z nekdanjega vrtnega portala gradu Bori pri Ptuju. Portal je danes ohranjen le v fragmentih, bil pa je okrašen s figuraliko — putti in ornamentalnimi mo- tivi okoli heraldičnih kartuš. Naslednje poglavje — plastika stopnišč — ustreza tudi kronološki razvrstitvi naših spo- menikov. Pomuditi se hočemo v dveh fevdal- nih stavbah slovenske Štajerske — v Mari- boru iu Nooem Celju. Ce smo imenovali Domavo baročni ansambel, primer sožitja različnih likovnih dosežkov iste dobe, potem bi veljalo navesti mariborski grad kot pri- mer, kjer je barok z arhitekturo, slikarstvom in kiparstvom skladno dopolnil starejšo got- sko in renesančno umetnostno rast in nadel njeni dostojanstvenosti še vedro reprezen- tančno lice. Prav s plastičnim dekorjem graj- skega stopnišča je ta rast izzvenela v kako- vostnem finalu. Enako kakor v Domavi opuščamo na tem mestu starejšo zgodovino mariborskega gradu — podala sta jo že E. Fabric! 1. 1935 in J. Curk v Kroniki I. 1959^ — in se vključujemo vanjo šele pred sredino XVIII. stoletja, ko je dal tedanji lastnik grof Brandis pozidati stopniščno stavbo in jo okrasiti s plastiko. To je bila zadnja faza barokizacije gradu, ki je poleg zunanjega videza spremenil že v drugi polovici XV1T. stoletja tudi notranj- ščino in dobil svoj osrednji prostor — viteško dvorano, la dvorana je potem narekovala nadaljnjo umetnostno dejavnost: reprezen- tančno središče je potrebovalo primerne stranske prostore, ki bi uvajali prišleca v grajski ambient. Ugoditi je bilo treba tež- njam po učinkovitosti in vsaj v danih mož- nostih uporabiti element njenega stopnje- vanja. Take težnje so bile s pridom uresni- čene v dornavskem konceptu, spričo starejše stavbne osnove pa so se mogle v maribor- skem gradu uveljaviti le v mejah možne adaptacije. Določneje: pot, ki je s stopnje- vanjem likovnih učinkov vodila v dvorano, je bila razmeroma kratka. Glavna vloga pa je bila pri tem poverjena kiparju. Pot se je dejansko pričenjala na današnjem Grajskem trgu, kjer je stal med kapelico in upravno zgradbo (današnja kavarna) do 1. 1871 glavni portal, razgibana arhitekturna tvorba z bo- gatim rokokojskim ornamentom okoli vhoda in na volutali počivajoče atiko. Vrh portala je kronala plastika ležečega leva (danes nad 10 ČASOPIS ZA SLOVENS K O KRAJ K V N O ZGODOVINO KRONIKA Maribdr, kip Diane na grajskem stopnišču, sreda XVIII. stol. vhodom v muzej) med dvema vazama s cvet- ; jem. Za glavnim portalom je sprejela pri-j šleca bogato štukirana fasada stopniščnega j rizalita, okrašena z aliančnima grboma last- nikov, nato njena obokana veža in slednjič stopnišče, ki vodi v nadstropje z arkadami in viteško dvorano. Stopnišče je v spodnjem delu dvoramno in vodi na širok podest, od koder dospemo po krajših stopnicah v nadstropje. Obdaja ga masivna kamnita ograja v obliki preple- tajočih se izžlebljenih pasov, akantovega listja in školjčnih motivov. Na ograji in v stenskih nišah stoje figure, stene in strop oživlja lahkotna rokokojska vitica. Ob vho- dih na stopnišče sta dve večji figuralni sku- pini: na levi počiva boginja Ceres, ob zglavju ima rog obilja, dva dečka ji prinašata cvet- je. Na desni leži Diana, ob nogah in v na- ročju ima znake lova, tulec puščic in lok, v njenem spremstvu sta dva psa. V nišah zidu so štiri figuralne skupine, v vsaki vidi- mo dva dečka, ki z raznimi opravili simboli- zirata letne čase: pomlad — dečka pri oko- pa van ju vrta in nabiranju cvetja, poletje — dečka pri žetvi in ribolovu, jesen — prvi deček stiska v raajoliko vinski grozd, drugi se odpravlja na lov s sokolom, zima — deček v dolgem plašču in kučmi se greje pri ognju, drugi se ukvarja z malim topičem. Razen teh niš je šest drugih, dve v veži pred vho- dom in štiri na stopnišču. V njih stoje fantastične rokokojske vaze. Sredi obilice rocailleskih oblik zasledimo na vazali tudi figuralne motive in sicer: vazo s ptico na vrhu, vazo s sovo, ki drži v kljunu netopirja, vazo z veverico, dalje vidimo med ornamen- tom te vaze glavo purana, cvetje in človeški obraz, ki ga grize kača, vazo s ptičjo glavo in polžem. Peta in šesta vaza sta brez figur. V srednjem delu stopnišča počivata na poševni ograji dve deški figuri. Globus in daljnogled nam povesta, da gre za alegoriji geografije in astronomije. Na oglih ograje je razmeščenih štirinajst otroških figur — ale- gorij različnih poklicev: lov — deček s torbo' in zajcem, ribolov — deček z ribo in ribiško posodo, sadjarstvo — deček pri obiranju sadnega drevesa, kletarstvo — deček z natego, pomorstvo — deček z Neptunovim trizobom, pošta — deček s poštnim rogom, farmacija — deček s steklenico za zdravila, balistika — deček s topovsko kroglo, kotoinerom in so- dom smodnika, kozmetika — deček s poso- dico za mazila, kmetijstvo — deček s koso, slikarstvo — deček s paleto, kiparstvo — deček z dletom in kladivom, glasba — deček s flavto, ples — deček s kastanjetami. V za- ključnem delu stopnišča v prvem nadstropju se ustavimo še pred dvema kipoma v naravni velikosti: v levi niši se kmet v razpeti delov- ni obleki in z metlo v roki utrujeno naslanja na kaneliran stebriček, njegov sosed v desni niši, oblečen v praznično kmečko nošo se odkriva in nas z majoliko v desnici pozdrav- lja. Tudi na loži vzhodnega trakta gradu najdemo dve plastiki. To sta sedeča leva s košato grivo in topovskima kroglama v ša- pah, ki varujeta stranski vhod v viteško dvorano. Maribor, Poletje — figuralna skupina na grajskem stopnišču, sreda XVIII. stol. 11 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Med doslej naštetimi deli vzbuja maiibor-. ska plastika posebno pozornost. V mislih] imam predvsem ležeči figuri boginj. Upo- ] dobljeni sta kot ženi plemiške družbe, vi elegantni pozi, z modnima pričeskama in ogrlicama, obdani z draperijo, ki telesi bolj odkriva kot zakriva. Figuri sta smiselno j vkomponirani v prostor na ograji, ugajata; po smelem konceptu in obravnavanju for- i mainili detajlov (izraz lic, roke, poudarjanje j telesnih oblik pod oblačilom). Tudi stoječi' putti na ograji so zavzeli reprezentančne [ drže in niso razgibani otroci, ki jih poznamo \ z atik naših oltarjev, marveč nam z umirje- \ nimi kretnjami in oficialnim nasmeškom po- ; nujajo svoje atribute. Živahnejše, intimnejše i razpoloženje vlada v nišah z Letnimi časi, ¦ ki jim odgovarja dinamična oblika rokokoj- ; skih vaz. Od drugih figur se razlikujeta kipa ^ obeh kmetov. Delavnik in Praznik. Močnejši i naturalistični poudarek, proporci in neko- i liko okorne drže postav so v nasprotju z dovršeno, heroizirano telesnostjo obeh boginj, s. Zdi se, kot bi bili na delu dve roki. Vendar! je govorica celotnega kiparskega dekorja eno- j vita. Tematska pestrost od mitologije do ale- i goričnih prikazov poklicev in ved, ki so tudi Maribor, kip kmeta na grajskem stopniščn, sreda XVIII. stol. znanilci družbenih preobratov svojega časa (n. pr. alegorije gospodarskih panog, zdrav- stva itd.), in slogovna značilnost, kjer se srečuje v bistvu še visokobaročna, dinamična, a zajetna figura z naprednejšimi znaki — rokokojskimi ornamenti, oboje daje grajske- mu stopnišču mikaven pečat posvetne umet- nine in za pokrajino značilnih stilnih po- javov okoli srede XVIII. stoletja. Zaman iščemo v Mariboru podatke o av- torju. Rahlo upanje, da smo se mu približali, vzbudijo črke H. G. V. B. na ovratnici psa iz Dianinega spremstva. Vendar je skoraj izven dvoma, da to niso inicialke kiparjevega imena. Na enak način so okrašene ovratnice psov na številnih podobah, ki jih vidimo n. pr. v lovskem muzeju v Gradcu. V vseh primerih se inicialke ujemajo z imeni fevdal- cev, lastnikov slik. Ostane nam torej le pri- merjava z deli onstran meje. E. Fabrici je videl v suvereno začrtanem obrisu in čutnem izrazu boginj Ceres in Diane sorodnosti z opusom Rafaela Donnerja in menil, da bi utegnil biti naš avtor učenec Donnerjeve šole. S tem bi seveda prišla v poštev vrsta avstrij- skih kiparjev. Fabricijevo dokaj površno označbo še ni bilo mogoče podkrepiti s teht- nejšimi dokazili. Res nam tudi primerjava z najbližjimi t. j. graškimi deli za sedaj ne more nuditi zadovoljivih rezultatov, dasi je bilo pregledano precej spomenikov profanega kiparstva. Tako moramo nadaljevati iskanje avtorja mariborske plastike na širšem teri- toriju. Pri tem delu bo vsekakor treba po- globiti naše proučevanje avstrijskega gra- diva, bržkone pa bo treba tudi počakati na nove izsledke naših sosedov, saj opus njiho- vih kiparjev še daleč ni ves raziskan. Z graščino Novo Celje omenimo drugo stopniščno plastiko na našem ozemlju. Ple- miška rodbina Gaissruck je med leti 1754—60 pozidala sedanje poslopje, ureditvena dela pa so se nadaljevala še do 70 let stoletja.* Tudi v Novem Celju so se v sozvočju izrazile različne umetnostne dejavnosti baroka. Med- tem ko je mariborsko stopnišče z arhitekturo in plastiko, s členitvijo prostora in izraz- nostjo njegove skulpturne spremljave še močno vezano na izročila prve polovice XVIII. stoletja in je v času, ko se je stop- nišče dokončavalo, torej okoli sredine sto- letja, v bistvu le rocaille vtisnila celoti na- prednejši videz, je stopnišče v Novem Celju značilnejši predstavnik druge polovice sto- letja. Prostor stopnišča, ki se v dveh rokavih vzpenja v tretje nadstropje, je v primeri z mariborskim preprostejši, treznejši, stene obdajajo le plitki pilastri s štukiranimi kapi- teli in j-okokojskim ornamentom, ograja je 12 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Železna, paličasta in le plastike j^očivajo na njenih kamnitnih vogalih. Danes kipov ni več na stopnišču, bili so belo poslikani in so skupno s prostorom ustvarjali ambient, v katerem je bilo čutiti bližino klasicizma. Na podstavkih je počivalo osem lesenih figur, ki se danes hranijo na stopnišču Na- rodnega muzeja v Ljubljani. Figure pred- stavljajo na pol ležeče muze in parke v raz- gibanih pozah, obdane z bogato draperijo fantazijskih oblačil in ogrinjal. Nekatere od njih imajo modne, druge antične pričeske. Po gestah bi mogli soditi, da so figure nekoč držale v rokah atribute, a .zapestja so bila domala pri vseh poškodovana ali odbita in pozneje popravljena. Na prvi pogled spoznamo, da je osem žen- skih postav ustvarila roka spretnega umet- nika-rezbarja, če sodimo po formalni dogna- nosti, nedvomno prvega med avtorji naše profane plastike. Y osmih variantah je kipar upodobil težavni motiv z na pol ležečo fi- guro. Pod obilico gub se odčrtavajo skladne konture vitkih teles, figure gestikulirajo z eleganco in ,tudi obličjem je znal umetnik izvabiti življenjski izraz. V teh plastikah je nekaj rokokojske gracilnosti, element, ki se v domačih delih skoraj ne pojavlja. Ta po- teza pa je v novoceljskih delih mestoma že podana z drugo, klasicistično. Slednja ni morda pri vseh figurah enako izrazita, toda pri nekaterih telesih je že v konceptu čutiti, kako se baročna dinamika umika umirjenej- šemu življenju; ponekod napovedujejo to gube po antiki posnetih oblačil, ponekod kar obličja. Prepletanje baročnih in klasicističnih zna- čilnosti nas v Novem Celju mnogo močneje kakor v Mariboru spomni Rafaela Donnerja, od njega pa najdemo tudi pot k zadnjemu pomembnemu kiparju baročne Štajerske — Vidu Königerju. Temu kiparju, ki je za- ključil vrsto svetlih imen in prav ob koncu baroka dodal štajerski plastiki nov vrh, je posvetila znanost že mnogo pozornosti. Tako nam je sporočen Königerjev obširni opus, ki je nastajal med 1. 1755 do 1792.* Na tem mestu ne bomo naštevali njegovih nadrob- nosti, dotakniti se ga bo treba ob drugi pri- liki — v posebni razpravi, ki naj zajame vsa Königerjeva dela na slovenskem in hrvat- skem ozemlju. Kiparjevo ime ni v zgodovini Novega Celja nikjer omenjeno, če pa posta- vimo ves kiparski okras te graščine — pla- stike stopnišča, pred portalom in v kapeli — poleg znanih Königerjevih stvaritev, ni težko povedati, kdo je njihov avtor. Novo Celje se uvršča med mojstrova dela iz konca 60 ali začetka 70 let. (Primerjati je vredno stop- niščno plastiko s figurami božjega groba v graškem Mavzoleju). V istem času je Köni- ger izdelal figuralno svetniško skupino v Petrovčah, tako imenovane Petrovške križe, kjer je vklesal tudi svoj podpis. S Königerjevim delom v Novem Celju pre- hajamo k tretji skupini, v katero smo uvrstili plastiko s fasad dveh štajerskih graščin. Kipa pred portalom v NoDem Celju stojita sicer na posebnih podstavkih in nekoliko odmaknjena od arhitekture, vključujeta pa se v kompozicijo portala, ki predstavlja z visokima pilastroma in balkonom najmar- kantnejši člen glavne fasade. Kipar je upodobil v nadnaravni velikosti dve atletski postavi, Anteja (po starih virih Samsona) in Herakleja. Mišičasti telesi obeh bajeslovnih junakov sta zmerno razgibani s kontrapostom, kretnjami rok in vihranjem ogrinjal. Gre za monumentalno demonstra- cijo moči, za psihično in fizično reprezen- tiranje, za sprejem prišleca, ob katerem se zdi, da so se akcije figur pravkar umirile. Podobno vlogo imajo n. pr. nadnaravne fi- gure gradu Eggenberg pri Gradcu. Že pri. stopnišču smo omenili, da so novoceljske plastike značilno delo Vida Königerja. Isto moremo ponoviti ob kipih pred portalom. Tip bradatega obraza, nadrobnosti stoje, draperija itd. govore zanesljivo za tega mojstra. Heraklej kaže izrazito sorodne po- teze s figuro istega junaka na vodnjaku v graški Bürgergasse št. 1. Novoceljske figure je vsekakor treba prišteti h Königerjevim vidnejšim stvaritvam. Drugo plastiko, ki sodi v našo skupino, najdemo v Betnavi pri Mariboru. Plastični okras dvorca je skromen. Zleknjena, enonad- stropna fasada ima na čelu srednjega, pa- viljonskega dela dve kamniti figuri. Na poševnih straneh čela posedata debelušna dečka — vrtnarja s klobukoma, škropilni- cama in grabljami. Figuri simbolizirata vrt- Novo Celje, stopniščna plastika, delo V. Königerja, 1760—70 13 KRONIKA C A S O P T S ZA SLOVENSKO KRAJKVNO Z G O D O VINO pred vstopom v stavbo opozorita gosta na letno depandanso mariborskih fevdalcev. Slednji so prezidali in prenredili betimvski dvorec v 80 letih XVIII. stoletja, kipa močno spominjata na ležeči deški figuri z maribor- skega stopnišča, zato bi bilo mogoče, da sta nastali še pred adaptacijo Betnave v sredini stoletja in da sta delo istega mojstra kot plastika v gradu. Ob zaključku hočemo v pregledu profane plastike omeniti še eno delo, ki je izven teri- torija naše Štajerske, vendar v njeni bližini in tako rekoč danes edino na svojem ozemlju — portal gradu v Murski Soboti. Njegova arhitekturno-piastična kompozicija je na-- stala verjetno v 20 letih XVII1. stoletja. Stopničasto poglobljeni portal z bogato jer- menasto ornamentiko flankirata dva stebra, ki ju v zgornji polovici zamenjata figuri atlantov — nosilcev kapitelov in masivnega ogredja, ki se nad portalom razvije v balu- Murska Sobota, figura atlanta z grajskega portala, prva polovica XVIIL stol. strado balkona. Pred seboj imamo izrazito arhitekturno plastiko. V zmernem impreza- nju moči se kažeta telesi z vsemi nadrob- nostnii mišičevja, z obraznih potez pa je razbrati prej razmišljanje kot fizični napor. V obširni publikaciji o madžarski baročni plastiki se je Maria Aghazi posvetila tudi kiparju soboškega portala.'' Po imenu ni znan. ta portal pa ni njegovo edino delo. Iz te publikacije je razvidno, da je število por- talov z atlanti na Madžarskem kar precejš- nje, prav z našim delom pa je v nedvomni zvezi portal palače Grasalkovich v Budim- pešti. Pri nas je ta kvalitetna plastika osam- ljena, primer povezave z umetnostjo sosednje madžarske pokrajine, katere baročni kiparji so verjetno večkrat gostovali v Pomurju, a je poznejši čas skoraj povsem zabrisal nji- hove sledove. Izven naštetih skupin stoji še premičim profana plastika. Pod to razumemo kiparske izdelke, ki so podobno kakor slike sodili k opremi — inventarju grajskih stanovanj. Pravzaprav smemo plastiko te vrste le dom- nevati, spregovoriti pa bi utegnili o njej arhivi, predvsem zapuščinski akti, kjer se poleg drugega navajajo tudi umetnine. Tako sta n. pr. omenjena v popisu inventarja gradu Pukštajn pri Dravogradu iz I. 1741 figuri boga Janusa in Justicije, »alles mit guedten guldt verfasst und von Bildhauer arweith«.« * Dosedanji izsledki pri raziskovanju baroč- ne plastike v severovzhodni Sloveniji so nam pripomogli do jasnejše predstave o njenem razvoju in končno tudi do njene opredelitve v glavnih obrisih. Privedli so do zaključkov, da sta v XVIII. stoletju porasla število in umetniška zmogljivost domačega kiparskega kadra do tolikšne mere, da je le-ta postal odločilni oblikovalec v umetnostni tvornosti svoje stroke. Vse to velja za opus domačih kiparjev; ti so bili avtorji štajerske sakralne plastike. Posebno mesto pa zavzema v našem gradivu plastika, ki je nastajala v fevdalnem okolju, torej našteta profana dela. Kot smo videli, gre tu skoraj izključno za »gostova- nja«: pri izbiri umetnika je odločala stopnja ugleda, zven njegovega imena, plemstvo v naših krajih je bilo rodbinsko povezano z drugimi avstrijskimi pokrajinami in tudi po tej poti so mogla prihajati priporočila za delo tujih kiparjev. Domačinom ni nudil fevdalec pri urejevanju svojega doma mnogo zaslužka. Ni težko sklepati, da je vladalo prepričanje o manjši umetniški zmogljivosti domačih kiparjev. Spričo pogosto kar ša- 14 ČASOPIS ZA SLOVENSKO K R A J K \ N O ZGODOVINO KRONIKA bloiiskega dela na cerkveni plastiki je bilo tako mnenje za večino mojstrov tudi upra- vičeno. Tako so bili pri profanili delili ude- leženi gostje. Njihova skulptiira je prinesla — podobno kakor sočasno profano slikar- stvo in arhitektura — nekaj odmevov likov- ne govorice dvorskega, oficialnega baroka. Našemu, iz neoficialne smeri izhajajočemu kiparskemu |)remoženju so dala ta dela ninogovrstnejSi izraz in mestoma tudi nadih svetovljanstva. Vendar je jasuo. da ne gre v naših pri- merih za vrhunske stvaritve na področju oficialne baročne smeri. Ustvarili so jih ki- parji, pri katerih je prej čutiti poljudnejše pristopanje vsebinskim in oblikovnim kon- stantam oficialnega baroka. Tu je treba po- vedati, da je ta poteza — za razliko od italijanskih in francoskih sodobnikov — na- sploh lastna velikemu številu, tudi kako- vostno prvim avtorjem oficialnih, dvorskih del v alpskih in srednjeevropskih pokrajinah. Razložljiva je z razpoloženjem in še iz gotike izvirajočo rezbarsko popularnostjo v omenjenih pokrajinah, ki ju niso mogli po- vsem zasenčiti niti vzori in šolanje v Italiji ali Franciji. Slednjič pa so med umetniki oficialnih del še kakovostni razločki. Poljud- nejši značčij naših profanih stvaritev bi si zato upali razložiti še drugače. Njihovi av- torji so bili bržkone po večini kiparji dežel- nih središč, ki jim je specifičnost položaja v provinci — na eni strani razmeroma manj številna in manj zahtevna naročila podežel- skega plemstva, na drugi strani množina cerkvenih naročnikov — izoblikovala poklic- no prožnost in prilagodljivost v obe smeri. Diferenciacija med umetniškim potencialom teh ustvarjalcev in Dunajem ali Miinchnom, da govorimo o dveh najbližjih središčih dvor.ske umetnosti, seveda ni težavna in po- stavlja provincialne umetnike na drugo me- sto. Njihov opus pa se občutno dviga nad nivo kiparjev drugih manjših krajev in je tudi jasno oddvojen. ko opredeljujemo regio- nalno ustvarjalnost slovenskega dela Štajer- ske. Profana baročnči plastika na naših tleh pomeni redke posebnosti, ki niso odjeknile v razvoju domačih delavnic. Ob koncu pregleda še konservatorska pri- pomba. Rekli smo že. da ni bila usoda v pre- teklosti tem spomenikom nič kaj naklonjena. Mnogo plastik je danes močno poškodovanih in mnoge so romale v skladišča, prostori, za katere so bile namenjene, pa so izgubili zna- ten del svojega zgodovinskega mika. Vendar bi bilo še mogoče marsikaj rešiti in popra- viti. Vso spomeniško skrb nujno zahteva edinstveni koncept parka v Domavi, v hor- tikulturno urejeno okolje bi bilo treba posta- viti plastike v Slovenski Bistrici in Gornji Radgoni. Izkušnje so pokazale, da zahteva izdatnejše zavarovalne ukrepe kot doslej še grajsko stopnišče v Mariboru. Pričujoče vrste so bile vsekakor napisane tudi z namenom, da opozorijo na spomeniško dragocenost, ki nam ne sme propasti. OPOMBE 1. Dr. Gustav Guggenbauer: Zwerggärten, Zeitschrift für oberösterreichische Geschichte, Landes und Volkskunde, 13/il931, str. 109—11?. — 2. Erwin Fabrici: Die Burgen der Stadt Mar- burg, mit besonderer Berücksiahtigung des Trep- penrisaldtes an der jetzigen Burg. München 1933. lože Curk: Mariborski mestni grad. Kronika VIIjll, str. 30—36. — 3. Dr. Novostraschetzkv: Stiriens Eden. Das Santiial und die Umgebung von Neu-Cilli in der südlichen Untersteiermark, Wien 1847. — 4. E. Andorfer: Veit Königer und seine Werke, Graz .1923. R. .Kohlbach: Steirische 'Bildhauer, Graz 1956. — 3. Maria Aghazi: A ba- rokk szobraszat Magyarorszagón, Akademiai Kiado, Budapest 1939. -- 6. Drž. arhiv LRS, po- družnica Maribor. 15 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZAČETKI TOBAČNE INDUSTRIJE V LJUBLJANI IVAN SLOKAR Domovina tobaka je Amerika, kjer so ga že davno kadiH. Kmahi po odkritju Amerike je prišel v Evropo. Pripisovali so mu čudež- no zdravilno moč. Od začetka XVI. stoletja dalje se je uživanje tobaka za kajenje in za njulianje razširilo po vsej Evropi do Indije. Nič niso zalegle zadevne državne in cerkvene prepovedi. Njegov zapeljivi narkotični vonj in njegov vpliv na živčni sistem, ki ima za posledico strast, da se ji uživalec ne more zoperstaviti, sta predstavljala gonilno silo, ki ji vse prepovedi niso bile kos. Povsod, kjer je bila preskrba s tobakom redno ovi- rana ali predraga, se je razvilo tihotapstvo, ki je bilo v tej panogi najbolj privlačno in donosno. Naraščajoča potrošnja tobaka je napotila državne uprave do tega, da so jo izkoriščale kot vir dohodkov. Tako je postal tudi v Avstriji regal deželnega kneza. Do leta 1670 je bil uvoz tobaka in njegova gojitev prosta, toda podvržena plačilu 40 krajcarjev za cent. Od tega časa dalje so se pa dajali privilegiji za uvoz in trgovino s to rastlino. Leta 1678 je dobil konzorcij Janez Krištof Liscatin in Domenico Donadoni izključno pravico za trgovino s tobakom v notranje- avstrijskih deželah proti plačilu zakupnine v znesku letnih 2400 goldinarjev. Cesarski patent z dne 20. maja 1701 vse- buje prve kodificirane določbe o tobačnem monopolu, ki naj bi ga država izvajala v lastni režiji ali pa ga dajala v zakup. Do izvedbe teh namenov pa ni prišlo in je namesto tega bila predpisana s patentom z dne 5. oktobra 1704 posebna davščina na tobak. Pobiranje te davščine je bilo oddano v zakup od januarja 1705 do marca 1723. S patentom z dne 11. marca 1723 je pre- vzela država sama upravo tobačnega mono- pola pod vodstvom posebne direkcije na Dunaju in posebnih administracij za raz- pečavanje tobaka v glavnih mestih dežel. Postavljene so bile državne tobačne tovarne v raznih mestih, med temi tudi v Gorici. Dovoljeno je bilo namreč le državnim tobač- nim »manufakturam« predelovanje tobaka za potrošnjo.* Državna uprava ni imela trgovsko zadosti izurjenih strokovnjakov za opravljanje tega ogromnega posla in je doživela popoln ne- uspeh. Že leta 1725 je prešla zopet na sistem zakupa, ki so ga prevzeli razni konzorciji. S cesarsko odločbo z dne 4. decembra 1748 je dobil pobiranje tobačnega davka v notra- njeavstrijskili deželah v zakup Jožef Pin- gitzer za dobo 10 let od 1. januarja 1749 dalje.- Uživanje tobaka za njuhanje in za kaje- nje je bilo že zelo razširjeno. Celo v najbolj neplodnem delu skalnatega Krasa so se na- pol izstradani prebivalci navadili na uživa- nje tobaka, kar je njihovo bedno življenjsko raven znatno znižalo.' Zakupnikom je škodo- valo v prvi vrsti tihotapstvo tobaka, ki je bilo v polnem razmahu. Da bi ga zatrli, so morali zaposlovati veliko število uslužben- cev. Ti iblajtarji (Ueberreuter) so imeli dalj- nosežne kontrolne pravice in so opravljali stroge hišne preiskave, ki so razburjale po- sebno kmečko prebivalstvo. Ob priliki takih hišnih preiskav je prišlo leta 1753 v Stični do kmečkega upora, pri čemer je bilo ubitih nekaj iblajtarjev in vojakov. Leta 1755 je prišlo do enakega kmečkega upora tudi v Cerkljah. Taki izgredi, ki so imeli za po- sledico dolge kazenske postopke, so grenili zakupnikom sicer zelo donosni posel. Množile so se pa tudi pritožbe proti brez- obzirnemu postopanju zakupnikov. Še pred potekom Pingitzerjeve zakupne dobe so se zanimali kranjski deželni stanovi za prevzem tobačnega relutuma in so stavili 18. julija 1758 zadevne predloge.' S patentom z dne 18. decembra 1758 je bil stanovom poverjen zakup tobačnih dohodkov za dobo 20 let proti plačilu relutuma v znesku letnih 50.000 goldinarjev.* S 1. januarjem 1759 so stanovi prevzeli od Pingitzerja vse zadevne posle. Takoj nato so stanovi postavili lastno tobačno tovarno v Ljubljani, ki naj bi pre- delovala surovo tobačno listje v tobak za njuhanje in za kajenje. Tehnološki proces je bil takrat naslednji: tobačni listi so se sortirali, nato sušili, drobili in končno mieli. Drobili so tobak v stopah, mieli pa v mlinih. Tobačni mlini so bili podobni stopam ali pa mlinom z mlinskimi kamni.' V ta namen so vzeli stanovi v najem Gar- zaroUijev mlin na Poljanah in ga preuredili v tobačno tovarno. Bila je prva tobačna to- varna d Ljubljani.^ Deželni stanovi so imeli izključno pravico za prodajo in za predelavo tobaka. Imeli so zaradi tega pravico, da prepovedo vsako že obstoječo zasebno tobačno tovarno in usta- novitev novega takega obrata. Ta pravica je bila tembolj utemeljena, ker se je istega leta 1759 lotil postavitve zasebne tobačne tovarne ljubljanski župan, trgovec Franc Matevž 16 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Pcrr, velik špekulant, ki se je na raznih gospodarskih področjih udejstvoval pod za- ščito izključnih privilegijev. Leta 1742 je odkupil od Marka Antona Perizhofa izključ- ni privilegij za sajenje murv za svilorejo, leta 1745 je dobil izključni privilegij za kuhanje pepelike v državnih gozdovih tol- minskega distrikta in leta 1748 je nameraval prevzeti propadlo Nogarinijevo tovarno ste- klenih biserov v Rušah, ki je imela izključen privilegij za 20 let. Navzlic vsem izključnim privilegijem je Perr zabredel tako globoko v dolgove, da mu je bil leta 1758 na njegovo prošnjo do- voljen dvoletni moratorij. V tej stiski si je nameraval pomagati s tobačno trgovino in industrijo. Bržkone ni vedel za izključne pravice, ki so jih imeli stanovi v pogledu tobaka, ker se je leta 1759 lotil postavitve svoje tobačne tovarne v Ljubljani. Svojo hišo je imel Perr na Cesti na grad štev. 3 pri cerkvi Sv. Florjana. Vzel je v zakup hišo ne daleč od Sv. Florjana, za tobačno tovarno in skladišče tobaka. Podoba je, da se je za jiredelovanjc tobaka posluževal ročnih mli- nov, ker ni bilo v bližini Sv. Florjana nobe- nega mlina na vodni pogon. LTpora1)a ročnih mlinov je pa bila s patentom z dne 7. aprila 1717 strogo prepovedana, da bi se preprečilo tajno predelovanje tobaka brez plačila to- bačnega davka. Ko je začela Perrova tovarna obratovati, se j-? znižala prodaja tobaka iz stanovskih skladišč tedensko za okoli 100 gld, zaradi česar so mu stanovi 20. septembra tovarno ustavili. Navzlic temu je postavil Perr po- sebno lopo za prodajo tobaka, kar so mu pa stanovi 19. novembra tudi strogo prepove- dali. Perr navaja v svoji pritožbi z dne 11. decembra 1759, da nima ne mlina ne stop in da zaradi tega ne more škodovati stanov- ski tovarni, ki ima mlin in stope in zaposluje tako številen personal. Tudi nadaljnje ponovne pritožbe mu niso pomagale, ker ni mogel pristati na plačilo letnih 4000 goldinarjev, ki so jih zahtevali stanovi za dovoljenje trgovanja s tobakom. Končno so mu plačali stanovi dne 6. sep- tembra 1760 za naprave za predelovanje tobaka 129 goldinarjev in 32 krajcarjev, pre- vzete od njega. Razen tega so mu plačali 75 goldinarjev, ki jih je on plačal za zakup hiše, v kateri je imel skladišče in tovarno. Perr je umrl 13. aprila 1762 in nad njego- vim premoženjem je bil otvorjen stečaj.' Pričakovanje stanov, da bo zakup tobaka zelo donosen, se ni uresničilo. Vpeljali so poseben tobačni davek, ki se je repartirai na vse prebivalce, kar je vzbujalo veliko nejevoljo posebno pri tistih, ki niso bili po- trošniki tobaka. Največje preglavice je delalo poleg tega še tihotapstvo, ki je slejkoprcj cvetelo. Stanovi so imeli tudi težave s pla- čilom zakupnine.*" Spričo vseh teh težav in finančnega ne- uspeha so sklenili stanovi že v začetku leta 1762 opustiti tobačno tovarno s koncem iste- ga leta. Februarja 1762 so odpovedali za- kupno pogodbo glede mlina in izplačali lastniku Janezu Tomažu Garzarolliju za- kupnino za leto 1762 v znesku 200 goldinar- jev. Junija istega leta so odslovili strokovnega tobačnega delavca (Tabakfabrikant) Matija Mikluša in mu izplačali kot odpravnino eno- letno plačo v znesku 200 goldinarjev.** Isto usodo je doživel bržkone tudi »Tabakfabri- kant« Janez Filip Germanshauser, ki je dobil 26. aprila 1763 meščanske pravice.*"^ Tako je po triletnem obratovanju prene- hala prva tobačna tovarna v Ljubljani. "Ta neuspeli nikakor ne preseneča. Javna roka v tistih časih ni bila kos industrijskim in komercialnim nalogam obširnih podjetij. Ni bilo še ne tehnoloških ne komercialnih učnih zavodov za vzgojo vodilnih kadrov. Agilni podjetniki, ki so se sami izurili v vseh potankostih ene ali druge produkcijske ali trgovinske panoge, se niso stavljali na razpolago javnopravnim korporacijam za vodstvo njihovih podjetij, temveč so raje izkoriščali svoje špekulativne sposobnosti v rentabilnejšeni samostojnem udejstvovanju. Kranjski deželni stanovi so bili kmalu po- zabili svoj neuspeh na mnogo enostavnejšem- področju. Svojo leta 1724 ustanovljeno suk- uarno na Sein pri Ljubljani so vzlic temu, da je imela zaradi izključnega privilegija monopolistični položaj, končno leta 1747 prodali zasebnemu kapitalistu. Tudi mestni magistrat ljubljanski je prodal 1746 svojo majolikarno zasebnemu podjetniku. Enako slabe izkušnje je napravila državna uprava z upravljanjem tobačnih zadev po deželnih stanovih tudi v drugih deželah. Iz tega razloga jim je te posle odvzela in dala septembra 1763 tobačne dohodke v vseh deželah v zakup družbi Adam Dechau et Comp, in sicer od 1. januarja 1764 naprej. V cesarskem patentu z dne 1. februarja 1764 je naveden kot razlog za to odločitev, da se administracija po stanovih ni obnesla. Uve- den je bil zopet monopol, ki se je dajal v zakup.*ä Konzorcij Adam Dechau et Comp, je prišel že v prvem polletju v težave. Nato je od julija 1764 do decembra 1769 vodila tobačni monopol državna kameralna admi- nistracija sama, toda očitno z nezadovolji- vim uspehom, ker so ga v letih 1770 do aprila 1? KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 178) dobile v zakup židovske družbe Löwel Honig & Comp., Arnstein. Scimller in Moses & l.öwel Honig.'* Ti zakupniki so namera- vali tobak ludi predelovati. Pred letom 1772 je dal lastnik mlina na Gliucali tem judom (denen Juden) svoj mlin v zakup, nakar so ga ti adaptirali za tobačno tovarno.*' Tako je komaj 10 let po prenehanju stanovske v Ljubljani nastala v neposredni bližini Ljub- ljane nova tobačna tovarna na C.lincah. Po poteku zakupne dobe zadnjih zakupnikov je postala tovarna na Glincah državna.*' Patent z dne 8. maja 1784 je odrejal, da bo država sama oi)ravljala vse posle tobačnega monopola po posebni direkciji na Dunaju, ki bi imela v glavnih mestih dežel, tako tudi v Ljubljani, svoje administracije.*'. Tobačna manufaktura na Glincah je zad- njič omenjena leta 1804.*** Kmalu nato je bila ukinjena, ker omenja Hoff leta 1808 na Glincah mlin ob Gradaščici, kjer je bila prej tobačna tovarna.*" Obstajala je ta tovarna torej najmanj 32 let. Za časa Napoleonove Ilirije je bil sedež uprave tobaka in soli pod vodstvom general- nega ravnatelja v Trstu, medtem ko je bil v Ljubljani le en directeur particulier.^" V tem času se omenjajo med tobačnimi iz- delki za kajenje prvič tudi cigare (cigaros).^* Po prenehanju francoske okupacije je do- bivalo tobačno skladišče v Ljubljani tobak od tobačne tovarne na Reki.'^^ Pozneje je dobavljala glavna tobačna tovarna v Hain- burgu na nižjeavstrijski meji proti Brati- slavi fine vrste tobaka za njuhanje in za kajenje, nekatere vrste tobaka za njuhanje pa toliačna tovarna v Fiirstenfeldu na Šta- jerskem.^' Na postavitev nove tobačne tovarne v Ljubljani dolgo časa ni nihče mislil. Šele prometna revolucija, ki se je začela z do- graditvijo železniške zveze Ljubljane s se- verom leta 1849, je sprožila to vprašanje, ker se je s tem za ljubljansko prebivalstvo nekoliko zmanjšala možnost zaslužka. Na- daljnje poslabšanje položaja se je pričako- valo od podaljšanja železniške zveze do Trsta. Na te posledice so začeli misliti že leta 1850, torej 7 let pred dograditvijo te zveze. V začetku tega leta je sprožila finanč- na uprava v Ljubljani vprašanje, če ne bi kazalo postaviti v Ljubljani tobačno tovarno, ki naj bi absorbirala odvečno delovno silo. Posebno se je razmotrivalo, če bi bila Ljub- ljana za to primerno mesto. Rezultat je bil pozitiven iz raznih stvarnih razlogov. Erar je dobival tobačno listje z Ogrskega in iz Amerike. Ogrski tobak bi se dovažal do Za- loga po ceneni vodni poti. Tudi cena za prevoz ameriškega tobaka preko Trsta v Ljubljano bi bila znatno nižja kot prevoz preko Hamburga v Avstrijo. V Ljubljani so bila na razpolago primerna poslopja, za- dostno število delovnih moči in potreben papir. Mezde so bile v Ljubljani nižje kot v drugih večjih mestih. Šota in premog sta bila poceni in tudi drva cenejša. Potrebnih profesionistov je bilo tudi dovolj.^" Na to je reagiral članek v Novicah, ki na- \aja poslopja, ki bi prihajala v poštev za tobačno tovarno in sicer: 1. Maličevo poslopje bivše suknarnc na Selu, 2. Baumgartnerjeva hiša v Gradišču (da- nes Emonska cesta št. 2), 3. Cekinov grad v Šiški (danes Muzej na- rodne osvoboditve), 4. Trpinčev grad na Fužinah, 5. Grad pod Turnom (Tivoli), 6. Grad barona Codellija blizu Udmata, 7. Hiši štev. 66 in 67 v Krakovem (Danes Kladezna ulica 24 in Gradaška ulica 6 in 8). Clankar apelira na vse tiste, ki imajo za- deven vpliv, imj priporoče Ljubljano kot sedež nov tovarne, da se obudi novo upanje za zaslužek, ki se je v zadnjem času mnogim družinam silno zmanjšal. Posebno da bi bilo to tovarno privoščiti Krakovskemu ali Trnov- skemu predmestju, ker stanujejo ravno tam tiste družine, ki so živele »od nakladanja« in ki bodo prišle ob zaslužek, ko bo odprta železnica do Trsta.^' Ta razmotrivanja so ostala brezuspešna, ker je preživljala Avstrija po marčni revo- luciji leta 1848 neprenehoma težke preiz- kušnje kot revolucijo na Madžarskem, vojno v Italiji, krimsko vojno 1853 do 1856, vojno v Italiji 1859 in končno vojno proti Nemčiji in Italiji 1866. Medtem je bila železniška zveza Ljub- ljane s Irstom leta 1857 odprta, nato se je začela graditi gorenjska železnica od Ljub- ljane do Trbiža, ki je bila odprta ob koncu leta 1870. Položaj za delovno ljudstvo se je v Ljub- ljani še poslabšal, ko je leta 1858 pogorela rafinerija sladkorja na Poljanah, ki je po bombažni predilnici in tkalnici zaposlovala največje število delavcev. Šele proti koncu leta 1870 je finančna uprava v Ljubljani sprožila pri finančnem, ministrstvu ustanovitev tobačne tovarne v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je na svoji seji z dne 11. oktobra 1870 sklenil, na- sloviti na finančno ministrstvo nujno peti- cijo, ki opozarja na veliko število brezposel- nih. Na svoji seji z dne 8. novembra 1870 je nadalje sklenil, da bo mesto, za primer, da 18 C A s o 1' I s 1. A S L O \ K N S K O KRAJ K V NO /. G O I) O \ I N O KRONIKA se erar odloči za postavitev tobačne tovarne, stavilo v ta namen brezplačno na razpolago potrebno zemljišče in sicer konijjleks med Tržaško cesto in železniško progo. Pri tem so računali, da bo tovarna zaposlovala do 3000 delovnih moči. Tudi zbornica za trgovino in obrt se je na seji z dne 4. novembra 1870 zavzela za postavitev tobačne tovarne v Ljubljani. Da se ne bi začetek obratovanja zavlekel do dograditve novih tovarniških poslopij, je centralna direkcija tobačnih tovarn na Du- naju vzela 23. decembra 1870 v najem pro- store v poslopju bivše rafinerije sladkorja in jih je adaptirala tako hitro, da je začela tovarna obratovati v teh provizoričnili pro- .storih že 16. marca 1871.2« OPOMBE Kratici: DAS — Državni arhiv .Slovenije, Ljubljana, MALj — .Mestni arhiv Ljubljanski. /. Darstellung der österr. Monarchie in sta- tistischen Tafeln II. Jahrgang 1829 (lithogra- phiert); DAS, Vicedomski a I 90; Oesterr. Staat.s- wörterbuch; DAS, Camera in reprezentanca fase. XLVIIl 1748—.1755 pars. I: DAS, L. A. F. alt 533. — 2. DAS. Camera in reprezentanca fase. XiLVIll 1748—1755 pars. 1. — 3. B. llacqiiet. Ab- bildung und Beschreibung der Südwest- und östlichen Wenden. Illyrer und Slaven. 1801. str. 59. — 4. DAS, Camera in roprezciitaiica. fase. XLVIll pars I in II. — 3. DAS, Stanovski registri 1744—17-1. fol 425. — 6. MALj. Reg J. fase. 1; DAS, L A. F. alt 553 ab. Camera in reprezen- tanca, fase. XLVIII 1755-1761 pars II. — 7. St. Keess. Darstellung des Fabriks ii. Gewerbewe- sens im österreichischen Kaiserstaate vorzüglich in technischer Beziehung. Wien 1820/24-, Anhang zur Beschreibung der Fabrikate, str. 93. — 8. DAS, L. A. F. 1759, 11760, fase. 533 a; MALj. Reg I., fase. 1. — 9. DAS, Stan. a., alt 533 ab, Camera in reprezentanca, fase. XLIII 1753—^1761 pars. H, Vicedtmi. a. I 90; MALj, Reg I fase. 1. — 10. MALj. Reg. I. fase. 1; DAS, Stanovski registri 174.4—1771. fol. 516 in 537. — 11. DAS, Stanovski registri 1744.^1771, fol. 516 1742. fol. 537, Stan. a. alt 533 a; MALj, Reg. I, fase. 1; DAS, Camera in reprezentanca, fase. XLVIII pars. ili. — 12. \IALj. Sodili protokoli in knjige prejemkov in Reg. I, fa.sc. 19. — 13. DAS, Camera in reprezen- tanca, fase. XLVIII pars. III, Patentenbuch 1764 No. 9 in No. 18. Stanovski registri 1741—1775, fol. 370; MALj, Reg. 1 fase. 1. — 14. Darstellung der österr. .Monarchie in statistischen Tafeln Jahrgang II 1829 (litografiraiio). — 13. DAS. Gab. a. Pnbli- co-politica lit. M No. 11; Land-Kraincriseher Sche- matismus 1775 und 1767; Neuer Instanzkalender 1780 und 1782. — I6. Darstellung der österr. Mo- narchie in statistischen Tafeln II. Jahrgang II. 18)29 (Htografirano). — 17. MALj, Reg. I. fase. 1. — /S. Radics. Krain im leipziger merkantileii Adressbncli vom Jalire 1804, Argo 1893. — 19. Hoff, liistorisch-statistiseh-topographisches Ge- mälde vom Herzogtume Krain, Laibacli 180B, I., str. 71. — 20. Beiträge zur Geschichte der franzö- sischen Zwischenregierung in lUyrien v Mit- u-ilimgen des histor. Vereins für Krain 1854, str. 23^—36. — 21. Carinola N. V. t9ill, str. 339. — 22. DAS, Gub. a., 1815 No. des Einreichungspro- tokolls 522 in 2581. — 23. Darstellung der österr. Monarchie in statist. Tafeln II. Jahrgang 1829 fol. 24. — 24. Laiibaeher Zeitung z dne 16. IV. ie30. — 23. iNovice 1850', str. 7il. — 26. MALj, Zapisniki sej mestnega sveta, Laibacher Tagblatt od 27. XII. 1870, od 16. III., 27. III. in 22. IV. 1871. Laibaeher Zeitung od 12. okt. in oel 12. nov. 1870. 19 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 90-LETNI JUBILEJ GORENJSKE PROGE JOŽE JENKO "ll. (Nadaljevanje) KDO BO ZMAGAL? Že takoj v prvem odstavku naše naloge smo omenili, da bomo opisali tekmovanje o nadaljevanju prestolonaslednika Rudolfa že- leznice od Beljaka posebno pa od Trbiža da- lje. Kajti ta odsek je obenem tudi priključni del naši gorenjski progi. Zberimo najprej podatke za že zgrajeno kanalsko progo Trbiž —Pontabelj v nadaljevanju preko avstrijsko- italijanske meje do Vidma (Udine). Še do leta 1866 se je navduševala štajerska, koro- ška, tržaška in goriška trgovinska zbornica za progo Haag—Leoben—Beljak—Videm. Kmalu pa je zamenjala progo Beljak—Vi- dem s predilsko varianto Beljak—Gorica. Koncesija za Rudolfovo železnico je vse- bovala pogoj, da se mora zgraditi na vladno zahtevo tudi proga Beljak—Trst ali pa do kake druge obalne točke v zvezi s progo proti državni meji v smeri Vidma. Po izgubljeni vojni 1. 1866 je bila Avstrija po mirovni po- godbi dolžna zgraditi to progo. Toda nobeni pogodbeni stranki se ni mudilo dovršiti ob- vezni del proge na svojem ozemlju, kajti otvoritev kanalske proge zabeležuje zgodo- vina na dan 30. oktobra 1879.^2 Dne 29. novembra 1869 je sklenil upravni svet Rudolfove železnice, da zaprosi za kon- cesijo za gradnjo proge do Jadrana iz Trbiža v Gorico, torej za predelsko inačico. Toda poslanska zbornica na Dunaju ni bila naklo- njena temu projektu.'' Štiri leta kasneje pa je bila zamisel dne 23. aprila 1873 med tremi drugimi predlogi v poslanski zbornici ugodno sprejeta.'* Tudi jeseni 1.1875 najdemo pre- dilsko progo v programu tistih glavnih prog v dolžini 530 km, za katere je bil predlagan proračun v znesku 76.5 milijona gold." Taki predlogi so se ponavljali še večkrat; tako n. pr. 1. 1877, ko je finančni minister v zbor- nični seji, ko so obravnavali arlberško progo, zatrjeval, da ne bo vlada odobrila te gorske proge, če se definitivno istočasno ne reši predilsko vprašanje.'* Predilska proga ni bila pozabljena niti potem, ko je avstrijski cesar dne 7. maja 1883 tržaški deputaciji ka- tegorično iz .vojaških razlogov odklonil, da bi se kdaj ta proga zgradila.'" Iz povedanega materiala sledi, da sta bili dve smeri že zaprti. Preostala je proga Be- ljak—Trbiž—Ljubljana. Bilo je meseca ju- lija 1868, ko je upravni svet kljub resnim nadlogam in skrbi, kako naj delo že gradeče se proge na Zgornjem Štajerskem in Koro- škem napreduje, razpravljal o projektu nove železnice, ki naj se priključi na omrežje juž- ne železnice. Ker je bila vlada pripravljena komercializirati progo Ljubljana—Trbiž, je upoštevala prošnje gospodarskih in deželnih ustanov Vojvodine Kranjske in hotela rešiti in zboljšati propadajoče fužinarstvo in na- zadujočo obrt. Kajti le na ta način je bila dana možnost, da se v sklopu z že obstoje- čimi progami po želji in prizadevanju uprav- ne družbe prestolonaslednika Rudolfa želez- nica podaljša proti jugu.'* Toda voda ni tako hitro tekla, kakor so želeli prosilci. Poslanska zbornica je dobro- hotno in naklonjeno obravnavala vladni predlog. Dne 9. julija 1868 je bil izdan za- kon, ki vsebuje pogoje in ugodnosti za grad- njo železniške proge Ljubljana—Trbiž z zvezo in priključkom na prestolonaslednika Rudolfa železnico. Zakon vsebuje 5 členov. Najprvo določa člen, da se mora pri pode- litvi koncesije za gradnjo in obratovanje proge Ljubljana—Trbiž s priključkom na obstoječo južno železnico zajamčiti državna garancija za 5 */o čistega donosa v srebru za glavnico, ki je bila stvarno potrebna in fak- tično porabljena pri izgradnji. Vsota grad- bene-napravne glavnice se poviša in določi na 1,200.000 gold, za vsako miljo (7.56 km). Določbe drugega člena urejajo način odpla- čevanja. Temu sledijo ugodnosti pri opro- stitvah plačevanja davkov in kolekov za dobo 9 let od obratovanja dalje in za čas gradnje, le olajšave veljajo tudi za naknad- no novo predpisane davke. Četrti člen na- roča, da se mora proga zgraditi po odobrenih načrtih, kar je treba posebno naglasiti v bo- doči koncesijski listini. Vsako spremembo načrta obravnava revizijska komisija, za ka- tero velja predvsem člen 6 žel. koncesijskega zakona. Spodnji ustroj velja za enotirno progo na vsem poteku. Vlada je pooblaščena, da odredi po svoji uvidevnosti drugi tir tam, kjer bo potrebno prav takrat, kadar bi letni donos v dveh zaporednih letih z zajamčeno privolitvijo prekoračil vsoto 140.000 gold., a brez privoljenja 160.000 gold, v srebru za vsako miljo. Družabniki se obvežejo, da bodo v tekxi 3 mesecev od dneva podelitve kon- cesije začeli progo graditi, jo v 3 letih do- končati, izvršiti ter izročiti javnemu pro- metu. Koncesionarji so dolžni upoštevati zakon o železnicah iz leta 1851 in odredbe koncesijskega zakona o železnicah iz 1. 1854. 20 ČASOPIS / A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Isti Člen predpisuje potniško in tovorno tarifo. Za prevoz potnikov je določena mak- simalna tarifa za avstrijsko miljo (7.65 km) in posamezno osebo: za I. razred 30, za II. 25, za III. 15 in za IV. razred le s stojišči 9 krajcarjev. Za prevoz tovora v navedeni raz- dalji je veljalo: za I. 2, za II. 2 1/4 in za III. klasifikacijski razred 3 krajcerje za stari stot (56 kg) in miljo. Tudi izjemne tarife so veljale za blago v vozovnih nakladili: Odpravni stroški so znašali za vsako vrsto blaga 2 krajcarja za stari cent. V tem znesku so všteti tudi nakladalni in razkladalni stro- ški. Kadar pa se kupne cene za živila izred- no podražijo, more vlada polovično tarifo diktirati. Točka 15 IV. člena predvideva, da se koncesija podeli za dobo 90 let od dneva otvoritve prometa. Vendar more vlada kon- cesijo po preteku 30 let od dneva izdaje vsak čas odvzeti.ä» Toda koncesije v 1. 1868 ni bilo mogoče izdati, ker je imela južna železnica po določ- bah paragrafov 23, 24 in 25 koncesijske po- godbe z dne 23. IX. 1858 pravico, da sama zgradi progo Ljubljana—Trbiž.^" Predmetno opozorilo je bilo poslano njenemu upravne- mu svetu dne 8. avgusta. Ker v kadenčni dobi 4 mesecev južna železnica ni odgovorila, so se prava pogajanja mogla začeti šele po 8. decembru 1868.^* TRIJE KOMPETENTI ZA KONCESIJO Za pridobitev koncesije so se potegovali trije reflektanti: ljubljanski konzorcij, ki mu je načeloval predsednik ljubljanske trgovin- ske in obrtne zbornice V. C. Suppaii, stavbno gradbeno podjetje G. Pongratz ter akcijska družba c. kr. priv. prestolonaslednika Ru- dolfa železnice.*^ Tej so preskrbovali potre- ben kapital Ivan Liebig, Alojz Haber in Alt- graf Salm-Reifferscheid, za katerimi so stale pariške banke.^^ Q gradbenem podjetju G. Pangratz pa vemo kaj več. Prvotno je živela rodbina Pangratz v Slovenski Bistrici in potem v Brežicah. Najstarejši sin se je naselil v Zagrebu ter pečal z raznimi pod- jetji. Med vojno leta 1859 je dobavljal za avstrijsko armado v Lombardiji meso, na tisoče volov. Zaradi sleparij pri teh dobavah je generalni ekonomski direktor in namest- nik komandanta armi je Avgust Eynatten na- pravil samomor. Drugi sin Oskar je bil v Ljubljani advokat. Skupaj z bratom sta gra- dila južno železnico iz Ljubljane dalje preko barja. Kasneje se je oženil s hčerko nekega Maurerja ter ustanovil trboveljsko del. druž- bo, ki je prevzela Maurerjeve premogokope za 1 milijon gold. Pongračevi so imeli načrt zgraditi progo Knittelfeld—Zaprešič v trasi preko Dravograda—Slov. Gradca—Vitanja— Konjic in dalje po dolini za lepoglavskim predorom v Rogaško Slatino in ob Sotli v Zaprešič. Zaradi borznega poloma dne 9. maja 1873 — črni petek — je projekt propadel.** Ljubljanski komite je trdil, da je gorenj- ska proga člen transverzale, ki bo tekla preko celega Dolenjega v Dalmacijo in Hrva- ško. Za to progo je zaprosil tudi podkon- cesijo. Zato akcijska družba nima pravice, da nadaljuje gradnjo proge proti morju, ker nima po prejšnji koncesiji nobenih predpra- vic. Boj je bil hud. Akcijska družba je do- bila koncesijo le s tem, da je popustila 5000 gold, na miljo pri investicijskih stroških. Gradbena vsota je bila določena na 1,195.000 gold, za miljo kakor na drugih progah akcij- ske družbe. Koncesijska odredba je izšla dne 23. februarja 1869, izdana in razposlana pa je bila 8 aprila istega leta. Odredba pravi, da se dovoli c. kr. priv. Rudolfovi železnici zgraditi in obratovati na parni pogon na progi Ljubljana—Trbiž, ki je nedeljivi del skupnega omrežja prestolonaslednika Ru- dolfa železnice. Dru^e določbe so istovetne z zakonskimi določbami z dne 9. julija 1868.*^ Gradnjo je prevzelo po dolgotrajnih pogaja- njih dne 20. septembra 1869 generalno pod- jetje Tomaž Brassey, bratje Klein in Kari Schwarz pod pogojem, da se jim je odstopila protivrednost 40.689 delnic po 200 gold., ki so bile od 20. do 28. decembra po kurzu 160 gold, izdane v promet.*' In doma? Prebivalce Kranjske je že raz- veselil državni zakon z dne 18. maja 1868. Novice poročajo doslovno takole: Glas, ki je došel z Dunaja, da dobimo iz Trbiža želez- nico v'Ljubljano, s srčnim veseljem smo spre- jeli ne le samo v Ljubljani, temveč je iz več okrajin gorenjskih slišati radostne glasove; Loka je celo svoje mestece razsvetlila. Bili smo sicer gotovega prepričanja, da to želez- nico, na katero je predsednik kmetijske naše družbe gos. Fid. Trpinec prvi mislil in ktere misli se je v zbornici kupčijski njen pred- sednik g. V. C. Supan tako čvrsto prejel, da je ni več iz glave izpustil, mora Kranjska dežela v nekaj letih dobiti, ker je deželi in Avstriji potrebna; al de jo (ker se za trdno nadjamo, da zbornici poslanski pritrdi tudi zbornica gosposka) dobimo tako kmalu, da 21 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO se v kakih dveh letih že utegnemo voziti po njej. to je najviša zasluga iskrenega našega domoljid)a gosp. dr. iomana. Kdor ve, ko- liko priprav potrebuje taka stvar, koliko dela in trnda. koliko potov ne le, da se raz- jasni stvar vsaceniu. komur gre beseda o tej zadevi, ampak da se odstranjujejo tudi ovire, ki jih delajo nasjjrotniki (in pri tej naši že- leznici sta hodile vmes železnici čez Pontebo in Predel), ta bo spoznal, da je dognal To- man to, kar se nam je dandanes nemogoče zdelo.*' GOSPODARSKI POMEN IN POTREBE GORENJSKE ŽELEZNICE smo deloma omenili v vlogah, spomenicah in prošnjah, ki so romale na Dunaj. Posebno podrobno je obdelal ljubljanski komite vse okoliščine v posebni spomenici, ki je izšla meseca marca 1868. leta. Gorenjska proga Ljubljana—Trbiž naj bo naravna posredo- valka prometa, ki bo oživila onemoglo in okrepila novo industrijo in obrt po vsem Kranjskem, posebno pa na Gorenjskem. Zna- na je stoletna in odlična izdelava jekla in železa. Razen železnih rudnikov imamo tudi rudnike živega srebra: predelujemo ein, uvo- žen iz Koroške, razne rude, svinec in baker pa kopljemo doma. Vse to je domača prido- bitev, le premog moramo dovažati od drugod. V radovljiškem in delno kranjskogorskem sodnem okraju zasluži narod razen v indu- striji tudi pri sekanju lesa in žganju oglja, s prevažanjem pa nad pol milijona. Od tega zneska odpade na bohinjski kot letno do 60 tisoč goldinarjev. Ce prenehajo z delom železarne, kje naj išče prebivalstvo zaslu- žek? Ljudje se že sedaj selijo v Ameriko. Slabšanje oz. padanje življenjske ravni po- vzročajo slabe trgovske zveze Gorenjske z drugimi deželami. Železnice prinašajo razne dobrine in pomagajo dvigati tudi poljedel- stvo. Kjer obstajajo tudi železnice, tam je razcvet v vsaki panogi viden, posebno pa v železni industriji, kamor prihajajo suro- vine in premog po nizki ceni. Zato nas tol- čejo predvsem cene inozemskih podjetij, ker je proizvodnja premajhna in predraga. Po- vpraševanje po železnih izdelkih pri nas je majhno. Ako pa dobimo gorenjsko progo, potem bi pomagali svinčenemu rudniku v Knapovžah, bakrenemu v Škofjah, železar- ni v Kropi in Železnikih, Kropi, Kamni go- rici, kjer kujejo vse vrste žebljev. Koristile se bodo tovarne jeklenega orodja, kos in pil v Tržiču, pomagale Zoisovim železarnam v Bistrici, Fužinah, Radovni in Javorniku, Ruardovemu podjetju na Savi do letne pro- izvodnje 100.000 centov, dalje v Mojstrani, tovarnam Klinzer in Moritsch v Beli peči: v neposredni bližini Trbiža čakajo na novb zvezo Koroške železarne in svinčeni rudnik v Rajblu. Zaželeno železnico pričakuje novo zgrajena tovarna umetne volne v Med^odah, komaj dozidana pivovarna v Ljubljani, pa- pirnica v Goričanah, razširjena obrt sitar- stva med Škof jo Loko in Kranjem, izdelo- vanje platna v škofjeloški okolici, udoma- čena obrt lončarstva v Ljubnem in okolici Šmarne gore, barvarije, usnjarne, čevljarne, obrti nogavic in odej okrog Kranja in IVžiča, platneni izdelki in volneno sukno v radov- ljiški okolici, priprave za izdelovanje lese- nega orodja v okolici Bleda. Zadnje čase so delno pospešili izdelovanje industrijskih in obrtniških predmetov s stroj- nim pogonom. Toda naša podjetja niso koit- kurenčim zaradi pomanjkanja prometnih zvez, po katerih bi šlo blago ceneje na trg. Z novimi prevoznimi sredstvi bi mogli do- važati živila hitro in ceno iz sosednje Hrva- ške ter bi jih na enak način odpremljali tudi dalje. Industrijska razstava v Zagrebu je dokazala gospodarsko moč Hrvatske. Na Gorenjskem ne primanjkuje vodnih sil in kurjave. Šote, premoga, drv in tudi de- lovne sile je v izobilju. Železnica bi rodila nove in važne vire za zaposlitev. Toda južna železnica se dotika na Kranjskem le treh podjetij: tovarne špirita v Ponovičah, rud- nikov v savski soteski in papirnice v Vevčah. Gorenjsko progo priporoča tudi dejstvo, da sta Kranjska in Koroška razmejeni z gor- sko verigo; če bi se pa gradila proga Beljak—• Trbiž—Ponteba—Videm (Udine) ali Beljak— Trbiž—Predel—Gorica—Trst, bi bila Go- renjska med dvema krakoma brez koristi in življenja. Industrija bi si ne opomogla in nova ne bi vzcvetela. Železnica bi pospešila turizem. Anglež Sir Hamphry Davy trdi, da je Gornja sav- ska dolina ena najlepših in najbolj roman- tičnih dolin na svetu. Brezdvomno je Rudolfova železnica naj- krajša zveza zahodnih in severnih dežel z Jadranskim morjem v Trstu, Reki in Benet- kah. Tržaška trgovinska zbornica je že pred leti želela, da se poveže Trst z Bodenskim jezerom. Ta ideja predpostavlja gradnjo proge Beljak—Brixen (Pustertalsko želez- nico), podaljšek na Vorarlberško do Kem- pena ali Immenstadta ter zvezo od Beljaka preko Kanalske doline do Vidma (Udine) in od Gorice do Ljubljane k Jadranu. V ko- rist Benetkam je zveza preko Bassana v Trient ali pa skozi dolino Ampezzo od Tre- viso dalje ob Piavi. Toda te variante ne mo- rejo biti v korist Trsta zaradi terenskih te- 22 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA žav. Prav zato so tržaški krogi pospeševali progo skozi kanalsko dolino eventualno tudi predelsko in soško železnico. Za prebivalce mesta Udine je bilo naravno, da so pospe- ševali progo, ki teče skozi njihov center. Zato so predlagali, da se spelje železnica do Cervignana s pristaniščem v Porto-Buso. Dolžina te enačice bi se podaljšala za 3^/io avstrijskih milj, t. j. nad 23 km. Glavni na- men pa naj bi bil. da se pokrajine okoli Bo- denskega jezera in severni avstrijski kraji povežejo preko Beljaka z domačimi lukanii. Taka železniška zveza obvozi južno želez- nico ter s paralelno progo zveze s Trstom in Reko. Projekti bodočih zvez iz zahoda in severa so odlični, ker predstavlja ta trasa najkrajšo zvezo med Prago in Beljakom. Važno in glavno vprašanje je nadaljevanje železnice od Beljaka do Jadrana. Vsa tri pota poznamo že iz prejšnjih odstavkov. Da zasledujejo italijanska mesta predvsem progo Beljak—Ponteba—Udine—Cervigna- no, je umevno. Kajti z ustvaritvijo nove luke v Porto Buso zatemnita obe gornji — jadran- ski luki. Po novih načrtih je Udine bliže Benetkam kakor po obstoječi progi. Pred- laga se, da se zgradi velika luka v Latisani ali Portogruaro. Prav take kombinacije so dale Tržačanom povod, da so spremenili stališče do furlanske inačice, ker bi bila ta zanje velika škoda. Avstrijska vlada ne more pod- pirati takega načrta, posebno v tej dobi. ko je morala Italiji odstopiti Benečijo. Enako stališče bodo zavzele tudi druge pokrajine, skozi katere teče prestolonaslednika Ru- dolfa železnica. Nikdar ne morejo pristati na to, da bo Avstrija izvažala svoje blago v inozemska pristanišča, ker bo s tako go- spodarsko politiko škodovala Trstu in Reki. Gradnjo proge preko Predela v dolino Soče ne more nihče podpirati, če upošteva dejanske terenske razmere. Zastopniki dežel- nega zbora v Trstu so se odločili za zvezo z Beljakom, ki spaja Videm (Udine). Odkla- njajo pa traso Beljak—Ljubljana, ker je pre- dolga. Tudi bi ne bila mogla ustreči vsem prometnim potrebam in konkurirati želez- nici preko Brenner ja. Toda pravilnost teh trditev^ se da ovreči. Kajti z medsebojnim primerjanjem dolžin proge Beljak—Ljubljana—Sv. Peter—Trst in Beljak—Gorica—Trst je drugo navedena li- nija najkrajša. Toda ne v toliki meri, da bi bila ta okolnost pod enakimi razmerami odločujoča. Vsekakor moramo upoštevati terenske in vzdrževalne razmere obeh variant. Železnica preko Predela bi naletela na večje ovire in težave, kakor proga preko Semeringa. Morda bi dograjena predelska proga ne bi bila spo- sobna za tovorni p_romet. Nepobitno pa je. da bi bili gradbeni Ui vzdrževalni stroški vsekakor večji kakor na katerikoli drugi obravnavani progi. To je dejstvo, ki ga mora potrditi vsak gradbenik. Prav zato bi morale biti tarifne postavke in vsakršna garancija izredno visoke. Pri tem pa bi bil trgovinski cilj le delno oziroma prav nič dosežen. Nasprotno pa na progi Beljak—Ljubljana ni gradbeno nepremag- ljivih ovir, kajti trasa teče z majhnimi izje- mami po ugodnem terenu. Čeprav nimamo še detajlnih proračunov, vendar moremo trditi, da bi bili gradbeni stroški za predelsko progo večji kakor za daljšo progo Beljak—Ljubljana. Upoštevati moramo, da teče gorenjska pro- ga po dolini Save, kjer je industrija razvita; nasprotno pa vodi predelsko progo struga Soče, kjer te ni. Dalje bo dosegla gorenjska proga obstoječo dvotirno magistralo v Št. Petru gradečo se progo proti Reki. Ne bo težko ovreči tržaške trditve, da go- renjska proga ne bi bila konkurentna želez- nici preko Brennerja. Prvo dejstvo je že v tem, da prestolonaslednika železnica do Be- ljaka že obstoji. Nastane pa vprašanje, ka- tera je najugodnejša in ustrezna zveza z morjem. Ce bi hotel Trst dokazovati in trditi, da je najkrajša proga najboljša, potem se mora zgraditi progi Beljak—Videm—Cervi- njan nova luka ob Jadranu. Ta trasa pa ne ustreza avstrijskim interesom, ker proga Beljak—Gorica—Trst kljub krajšemu poteku ni ugodnejša v primerjanju s progo Beljak— Ljubljana in more laže konkurirati brenner- ski železnici kakor pa predelska inačica. Jasno je torej, da tržaške trditve ne držijo. Prav zato niso objektivne za splošne inte- rese. Poleg tega pa moramo upoštevati vo- jaške razmere na vsem poteku predelske proge. Ce potek in smer v vojaškem pogledu ni- sta važna, potem pomislimo na to, da je rav- no predelska smer do Kanala v dolžini 3—4 milj na italijanskem ozemlju postavljenim topom tako izpostavljena, da bi v primeru vojne sploh ne bila uporabna. Kako je v tem pogledu na gorenjski progi, bomo še razmo- trivali. Na podlagi dokazov in dejstev proga Beljak—Predel—Trst za trgovske in voja- ške namene sploh ni priporočljiva. Od Be- ljaka do morja je edina ugodna zveza preko Ljubljane. Ce objektivno razmotrimo to progo brez predsodkov do Trsta v primerjav"i z drugimi linijami, če zberemo vse njene prednosti, če upoštevamo terenske razmere Julijskih Alp 23 KRONIKA C A S O l> 1 S ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in gorenjske doline, ki jo spremlja po na- ravni poti Sava, potem moremo zaključiti, da nudi le trasa Beljak—Podkoren—Ljub- ljana ugodne gradbene in prometne razmere in da je naraven zaključek Rudolfove želez- nice na avstrijskem teritoriju samo v Ljub- ljani, od tu pa najugodnejša zveza s Trstom in Reko. Vsaka druga zaključitev n. pr. v Beljaku bi bila nenaravna in je konec, oziroma dovr- šitev iz trgovinskih in vojaških pogledov z zvezo na južno železnico v Ljubljani za vso državo najugodnejši. Prav zato je priklju- čitev med obema obstoječima družbama absolutno priporočljiva in potrebna, kar naj ministrstvo upošteva, priporoča in uredi. Da se dokaže še važnost proge, je treba navesti še eno točko. Bodoča železnica tvori važno povezavo med obstoječimi evropskimi progami. Z gorenjsko linijo dosežemo naj- krajšo zvezo med severnozahodnimi in južno- vzhodnimi deželami. Pogled na zemljepisno karto pove, da vodi ta proga kot vmesni člen železniške verige z zahoda, severovzhoda in severnega dela Evrope proti jugu in dalje v Carigrad. Ce pa upoštevamo še važnost zveze s Sredozemskim morjem, Jadranom in Sueškim prekopom, razširjenje trgovine v Aleksandriji in Egii^iu in dalje na Daljnji vzhod preko Carigrada, potem vidimo, da spaja ta in bodoče, še manjkajoče železnice tri kontinente. Take važnosti ne moremo in ne smemo prezreti, ker se pokažejo pri tem izredne ugodnosti in zaključki. Na svojem poteku se bo ta notranje-evrop- ska proga uveljavila prav posebno šele po- tem, ko bo pričela obratovati. Dosedaj se priključne železnice posebno v severno-za- hodni Evropi zadovoljivo dokončujejo. Tudi tirolska proga od Beljaka proti Briksenu se bo kmalu začela graditi. Ni dvoma, da se bo proga Sisak—Zemun priključila obstoječi južni železnici Zidani most—Zagreb—Sisak. Tudi progo od Karlovca dalje proti Reki bodo nadaljevali. Resni so načrti za gradnjo proge od Zemuna preko Save v Beograd s podaljškom v Sofijo, Adrianopel do Cari- grada. Vse že obstoječe in bodoče železnice se dotikajo trgovsko živahnih in industriali- ziranih pokrajin. Poleg tega vežejo polje- delsko bogate predele. Nič manj ni važen bodoči prekomorski promet, ki ga bo po- sredovala ta proga med najvažnejšimi evrop- skimi mesti in lukami. Odveč bi bilo nava- jati še nadaljnje vzroke in utemeljevati po- trebe, ki so važne ne samo za avstrijske de- žele, posebno pa še za našo Kranjsko, ki je zelo primerna za najkrajšo in najugodnejšo zgraditev proge Beljak—Ljubljana. Iz nanizanih dokazov sledi, da bo gorenj- ska proga brez dvoma rentabilna. In prav gotovo bo gradbeni kapital varno naložen. Kajti izključeno je, da bi se zgradila kakrš- nakoli krajša in ugodnejša proga v tej smeri. Spričo naravne poti in naštetih dokazov je najlaže zagovarjati rentabilnost proge. Ce presojamo obstoječe obmejne razmere med Avstrijo in Italijo, moremo ugotoviti strateško važnost bodoče proge. Položaj na meji more vsak in ne morda samo strateg razbrati. Važno je tu, kdo je lastnik trd- njavskega četverokota. Naj sloni mirovna pogodba na še takih obljubah, vendar se pri- peti, da se kršijo dogovori. Kajti vsak ve, da italijanska pohlepnost po razširitvi na soseščino še ni dokončno nasičena. Vse te okoliščine silijo Avstrijo, da je po- zorna na svojega soseda in mora varovati svoje meje. Kajti zamenjala se je prejšnja, do- bro zavarovana meja z manj ugodno in slabo zavarovano. Vlada mora paziti in delati na to, da bo v primeru potrebe v najkrajšem času in obilni meri mogla vreči čete in vojni material na mejo. — Že samo ta okolnost narekuje, da se zgradi proga Beljak—Ljub- ljana. Pri nadaljnjem prometnem razmotrivanju pride v poštev proga Ljubljana—Zidani most za smer Zagreb, Karlovac in tja do Osijeka in še dalje z obstoječimi železnicami in je razvidno, da je iz strateških pogledov gorenj- ska železnica še važnejša, ker je možno vo- jaške sile vreči ne samo proti obali, marveč zgrabiti napadalca tudi na suhem, kjer bodo čete v najkrajšem času na razpolago. Združitev dveh dolin, t. j. soško-rabeljske in kanalske pri Trbižu zahteva železniško zvezo proti Ljubljani, kakor tudi proti Be- ljaku. Koroška ima zvezo ob Dravi v Ma- riboru z južno železnico in dobi še Rudolfovo progo od Steyerja do Beljaka, zato je nujno iz državnih in vojaških interesov, da se go- renjska proga čim preje na državne stroške zgradi. Trgovinska in obrtna zbornica resumira svojo prošnjo v tehle točkah: 1. železniška proga Ljubljana—Beljak naj se kot važna prometna zveza iz vsesplošnih državnih interesov vnese v obstoječo želez- niško omrežje, oziroma naj se priporoči ce- sarju, da se to izvrši; 2. trgovski in obrtni zbornici naj se dovoli, da sme začeti s pripravami in študiji, oziro- ma da se ji izda predkoncesija; 3. v ta namen naj se dodeli prosilki stro- kovnjak, državni inženir. Zbornica je pri- pravljena prispevati h kritju rednih iz- datkov; 24 ČASOPIS 2A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 4. strokovnjak naj zbornici pri izbiri smeri in poti v zvezi s trgovinskimi in vojaškimi oziri sproti poroča. Pri tem naj se temu po- dvigu posveča vsa pozornost in zaščita. Z datumom dne 14. januarja 1867 oprem- ljena vloga ima v prepisu še tole opombo: Escelenca gospod trgovinski minister je iz- javil glede proge Ljubljana—Beljak dne 14. februarja 1.1. v deputaciji nastopajočim dr. Costi, dr. Klunu in dr. Tomanu, da se bo železnica Ljubljana—Beljak čimpreje zgra- dila; trasiranje se bo začelo spomladi na drž. stroške. Opomba je datirana dne 16. febru- arja 1867.« VAŽNOST IN NUJNOST ZA POVEZAVO GORENJSKEGA Žel. komite je naglasi! štiri važne mo- mente, ki govorijo za gradnjo gorenjske že- leznice v lokalnem in razširjenem pomenu. Spričo nazadujoče industrije je treba ustva- riti nove prometne in trgovske poti in med- sebojno povezavo teh krajev. Na ta način bodo oživela stara fužinarska in obrtna pod- jetja ter se ustvarila nova na Kranjskem in v sosednji Koroški. Saj je bodoča železnica naravna vez severnih avstrijskih pokrajin in evropejskih zahodnih držav z žitnicami na Balkanu ter obenem z azijskim Vzhodom; dalje pa tudi z Jadranom in lukania v Trstu in na Reki. Z dopolnilom še drugih novih prog je gorenjska železnica važen člen pro- metne verige med Londonom in Carigradom. Tudi izredno strateško in vojaško nujnost smo očrtali. Upam, da ni odveč omeniti posamezna in- dustrijska in obrtna podjetja po naši lepi Gorenjski, ki so dajala toliko družinam pred sto leti zaslužek in kruh. Morda marsikate- rih danes ne bomo več našli, oziroma so že prenehala ali pa so se posvetila novi in mo- dernejši proizvodnji. Vsekakor pa je zani- mivo, da prepletajo celo Gorenjsko manjše in večje vodne sile v vseh kotlinah, kjer so se naselili razni etablismaji. Vsi vodni viri pa se stekajo v reko Savo, ki je zmožna, da poganja že v gornjem teku velike naprave. Kar začnimo v slovenski metropoli! Ljub- ljana je sprejela že marsikatero važno indu- strijsko podjetje v svoje naročje in skrbi, da zaposli čimveč prebivalcev, ki so zgubili svoj dobri kruh s prehodom železnice do Trsta. Pred 90 leti je obstajalo več manjših pivovarn z vodilnim podjetjem pri gorenj- skem kolodvoru. Dalje je obstajala predil- nica, tovarna kavnih surogatov, zvonarna in livnica, žebljarna, tovarna za vžigalice, suk- narna in tovarna za odeje, mlin na parni pogon, gradbeno podjetje na strojni pogon in drugo. Ob bodoči progi na desnem sav- skem bregu so bile: v Medvodah nova tovar- na za umetno svilo in celulozo; ob Sori v Goričanah papirnica; v Knapovžah ob Loč- nici je zaposlila okoličane rudarska družba za svinec, v Škofjah in Poljanski dolini pa enaka družba za baker; v Železnikih je ob- stajalo fužinarstvo z enim plavžem, dvema čistilnima ognjema, številnimi nakovali in topilnicami za kovanje žebljev. Tudi v Zgor. Železnikih z 2000 prebivalci srečamo več enakih naprav; v Jesenovcu je bila valjarna, v Poljanski in Selški dolini je bilo doma dokajšnje pridobivanje skrilnatih plošč ter izdelovanje raznih lesenih izdelkov in izdelo- vanje platnenih izdelkov v okolišu Škofje Loke.*' V Stražišču in številnih drugih kra- jih v okolici Kranja in Škofje Loke je slovela domača obrt sitarstva, izdelovanje lesnih proizvodov v Poljanski in Selški dolini; državni rudnik živega srebra v Idriji; fuži- narstvo v Gornji Kropi z enim plavžem, dvema čistilnima ognjema, več nakovali, žebljarnami, kovaštvo za verige in orodjar- ne; v Spod. Kropi srečamo enake delavnice; v trgu Kropi živi okoli 1500 ljudi, ki se bavijo izključno z obdelovanjem železa; fuži- narstvo v Kamni gorici vzdržuje en plavž, troje čistilnih ognjev, več nakoval in žeb- Ijarn. V sami Kamni gorici stanuje 1100 pre- bivalcev, ki se ukvarjajo samo z obdelo- vanjem železa; v Ilovšah pri Bledu obstoji fužinarstvo; v Bohinju je tega več, n. pr. v Bistrici obstoji en plavž, ena valjarna, železo- livstvo in žebljarna, na Stari Fužini sta dve topilnici in dve nakovali; lesna industrija pa je doma v vsem bohinjskem kotu; v Ra- dovni je fužinarstvo s petimi topilnicami. Reči pa moramo, da je bilo še dokaj drugih manjših železarskih in ključavničarskih obrti in industrij. Na levem bregu Save omenimo: v Kam- niku je ena največjih državnih smodnišnic; v okolici t. j. v Mengšu, na Brdu itd. je to- varna za žeblje na strojni pogon, cementarna, tovarna za izdelavo raznih praškov, izdelo- vanje slamnatih kit in slamnikov; pod Šmar- no goro in v okolici izdelujejo glinasto po- sodo; v Kokrški dolini in Gor. Goricah sta dve topilnici; mesto Kranj ima tovarno za odeje, tkalnice in barvarne; v trgu Tržič in Slapu obstoji pilarna, 4 samokovi za jeklo, 5 topilnic, norca z več nakovali za kose, tovarna za usnje in čevlje, barvarne in več manjših obratov; izdelovanje lončene po- sode in krtač v Ljubnem; izdelovanje sukna v Zgošah, Begunjah, Smokuču, na Breznici in okolici v Mostah sta dve topilnici z dvema nakovaloma; fužinarstvo na Javorniku ima 25 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO plavž, več topilnic, več norcev in nakoval. Največje fužinarstvo je na Savi, ki ima letno produkcijo 100 tisoč centov z mnogimi topil- nicami in nakovali. V zadnjem delu bodoče proge moramo še navesti fužinarstvo na Mojstrani; dve fužini za železo in jeklo v Beli peči in enako v Trbižu ter drž. svinčeni rudnik v Rablju.'" OPIS PREDLAGANE TRASE V nasprotju z našim sedanjim pojmom o začetku oziroma koncu proge nas je motilo, > da smo gorenjsko železnico označevali tudi po imenih začetne in končne edinice Ljub- : Ijana—Beljak. Tako označevanje tolmačim zato, ker v prvih decenijih železnic ni bilo tako strogo predpisano, da je začetna točka j proge najbližja postaja glavnemu železni-; škemu vozlu oziroma državnemu centru, i kakor ga predpisuje splošno veljaven in ! enoten signalni pravilnik, veljaven od 10.; februarja 1877 dalje.'* Upoštevajoč takratno navado, tudi mi začnimo z začetno točko v Ljubljani kot skupno in priključno edinico na obstoječo bivšo južno železnico za opravljanje potni- škega prometa.'^ Proga teče med pivovarno in žago na parni pogon v smeri Šiške, kjer se obrne proti Poljanam. Na prostoru med pivovarno in Spodnjo Šiško je projektirana postaja. Ne smemo reči, da je to samo po sebi razumljivo. Kajti prvotno tu železniška edinica ni bila predvidena. O tem se bomo še pogovorili. Pri naselju Poljane zavije proga na levo ter nadaljuje pot med Št. Vi- dom in Vižmarjem. Ob cesti naj bi stalo postajališče. Nato hiti vlak mimo Guncelj, Dvora, Stanežič in Medna, kjer zadenemo na dokajšen obrežni pomol. Prav tu so po- trebni visoki oporni zidovi. Trasa teče dalje v znani sedanji smeri preko dveh potokov in poštne ceste, nato pa jo reže med Presko in Medvodami proti Go- ričanam. Nasproti sorskega mosta pri Preski je predvidena postaja. Zaradi višinske raz- like med Medvodami in Sorskim poljem, ki leži 34 m više kot savski nivo, je bilo mogoče doseči Škofjo Loko po ovinku. Po projektu se trasa spenja in teče po desnem bregu Sore ter pusti naselja Goričane, Soro, Dol, Drago in Gosteče na levi in se spusti pri Lipici preko vode. Od tu se usmeri proti Suhi, kjer se obrne proti Staremu dvoru. Pri vasi Virmaše je bila projektirana po- staja za Škofjo Loko. Preko polja mimo Žab- nice vodi trasa dalje proti Drulovki, kjer se spusti pod Laborami ob dokaj strmem po- bočju na desnem savskem bregu v naselje Gorenja Sava. Tu je bila predvidena postaja za mesto Kranj." Toda Kranjčanom je spričo brezbrižnosti huda predla, da bi tekla proga med Šmarjetno goro in Št. Joštom. Končno so kolodvor sicer dobili na desnem namesto na levem savskem bregu, vendar ni stal v njihovi občini.'* Morda bi bila proga na pla- toju Sorskega polja in s tem postaja Kranj nekje v Stražišču mnogo primernejša in ugodnejša v zvezi z nadaljevanjem ob stalno ogroženi dolini Save med Št. Joštom in Oto- čami. Od Kranja dalje se proga po malem ne- nehno spenja na desnem savskem bregu. Med potjo prekorači večji potok Lipnico in seka v Kropo vodečo okrajno cesto do po- staje Podnart, ki leži v smeri naselja Zaloše. Mesto bodoče postaje je ugodno zaradi zveze z levim savskim bregom in zaledjem po ob- stoječem mostu na okrajni cesti. Preko Zaloš in Otoč se vije proga ves čas na desnem bregu Save do vasi Mošne, kjer prečka gorski greben in prestopi na levi sav- ski breg ter se dviga po dolgi rampi v radov- ljiški okolici proti postaji Lesce. Ta edinica naj bi služila Bledu, bohinjskemu kotu, Be- gunjam in Radovljici." Postaja Lesce leži v eni izmed ohranjenih suhih savskih strug. V dobi največjega ob- sega wurmske poledenitve je imela Sava svoje izvirke v Radovljiški kotlini ob lede- niškem čelu. Takrat se je očitno izoblikovala dolina, ki jo vidimo še danes od vasi Zgoše in Zapuže mimo Dvorske vasi in Otoka proti jugu; glavna Sava je tekla tod, a dotekala ji je v toku ob Pečeh tudi voda izpod dolin- skega ledenika. Ko se je ledenik kasneje umaknil nekoliko proti Bledu in odlagal morene pri Hrašah ter Hlepcah, se je tudi Sava primaknila za njim, tekoč pod Rod- nami in Poljčami, kjer se še sedaj vidijo sle- dovi njene suhe doline (»Blata«), podobno kot je pri Dvorski vasi — Otoku ostala široka dolina brez vsakršnega znatnejšega vodnega toka, nasuta s prodom. Ko se je ledenik krčil še nadalje proti Bledu, je Sava Dolinka prestavljala za njim svojo strugo, in sicer tako, da je tekla tik ob čelu lede- nika, odnašajoč morenski drobir, medtem ko je s svojo levo stranjo vrezovala teraso v ravan. Po dolgem po ravnini na levem bregu Save, med Žirovnico ter Begunjami — ljud- stvo jo imenuje »Dežela« — se vlečejo terase nekako od severovzhoda proti jugovzhodu, nekatere s prav krepskimi ježami. Najlepša med njimi se vleče izpod Brega mimo Lesc proti jugovzhodu do Radovljice, kjer leži postaja istega imena." 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Od Lesc dalje vodi proga pod Vrbo proti Mostam, kjer prestopi po nad 30 m visokem mostu Završnico; nato nadaljuje pot pod državno cesto. Že dosežemo vasici Koroško Belo in Javor- nik, kjer premostimo potoka Bevščico in Javorniški potok, presekamo med Javorni- kom in Savo zopet državno cesto. Proga teče nad fužinarskinii napravami, za parkom je predvidena postaja. Tokrat še brez imena. Na koncu postajnih naprav se cesta in proga zopet sekata. Železnica pa nadaljuje svojo smer pod Jesenicami, svinčenimi topil- nicami in Hrušico tako, da je cesta na desni, Sava pa na levi strani proge. Po ca. 2,5 km nad Hrušico se spusti železnica čez most na desni breg, kjer ostane do postaje v Mojstra- ni. Od tu dalje se proga dviguje ter stopi po '/4 milje pota preko mosta na levi breg. Neposredno pred širokim cestnim mostom zamenja bregova in prekorači potok Mar- tuljek. Nato teče proga na levi cestni strani do Gozda, kjer prebrodi hudournik Pišenco in doseže kranjsko-gorska polja, kjer je predvidena postaja. V smeri proti Podkorenu vodi proga čez dva mosta preko Save, tako da ima želez- nica zvesto spremljevalko zopet na desni. Trasa je projektirana z vzponom, dokler ne doseže med izvirom Dolinke in Ratečami dolinsko zaporo, ki jo mora železnica pre- dreti, da pride na razvodje pod vasjo Rateče. Od tod vodi proga v blagem nagibu proti Podklancu, kjer naj stoji postaja. Podklan- cem se dolina nenadoma zniža za približno 27 m in trasa mora zaradi tega premagati oster padec z 20 %o; posledica tega je, da že- leznica ne more biti od Podklanca dalje spe- ljana nič več po dolini sami, marveč mora teči ob njenem gorskem pobočju. Od močvirnate ravnice nad Klancem pre- korači proga Jezernico in pada po Tratah po pobočju ob zgornjem in spodnjem delu Bele peči, premosti Črni potok in Kopriv- niško grapo. Trasa se še dalje znižuje proti dolgemu travniku, da doseže s premosti- tvijo dveh grap in s predorom gorskega boča planoto pri Marju, kjer se na postaji Spodnji Trbiž nasproti Kokave združi s pre- stolonaslednikovo železnico. Tako bo vzpo- stavljena zveza Beljak—Trbiž. Iz tega vzroka je komite izdelal projekt le za progo Ljub- ljana—Trbiž." INAČICE IN SPREMlNJEVALNt PREDLOGI Nekaj variant in naknadnih predlogov je bilo obravnavanih z zapisnikom o političnem obhodu železniške trase Ljubljana—Trbiž. Ta politični obhod je razpisalo trgovinsko ministrstvo na osnovi ukaza z dne 19. maja 1869, oziroma z odredbo deželne vlade dne 6. junija istega leta. Ista oblast je sporočila z dopisom magistratu, da vodi komisijo v mestnem pomeriju okrajni glavar Ivan Pajk.58 Za ta obhod, ki je obsegal tri poli- tične okraje: Ljubljana za odsek Medvode— —Ljubljana; Kranj za odsek Št. Jost—Stara Loka in Radovljica za odsek Bela peč—Ov- šiče, je komisija potrebovala čas od 28.—30. junija, od 25.—26. junija oziroma od 12.—22. junija 1869. Za vsa obravnavana vprašanja so bile odločilne določbe odredbe trgovin- skega ministrstva z dne 14. septembra 1854. Najprej je bilo treba rešiti vprašanje kolo- dvora v Šiški. Kajti po odredbi trgovinskega ministrstva z dne 19. maja 1869 ni bil v Ljubljani za gorenjsko smer predviden no- ben kolodvor. Toda zastopnik generalne direkcije meni, da bo za to občino sčasoma potrebno, da ima gorenjska proga svoje po- stajne naprave v Ljubljani. Zato je nujno, da se predvidenim razmeram ustrezno pri- pravi postajni planum, kar je sedaj brez večjih težav mogoče. Upoštevajo naj se uvozi in izvozi do južne železnice z gorenjske smeri, da bodo loki merili najmanj 800 m in nagibi naj bodo do 2,5 %o. Tudi zastopnik general- nega štaba zahteva v interesu vojaških po- treb, da dobi Rudolfova železnica, upošte- vajoč važno ljubljansko vozlišče, svoje kolo- dvorske naprave. Zveza med obema edini- cama naj bo v loku zgrajena in taka, da uvozi in izvozi iz Zidanega mosta in Trsta ne bodo ovirani in da morejo vlaki brez ne- varnosti voziti v smeri Ljubljana—Trbiž. Število tirov; mora ustrezati prometni gostoti, zgraditi se mora nakladalna klančina, upo- rabna za stransko in čelno razkladanje in nakladanje. Ce pa v Spodnji Šiški le ne bi bila postaja, potem naj bi odpravljala vlake v smeri Trbiža postaja Ljubljana. Zato je treba to odpravno edinico povečati in ure- diti tako, da ne bi prišlo do prometnega za- stoja. Istočasno je komisija obravnavala: 1. prošnjo občine Št. Vid, da se premakne proga v severni smeri proti Vižmarjem. S tem bo vaščanom ustreženo, da teče trasa vzporedno s kulturami, ker jih sedanja po sredini poševno prereže. S predložitvijo proge je postajališče Vižmarje bliže kraju samemu in tudi sosednim občinam. Komisija je vlogo upoštevala. Družba in podjetje soglašata in bo speljala ustrezno varianto; 2. predlog občine Tržič je bil, da gorenj- ska proga odkloni takoj v Vižmarjih na desno, prestopi Savo pod Tacnom in nada- 27 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ljuje smer proti Kranju mimo Vokla. Vlogo je komisija izročila podjetju, da jo spravi v sklad v zvezi z drugimi predlogi; 3. prošnji papirnice v Goričanali, da osta- ne trasa na desnem savskem bregu, se pri- trdi.«« Nadaljnji potek trase od Medvod do Kra- nja smo deloma že obravnavali. Tako pre- ostane le še odsek Št. Jost—Stara Loka. v območju političnega okraja Kranj. V tem okolišu je komisija obravnavala predvsem lego postajnih naprav v Škofji Loki in Kranju. Zastopniki mestne občine Škofje Loke so zaprosili v posebni prošnji pri trgovinskem ministrstvu, da se zgradi postaja čim bliže kraja. Komisija je povabila k razpravi župa- na na kraju samem. Temu je vodja raztol- mačil, da je umestno graditi postajo bodisi v Virmašah bodisi pri Trati. Strokovnjakom komisije pa glede na obstoječe okoliščine absolutno ni mogoče svetovati, da se zgradi postaja blizu mesta. Na podlagi te izjave so zastopniki občine Škofje Loke soglašali, pristali in bili sporazumni, da naj bo po- stajni planum ob občinski poti, ki se odcepi od Suhe proti Trati. Občina prepusti komi- siji v odločitev, da je postaja na levi ali desni strani navedene občinske poti. Enako sta se zadovoljila zastopnika Stare Loke in Trate, češ da imata obe občini le malo zem- lje v tej okolici, želita pa, naj bo postaja na levi t. j. severni strani omenjene komuni- kacije. Ta, z dokazi podprta dejstva ovržejo nad 50 let stare trditve, da so se Škof jeločani otepali železnice s tem, da ne bi tekla v neposredni bližini kraja samega.'" V tem odseku moramo obravnavati tudi prošnjo rudarske družbe Edvarda in Ivana Urbančiča (Turu) v Kokri, da bi šla proga pri Drulovki na levi breg Save, odtod pa po ravnini do Kranja, kjer naj bi bila postaja za kranjskim pokopališčem med obema ce- stama na severni strani, ki vodita na kokrški most. Toda vpliv dr. Tomana, da bi pomagal svojim rojakom v Kropi in Kamni gorici, je bil bolj odločilen.'* Še enkrat so poskušali Kranjčani in z nji- mi Tržičani svojo srečo, da bi se zgradila postaja na levem bregu Save. Občina Pred- dvor je stavila tak predlog. Podprla ga je s tem, da teče železnica od Kranja dalje po levem bregu do Podnarta, kar bi ustrezalo želji Tržičanov. Pred Podnartom pa bi proga prekoračila Savo in prešla v traso, ki jo podpira komite. Komisija je odklonila ta predlog.'^ Če bi tekla železnica od Kranja dalje pre- ko Naklega v Žiganjo vas in se tako pri- bližala Tržiču, potem bi morali med Žiganjo vasjo in Begunjami premagati tako težak teren, da bi bila gradnja železnice sploh ogrožena. Vsekakor je glavni del industrije in produkcije v krajih na desnem bregu Save. Edino Tržič je v tem izjema. Toda za vse tri industrije v Kropi, Kamni gorici in Tržiču je dovozna pot do postaje Podnart enako dolga. Prav zato ni bila določena trasa v lipniški oziroma kamnogoriški dolini." Obstajal je načrt, da se obide težka pot do visoko ležečega radovljiškega in leškega polja oziroma se izogne trasiranju v savski dolini od Podnarta dalje do Mošenj. Kot na- domestilo naj bi šla proga po dolini Lipnice v smeri Bleda. Toda terenske težave bi bile velike; poleg tega bi se proga preveč od- maknila Tržiču.'* Enaki načrti z zvezo postaje Podnart— —Kropa—Bled—Boh. Bela so se pojavili leta 1939. S tako traso bi se morali izogniti Jese- nicam." Prva postaja na radovljiškem polju je bila predvidena v Lescah. Zato je občinski od- bor mesta Radovljice zaprosil gen. direkcijo železnic, da se zgradi postaja kar najbliže mestu. Ta vloga je protokolirana pri pristoj- nem okrajnem glavarstvu in deželni vladi z dne 24. junija. Poleg tega je predložila ob- čina neposredno enako prošnjo navzoči ko- misiji, ki je obenem protivloga občinskim odborom Bleda, Gorij, Lesc in Mošenj. Za- stopniki mesta Radovljice predlagajo, da se postajni planum v Lescah pomakne za 300— —400 sežnjev niže. Komisija je mnenja, da bi bil tak prenos postajnih naprav brez na- daljnjega mogoč. Nikakor pa ne bi bilo iti niže, ker bi bilo treba predvideni vzpon 14 %o zvišati že na daljšem poteku na 20 %o, kar bi bilo v škodo celi trasi, ki ne doseže nikjer tolikega nagiba. Zgraditev postaje Lesce v profilu 555 in 560, t. j. v smeri Radovljice ne bi podaljšala dovozne ceste toliko, da bi vplivala razlika na prosperitelo pritožnikov pri prevozu robe in potnikov. Zastopnik ge- neralne inšpekcije ni dal odločilne besede, pač pa je prepustil ta spor v končno odlo- čitev ministrstvu. Končno naj še pripomnim, da so bili do- kajkrat med Jesenicami in Belo pečjo dolo- čeni profili z rampami, kjer je bilo odrejeno in dovoljeno deponiranje lesa za splavljanje po Savi. Nisem še opazil, da bi se tak pre- voz lesa opravljal še danes." Iz prejšnjih izjav smo mogli ugotoviti, da sta se gorenjska rojaka dr. Toman in V. C. Supan mnogo trudila, da je stekla železnica 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA med Ljubljano in Trbižem in slednjič Belja- kom. Morda je bila ta gospodarska pridobi- tev v marsikaterem primeru že prepozna. Predvsem smo mogli ugotoviti, da razni go- spodarstveniki v jugovzhodnem predelu Go- renjske niso mogli doseči, da bi zapustila proga desni breg Save. Gospodarsko sode- lovanje obeh omenjenih mož, dr. Tomana in Supana, je bilo povezano, ker sta poznala obadva, posebno prvi, že od rane mladosti bedno življenje svojih kroparskih in kamno- goriških rojakov. Noben trud ni bil prevelik, da bi z železnico, ki naj pelje kar najbliže tem krajem, pomagala do zaslužka. Tako naziranje spoznamo najbolj iz izjave, ki jo je dal ob zaključku zapisnika o političnem obhodu predsednik trgovinske in obrtne zbor- nice, ki pravi dobesedno: »Železnice so iz trgovskih in splošno gospodarskih ozirov dandanes najvažnejše prometno sredstvo. Že- leznice kot komunikacije pospešujejo cirku- lacijo in prinašajo s tem velike prednosti, da olajšajo dovoz surovin in odvoz izdelkov hi- tro in poceni. Tako se zmanjšujejo prevozni stroški. Železnice torej ne dvigajo le samo obstoječe industrije, marveč dajo povod na- stajanju nove.« Ker pa je že obstoječa industrija na Go- renjskem na desnem bregu Save, potem je razcvit sedanje industrije samo tedaj mogoč, če teče železnica Ljubljana—Trbiž od Pod- narta dalje na desnem bregu. Tudi samo na desnem bregu morejo nastati nove industrije iz razloga, da so tu vodne moči in gorivo na razpolago. Kot sosed Jadranskega morja ima naš trgovski okoliš vse pogoje za največjo pro- dukcijo najrazličnejših vrst blaga in edino produkcija lahko zavira nadaljnje obubo- žan je naroda. Iz tega razloga mora zastopnik trgovske in obrtne zbornice odločno izjaviti, da teče železnica na desnem bregu, če naj služi proga Ljubljana—Trbiž praktični in gospodarski koristi. Zastopnica trgovskega in obrtniškega stanu je predložila že pred letom dni trgovinskemu ministrstvu na nje- gov poziv seznam specialnih etablismajev. K vsem gornjim izjavam dodam, da je v interesu splošnega prometa zgraditi čim- preje progo Trbiž—Ljubljana. Le pod tem pogojem je važnost podana; prav posebno pa se bo izkazal njen svetovni pomen, kadar bo vzpostavljena zveza z Bodenskim jeze- rom; ta zveza bo najkrajši posredovalec med industrijo na severozahodu in jugovzhodu. Ker bo nova železnica konkurenca južni že- lezjnici, je nujno, da dobi Ljubljana v inte- resu prometa svoj kolodvor, brezpogojno pa tovorno odpravo s primernimi skladišči.'^ ZGODOVINA IN USODA KONCESIJE Koncesija je bila osnovni dokument za po- sameznika ali družbo, da je smel pod dolo- čenimi pogoji sploh začeti s trasiranjem in na to z gradnjo dovoljene proge. Pridobitev koncesije po zastopnikih slovenskega naroda za gorenjsko progo je bil prvi poskus, ki je propadel. Koncesijo si je izvojevala tuja družba s tem, da se je zadovoljila z zmanj- šanjem naložene glavnice po 5000 gold, na miljo (na podlagi zakona z dne 9. julija 1868) naslednjega leta dne 23. februarja. Osnove te koncesije so bile izdelane v splošnem na osnovi določb kakor drugim družbam. Raz- lika je bila le v tem, da je bila naložena glav- nica odrejena na vsoto 1,195.000 gold, za miljo in dovršni rok omejen na dobo treh let.'* Iz ohranjenih dokumentov pa je morala biti zadeva drugačna. Nimam namena, da bi očrnil takratne Slovence - voditelje, pa tudi ne bi hotel prati zamorca. Neprizadeto bom podal meni dostopne vire. Bralci pa naj si ustvarijo sklepe na podlagi dobesedno po- danih izjav posameznikov. Zanimivo je dej- stvo, da najde koncesija tudi mesto v sloven- ski literaturi." Dne 22. maja 1867 se je začelo novo zase- danje drž. zbora s prestolnim govorom, ki je izrazil upanje, da bo državni zbor pritrdil nagodbi z Ogrske, to je oktroirani dualistični ureditvi države. Pri adresni debati sta go- vorila 3. junija Toman in L. Svetec proti dua- lizmu. Iz ponatisnjenih govorov se je moglo ugotoviti, da so slovenski poslanci glasovali za dualizem. Ta korak so utemeljevali glede na solidarnost s Poljaki in glede na korist domači deželi. Na podlagi teh ugotovitev in vesti je pisal inž. J. Junkar z Reke dne 25. junija 1870 Francetu Levstiku privatno pismo, ki je deloma ponatisnjeno na strani 53 knjige, ki jo je izdala Slovenska Matica pod naslovom »Levstikova pisma« 1. 1931. Ker ta dokument še ni bil v celoti objav- ljen, ga v prevodu iz nemščine nudimo bral- cem, da si ustvarijo svoje mnenje. Prevod se glasi: »Dragi prijatelj! V prilogi Ti pošiljam obljubljeno Suppanovo fotogra- fično sliko in po karti risano mrežo železnic, ki jih je projektiral. Živordeče črte predstav- ljajo železnice po Suppanovi zamisli,^" temno- rdeča (predelska proga) pa predstavlja KIu- novo idejo, za katero živi in pade. Za pre- delsko železnico stoji Depretis v družbi dru- gih, ki jih je pridobil zase Morpurgo (Rot- schild) v korist južne železnice, t. j. da so bili podkupljeni. Klun se je izjavil, da v primeru (smešno) s Suppanovimi načrti so- glaša, pač pa ni bilo treba oporekati želez- 29 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO niči Beljak—Predel—Gorica, če ne bi bil sicer dosledni pomen vsake druge linije na- padal. Modro vertane vijuge predstavljajo proge južne železnice, ki so v obratu.'* Dokaj primerno moreš vplesti v biografijo Tomana; enako stolnega farja, njegovo ženo kot odločno nemško borko, nič manj Blei- vveisa. Costo, Petra Koslerja (nacionalista), Tönniesa i. dr., ki so člani tako imenovanega ljubljanskega komiteja za železniške proge. Tem se je pridružil v zadnjem času dr. Wurz- bach. Toman je prejel kot ustanovno vsoto 523.720 gold.; od tega 100.000 gold, v goto- vini, ostanek 1/3 v prioritetah, 2/5 v akcijah Rudolfove železnice. Ne pozabi na prijatelja Schnudlerja, ki ga je postavil za senzalnega mešetarja za Rudolfovo železnico — je nam- reč v upravnem odboru Rudolfine. O raz- delitvi sem poučen in mi je Suppan sam pri- povedoval. Sam je prejel 10.000 gold., Blei- wreis, Costa, Kosler, Tönnies in ostalih pet družbenih članov pa po 3000 gold. Toda To- man je odtegnil devetim navedenim gospo- dom po 300 gold. S tem zneskom naj bi se poravnali njegovi in Suppanovi potni in agi- tacijski stroški, ki so znašali 2700 gold. Zelo pretkano se je vključil zvitorepec Pongratz, ki si je pridobil v času razpravljanja projekt inž. Pribila. Pongratz je nastopil kot tekmec in so ga zadovoljili s 60.000 gold. Kako so pri tem opeharili Pribila, je znano. Dobil je pač odškodnino omenjenega izdajalca. Tudi Pon- gračevih 60.000 gold, lahko mirne duše ome- niš; po Ljubljani pa se je ustil, da je več prejel kot Suppan kljub temu, da ni bil družbeni član. To mi je Suppan zaupal. Med drugim je Pongratz trdil, da sta Toman in Suppan smrtna sovražnika. Le predvidena podelitev koncesije za dolenjsko železnico ga odvrača od civilne tožbe. Komite si ne mara pokvariti nove pečenke, vendar odlo- ženo ni opuščeno. Tudi Klun je terjal za sebe; toda zamudil je. Ustanovni račun za progo Ljubljana—Trbiž je bil že zaključen. Od tega dneva dalje je postal Klun Rudol- fiani smrtni sovražnik.'^« Dalje beremo v prej citirani knjigi: L. To- man je dobil koncesijo za gorenjsko železnico kot plačilo za svojo oportunistično politiko." Za nadaljnji komentar k vlogi koncesije navajam izjavo Frana Šukljeta, ki piše: »Po- sebno nas je ogorčila vest, da se je tedaj vršila neka kravja kupčija z gorenjsko že- leznico. Dr. Toman Lovro je baje od Beusta dobil koncesijo za progo Ljubljana—Trbiž, pri kateri je država garantirala vso gradbe- no glavnico, ter je to koncesijo eno uro ka- sneje že prodal za veliko vsoto denarnemu konzorciju. Se nekaj let poicni mi je v čital- niški restavraciji potrdil to govorico gospod »Favci« — tako so namreč Ljubljančani zvali predsednika trgovske zbornice V. C. Suppa- na. Čutil se je zelo prikrajšanega; v sveti jezi mi je pravil v mešani govorici en stavek nemški, drugi slovenski, da je on sam imel vse delo, ves napor, a njemu da so dali le malenkost; »der Toman hat alles andere ein- gesteckt« (Toman je vse drugo vtaknil v žep).'* Kot tretji komentar navajam naslednje po- ročilo dr. J. Vošnjaka, ki pravi: »Dr. Toman pa je to leto (1867/1868) popolnoma utihnil; na obče strmenje je še celo v delegacijah v Pesti glasoval za dispozicijski sklad in s tem izrekel svoje zaupanje. Pa temu se nismo čudili, ko smo slišali in tudi citali v listih, da je koncesijo za gorenjsko železnico, za katero je država prevzela garancije, dobil dr. Toma n. In kmalu se je raznesel glas, da je dr. Toman to koncesijo prodal neki banki za 120 ali 150 tisoč gold. Iz tega de- narja so se plačali stroški, ki jih je imel do- tični konzorcij za pripravljalna dela. Tudi vsak član konzorcija je dobil neki znesek, ki se je pa n. pr. V. C. Suppanu, predsedniku trg. zbornice, premajhen zdel, kar je lahko vsak čul iz njegovih ust, kadar je v krčmi govoril o tej stvari. Dr. Toman je podaril Slovenski Matici 10.000 gold, in si kupil gra- ščino Polhov Gradec. A ni dolgo užival ploda svojega delovanja. Začel je bolehati in umrl dve leti pozneje 1.1870.« Dr. Vošnjak nadaljuje: »Premišljeval sem, ali naj bi to vso stvar, ki nekako osenčuje Tomanovo sicer idealno podobo, omenil v svojih spominih; a vse to je takrat bilo zna- no in govorilo se je javno o tem, ne da bi kdo oporekal, torej ni bila nobena tajnost, kveč- jemu glede zneska. Sicer pa je tudi Leveč v svoji biografiji Levstikovi o tem govoril in Slovenski Narod je 1. 1889 imel neko opombo o tej stvari. In naposled, ko bi To- man, Svetec in ostali slovenski poslanci bili delali Beustu še tako ostro opozicijo, bi s tem nič ne opravili. Tako pa so vsaj Kranjci dobili gorenjsko železnico in dr. Toman, ki je ves svoj čas in vse svoje delo žrtvoval za narod, je zaslužil, da je vsaj zadnje dni živ- ljenja brezskrbno preživel.«''' Za razumevanje razpleta o pridobitvi in prodaji koncesije pojasnim, da je bil nekaj- krat omenjeni Beust ministrski predsednik takratne avstrijske vlade. Beust je vodil razgovore z Madžari o nagodbi in dualistični ureditvi države. (Se nadaljuje) 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MEJASTVO IN ORGANIZACIJA VINSKIH GORA FRANCE GORSIC I. Etimologija imena mejaš (omejaš). Be- seda meja, -e ž., ima dandanes pomen ^gra- nica, die Grenze, finis. Toda v izrazoslovju Gorskih bukev (G. b.) je imela dva posebna pomena.1 Prvi pomen po gorskem pravu je bil breg ali hosta med dvema vinogradoma, der Rain, limes; gre za ime omejku, ki sta ga bila dolžna trebiti oba »najbližja mejaša«, soseda, die Anrainer, confines finitimi (čl. 47 G. b.).^ Drugi pomen besede meja po gor- skem pravu je bil dobrava, das Gehag (mn. Gehäger, Khager),^ ki je bila obsežno zem- ljišče. Prireditelji slovenskih gorskih členov so rabili izraz meja večkrat v temle drugem pomenu,* ki že sam ob sebi zbudi pred- stavo, da gre za večji svet, ležeč ob meji, za krajino. Dobrave, imenovane meje, so se raztezale kot pust, kulturno neizkoriščen svet — v prekmurski priredbi se imenuje pušča — od kultiviranega dela gore tja do same gospoščinske meje. Znamenito je mesto v Labasserjevi priredbi, kjer je govor o »meji ali gruntih, od katerih bi se štivra ali pravda dajala«,^ saj je s temi besedami izraženo to, da je bila meja v gori parcela velike povr- šine, kakor tudi to, da ta svet ni štel v ob- močje, za katero je Veljala vladavina gor- skega prava, kakor pod le-to tudi niso šteli kmetije brez vinograda, ki bi se bila kdaj zelo izjemno pojavila na tleh vinske gore. Šele če bi se na takem »gruntu« osnoval vinograd, bi bila ta »pravdna zemlja« prišla spet pod gorskopravni režim.' Dele dobrave, imenovane meja, so dajale gorske gospoščine v dedni zakup vnanjim osebam,' ki so se morale obvezati s posebno pogodbo po mest- nem pravu (burgrecht), da bodo na zakup- ljenem svetu zrigolale in potem redno obde- lovale vinograd, od katerega bodo plačevale gorskemu gospodu dačo v denarju, gornino. Za razliko od sogornikov (perkholden), ki so bili podložni kmetje gospoščine, so jeli vna- njike nazivati za mejaše. Ce je bil mejašev vinograd v resnici prav na kraju gospoščin- skega sveta, se ga je prijelo ime omejek -jka m.,* der Weinbergrain, njegovega imetnika pa ime omejaš.^ Vnanjiki so bili ponekod, n. pr. v Beli kra- jini in na jugu Dolenjske, tudi podložniki kake druge gospoščine,^' vendar pa name- ravamo v pričujoči študiji upoštevati zgolj vnanjike svobodnega stanu. Vprašanje ne- svobodnih mejašev še ni zadostno raziska- no.^i Svobodnemu vnanjiku, ki je vzel od gorske gospoščine del »meje« v dedni zakup, ni dopuščala stanovska čast svobodnjakov. da bi bil vstopil v gorsko skupnost sogorni- kov kot član in se formalno družil z njimi. Tudi je bil pravni odnošaj do gorskega go- spoda dedni zakup, ne užitna lastnina na podlagi vdajne pogodbe, a dačo je dajal vnanjik v denarju, ne v naravi.^^ Običajno gorsko pravo zaradi tega sploh ni prišlo v poštev glede svobodnih mejašev. Za nedo- pustno so imeli celo to, da bi gornim me- jašem dajal ukaze in navodila stari odbor sogornikov, imenovan gorniki mn., tako da je kmalu prišlo do preosnove pragorščine v sogorščino in do osnovanja ustanove urad- nega gornika (gorska, perkmaistra), izvo- ljenega iz srede sogornikov, toda postavlje- nega od gorskega gospoda. Temu organu gorske gosposke so se smeli pokoravati tudi svobodni vnanjiki brez kvara za svojo sta- novsko čast. Na Štajerskem so dobili mejaši veliko premoč nad sogorniki.'' Sprva je bil mejaš tovariš (perkgnoss) gorskemu go- spodu,^* s časom pa so si sogorniki isto gor- sko tovarištvo do te mere prilastili, da so uredniki G. b. oglasili ime perkgnoss kratko malo za soznačno ime perkholdu, sogorniku. Nenški mejaš je tako prišel ob svoje edino ime perkgnoss. Njegova daljna imenoslovna usoda je zelo zanimiva. II. O pravni preobrazbi gorskega meja- štva. Nekateri so domnevali, da so kodifika- torji G. b. res hoteli podeliti gorskemu me- jašu novo ime paumann (der Baumann, co- lonus). Gre za razlago člena 51 G. b.,'^ kjer se bere reklo »geschworn pauleute und perk- genossen«. Same ob sebi dopuščajo te besede sicer res razlago, da so pauleute gorski me- jaši, saj je paumann sprva dejansko pomenil svobodnjaka, ki je prejel zemljišče kakega gospoda v zakup.** Toda prireditelji sloven- skih gorskih členov so prevajali izraz pau- mann z nazivoma gospodar ter vinogradar,'' ker ga niso imeli za občno ime, ki bi ozna- čevalo vrsto svobodnih vnanjikov, marveč za skupno (kolektivno) oznako obdelovalcev zemlje vseh vrst, tako da so v njej obseženi tudi gorski vinogradarji. V slovenskih bese- dilih iščeš zaman termin paumann, preve- den z izrazom mejaš. V teh primerih naletiš v G. b. zgolj na opisne dikcije, ki so jih uredniki uporabili očitno le zato, da bi se izognili tvorjenju do- ločnega termina za pravni pojem gorski me- jaš. Za razliko od gorskih členov, ki obrav- navajo izrecno pravice in dolžnosti sogor- nikov (perkholden, perkgnossen), naj ti 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO splošni besedni obrati opozore bralca, da gre za določbo, ki se tiče tudi mejašev.'* Sloven- ski pisci so se večinoma držali tega sploš- nega izražanja, prevajajoč nemške, največ- krat nedoločne zaimke na začetku stavkov z zaimki kateri, vsakateri, sleherni, kdor ipd.*« Nikjer v besedilu izvirnika G. b. ni na'jti takega nemškega občnega imena, ki bi moglo veljati za izvirno oznamenilo svobod- nega vnanjika in ki ga je ljudstvo nazivalo za mejaša. Sele v zapisnikih gorskih pravd z Dolenjskega je Metod Dolenc našel nemški termin »der Mejasch, Meiasch, Meäsch«, ki se v teh arhivalijah stalno ponavlja.^" Že sam ob sebi zahteva ta strokovni izraz odgovor, kam sodi pravna ustanova mejaštva, ali v tuje ali v domače pravo. Brž ko vzamemo za dognano, da so skle- pali gorski gospodje s svojimi mejaši poseb- ne dednodačne pogodbe po mestnem pravu, moramo brez okolišenja priznati, da gre pri mejaštvu za ustanovo germanskega prava. Ostane pa vprašanje, ali ni bila ta zamej- ska pravna ustanova po tako imenovani preobrazbi (specifikaciji) pretvorjena v pravno ustanovo domačega ali t. im. nada- njega (bodenständig) prava. O taki pre- olarazbi je dovoljeno govoriti tedaj, če se je sprejeta zamejska pravna ustanova do to- likšne mere priličila (asimilirala) domačemu pravu, da se po pravici sme trditi, da je po izvirnem ustvarjalnem načinu postala se- stavni del samoraslega domačega prava in da se v priličeni obliki bistveno loči od svo- jega matičnega pravnega lika. Glede meja- štva si moremo zamisliti tako preobrazbo kot samoraslo, se pravi, kot nastalo po genetič- nem razvoju kar sama iz sebe, ali pa tako, da je posledek silnega priličevalnega pritiska preobražujočega prava. Zgodovinsko dejstvo je, da gorski mejaši nikjer na slovenskem ozemlju niso ustano- vili svoje lastne gorske organizacije.^* Sprva so bili dedni zakupniki vinogradov v gospo- ščinskih gorah le posamezniki in pri tem je na Kranjskem z malo izjemami tudi ostalo. A celo na Štajerskem, kjer se je število me- jašev zelo množilo, čimbolj je rasla blaginja prebivalcev mest in trgov, ni bilo posebnih mejaških organov, razen v prehodni dobi gorščine, ko se je kak meščan oprijel službe gornika (gorska) v gori, kjer je imel vino- grad v dednem zakupu.^ Posebna organiza- cija mejašev pg,č ni bila potrebna, saj so gorski gospodje brez obotavljanja izpolnje- vali pravice, ki so bile mejašem obljubljene v individualnih pismenih pogodbah. Bosa je pripoved, da so obstajali krogi ali kola gor- skih mejašev, kjer bi se bilo formalno skle- palo o sprejemu novih članov.^' Pač pa je res, da je bila .na slovenskem ozemlju povsod uvedena ustanova gornika (gorska, perkmai- stra) in da je z njo prenehala sploh vsakršna potreba po kaki posebni mejaški organiza- ciji. Ce pa v vseh stoletjih ni bilo lastne me- jaške evolucije, tedaj ni bilo niti gibalne sile, ki bi bila pravni odnošaj mejaša do gorskega gospoda sama iz sebe preobrazila. Toda mejaš, čigar delavci so zrigolali nov vinograd v meji gore, ni stopil le v sosedski odnošaj k sogornikom, na katerih gorne delce je mejil njegov zakupljeni svet, pač pa tudi v gospodarsko-družbeni odnos k sami gorski skupnosti. Ta odnos je moral neiz- ogibno dobiti značaj kooperativne sovisnosti, brez katere ne bi bilo niti uspešne obdelave vinograda, niti najboljšega koriščenja rente od zakupljene zemlje. Ni naključje, ampak globoko utemeljen nasledek pravnega ustroj- stva gore, da se je mejaš imenoslovno pojav- ljal po eni strani kot neposredni sosed, čigar ime izhaja iz samostalnika meja v le-tega pomenu hieg ali hosta med dvema vinogra- doma, po drugi strani pa kot vinogradski vnanjik, čigar ime je izvedeno iz samostal- nika meja v le-tega pomenu grajska dobrava. Zato je jedro problema v tem, ali ni domače pravo gorske skupnosti pravni odnošaj me- jaša domače gore sebi priličilo, zakaj vna-^ prej je gotovo, da glede sosedskega odnošaja ni bilo priličenja, ki bi bilo dovedlo do pre- obražaja, saj bi bilo moglo nastati stoprav posredno preko preobražaja gospodarsko- družbenega odnosa in časovno kajpada za njim. Prvotni mejaški odnos po mestnem pravu se je jel priličevati gorski skupnosti običaj- nopravno ob prodiranju načela, da sodijo vse pravne stvari quoad vineas v izključno posebno podsodnost krajevno pristojnega gorskega sodišča prve stopnje. S pogodbeno zajamčeno mejaševo pravico in dolžnostjo, obligatorno sodelovati v plenumu in fakul- tativno prisedovati poroti ljudskega sodišča na gorskem pravnem dnevu, so jele gorske gospoščine povezovati pripadnike svobodnih stanov, ki so Se pojavljali kot dednozakupni reflektanti, s skupnostjo sogornikov in njiho- vim privilegiranim ljudskim sodstvom. Treba je bilo le nekoliko pokolenj, da so bili mejaši v gorah, v katerih so nekdaj držali vino- grade pod dednim zakupom po mestnem pravu, običajnopravno priznani za viriliste gorskih pravd na gorskih pravnih dnevih. IIL O mejaštvu slovenskih virov. Prav gotovo je obstajalo mejaštvo davno prej, preden so bile potrjene G. b., saj nam zgodo- 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vina kodifikacije poroča o silnem političnem vplivu štajerskih meščanskih mejašev, ki so po štirinajstletnem razrednem boju dosegli, da so jih deželni stanovi prelatov, gospode (baronov) in plemstva spet pritegnili k za- konodajnemu posvetovanju in sestavljanju osnutka G. b.^* Izvirnik G. b., enako pa tudi najstarejši dve slovenski priredbi gorskih členov, ki tvorita prvi razred teh domačih besedil,^^ so dokaz, da mejaši XVI. stoletja niso želeli, globlje posegati v tradicionalni ustroj gorske skupnosti, temveč so svoje pri- zadevanje osredotočili le bolj na to, da bi za- varovali svoje gospodarske koristi brez kvara za obstoječe sogorščine. Stališče meščanskih mejašev je gotovo pripomoglo, da se je obi- čajnopravna organizacija gorskih skupnosti dejansko okrepila, čeprav je uredniki G. b. uradno niso pravno priznali. Gorski členi imajo dosti takih določb, ki gredo sogorni- kom prav tako v prid kakor mejašem. Ni še degnano, od kod izvira izmenska raba terminov sogornik in mejaš v bese- dilih slovenskih priredb gorskih členov, mo- rebiti prav iz kooperativnega tovarištva me- jašev predkodifikacijskega razdobja s sogor- niki. Gotovo je, da so posredno pripomogle same G. b., ker so kodificirale udeležbo me- jašev v gorski organizaciji in v ljudskem sod- stvu na gorskih pravnih dnevih. Prvi pojav termina mejaš v pomenu sogornik sega nazaj do najstarejše slovenske priredbe Andreja Reclja iz leta 1582. Raba postaja potem če- dalje bolj pogostna ter zadobi v priredbah XVII. stoletja, ki jih štejemo v drugi razred virov,^' tolikšen obseg, ko bi se bili mejaši sami začeli puliti za odločilni vpliv v gor- skih skupnostih. Jasno sliko razvoja dobimo, ko bodo obdelani zapisniki gorskih pravd XVI. in XVII. stoletja. Verjetno je, da je v XVIII. stoletju ime mejaš postalo odveč za dotedanje prave imetnike tega imena, ker so le-ti začeli opuščati sodelovanje s sogor- niki, pa je ime mejaš, ki je bilo že preneseno na sogornike, zdaj postalo sinonim imena sogornik. Cas imenoslovne dominacije ter- mina mejaš sovpada s propadanjem gorskega ljudskega sodstva, ko so gorske gosposke jele odrivati gorske sodovce in se polaščati soje- nja na gorskem pravnem dnevu. Vsekakor je v XVIII. stoletju na Kranj- skem termin mejaš podlegel izrazoslovni usodi, kakršna je bila dve stoletji prej zadela ime perkgnoss v nemškem pravnem izrazo- slovju, ko je bilo to ponižano na raven poj- ma perkhold. Zdaj je tudi naziv mejaš po- stal soznačen termin termina sogornik. Prek- murska priredba gorskih členov,^' edina do- slej znana slovenska priredba, ki so jo našli izven bivše Kranjske, kaže jasno na to, da je ime mejaš tudi pri ogrskih Slovencih do- bilo imenoslovni položaj termina sogornik oziroma gorman, gorničnik. Ostale dosehmal objavljene priredbe z Dolenjskega obilujejo z imanentnimi dokazi, da je termin mejaš polagoma zdrknil na raven pojma sogornik in mu na kraju postal imenoslovno nadome- stilo. Socialnohistorično je Metod Dolenc za- gotavljal, da se v zapisnikih gorskih pravd opušča razlikovanje terminov mejaš pa so- gornik brž po letu 1781, ko je odpadlo zna- menje sogornikov »glebae adscriptus«.^* Toda poprej je pisatelj trdil, da iščimo vzrok v tem, da so se plemiči jeli umikati iz gorskih pravd zaradi stanovskih razlogov,^' prepu- ščajoč gorske skupnosti njihovi usodi. Po vsem sodeč so se znamenja imenoslovnega izenačenja pojavila prej, kot pa se je začel umik mejašev iz gorske kooperacije. IV. Karakteristika mejaštva. Mejaštvo je zapadlo pravnemu preobražaju zaradi svoje - gospodarsko-družbene povezanosti z delovno skupnostjo sogornikov. Emfitevtične pogod- be, ki so jih sprva sklepali gorski gospodje z gorskimi mejaši, so postale osnova za iz- gradnjo običajnopravnega lika mejaša, ki je bil njega pravni zadržaj fevdnemu pravu neznan in celo zoprn. Dednozakupni odno- šaj pogodbenega prava je bil votek, okoli katerega so se nanizovala nova domača prav- na pravila. Sčasoma se je zgostil nov meja- ški pravni lik z naslednjimi tremi značil- nimi lastnostmi: prvič s podrejenostjo me- jaša pod upravno in nadzorno oblast gor- nika (gorska) kot organa gorske gosposke v stvareh, ki zadevajo goro in sodijo v gor- nikovo pristojnost po G. b. in običajnem pravu, po določbah občnih sodba, izrekih gorskega sodišča in ukazih gorske gosposke; drugič z izključno posebno podsodnostjo so- gornikov pri gorski pravdi, tako da ima me- jaš v pravnem sporu s sogornikom aktivno pravdno legitimacijo edinole pri domači gor- ski pravdi; naposled z dolžnostjo mejaša, osebno ali po namestniku se udeleževati so- jenja v plenumu na gorskem pravnem dnevu, in s pravico na poziv gorskega sodnika sto- pati kot sodovec med prisednike porote ter dajati gorski pravdi pravno pomoč kot odre- jeni sodnik, izvedenec, izvedena priča ipd. Proti samosvojosti običajnopravnega me- jaškega odnošaja ne govori —¦ čeprav se to cesto trdi — niti predkupno in utežno (re- traktno) pravo, ki se obravnava v členu 50 G. b.^" Tudi določbe tega gorskega člena, ki so germanskega porekla, so po pravni pre- obrazbi postale del običajnega prava in so 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kot take bile sprejete v G. b. Ljudstvo je bilo to pravno ustanovo priličilo gorskim obi- čajem in dalje tako izgradilo, da je postala pravno preobražena ustanova domačega prava. Kljub kodifikaciji je bila preobra- žena ustanova predkupa in retrakcije neneh- no ukoreninjena v ljudskem izročilu. Zgodo- vinar prava je dolžan smatrati jo kot pre- obraženo ustanovo domačega (nadanjega) prava. Preobražena mejaška pravna ustanova se je razlikovala od germanske emfitevtične pravne ustanove v treh pogledih, v organi- zacijskem, pravdnonormativnem in pravdo- pravnem pogledu. Na podstavi emfitevze se je mejaški pravni odnošaj pod vplivom so- gorščine in v sožitju z njo razrasel v samo- svojo, domačim običajem priličeno, od ma- tičnih pravnih likov bistveno različno, pre- obraženo pravno ustanovo. Kolikšen je bil preobražaj, se vidi po tem, da so členi G. b., ki naj bi bili imeli pravno veljavnost enako ~ za mejaše kot za sogornike, v številčni ve- čini.'* Ni naključje, da Nemci tako zelo preobraženemu pravnemu liku niso nadeli nemškega termina, temveč slovenizem der Mejasch, priznavajoč očito, da gre za pre- obraženo ustanovo domačega prava. Y družbenoorganizacijskem pogledu je so- gorščina ostala združba, katere članstvo so tvorili sogorniki, novo je bilo le, da so gorni mejaši stopili z njo v gospodarsko, samo- hotno (spontano), kompleksno kooperacijo- agrotehničnega značaja, ki se je očitovala v organizacijskem pogledu po tem, da se je mejaš podvrgel vladavini gore in postavil na samem mestu svojega viničarja kot poobla- ščenca. V pravdnonormativnem pogledu je plenum gorske pravde zdaj obsegal tudi gor- ne mejaše, ne več samo sogornikov. Judika- tura gorskih pravd je bogata s primeri, ki se nanašajo na kooperacijo mejašev s sogor- niki. Mejaš, sprva tovariš (perkgnoss) gor- skemu gospodu," se je ustvarjalno povezal z gorsko skupnostjo domače gore v obeh organizacijskih pogledih, tako v upravi gore kot v gorskem sodstvu. Opis njegovega prav- dopravnega sodelovanja prekaša okvir pri- čujoče študije. Metod Dolenc se je v obeh svojih slovar- skih zbirkah ukvarjal z opredeljevanjem pojma mejaš. V prvi zbirki je trdil,'^ da po- meni termin mejaš 1. sosednega posestnika vinograda in 2. člana vinogorske občine, po- sestnika vinograda v vinski gorici. Pisateljev komentar te opredelitve navajamo v opom- bi.'* V drugi slovarski zbirki'* je dodal pi- satelj še novo točko in se je opredelitev zdaj glasila: 1. sosed, tudi omajaš, der Anrainer;** 2. posestnik vinograda, ki spada pod pod- sodnost gorske palice samo glede vinograda, ne pa tudi v osebnih zadevah, der Bergge- nosse;'« 3. v XVIIL stoletju vsak podložnik ' gorske palice." Podobno je pisatelj opisal mejaštvo tudi ob več drugih priložnostih in vztrajal pri napačni trditvi, da je termin mejaš slovenski izraz za nemški termin der Berggenosse Gorskih bukev,'* vtem ko je ter- min sogornik slovensko ime za nemški ter- min der Berghold.'» Termin mejaš, -a m., ima v gorskem pravu tele tri pomene: 1. sosed, der Anrainer, accola finitimus, v G. b. imenovan bližnji mejaš, ker je mo- ral skupaj s sosedom trebiti breg ali hosto (mejo) med obema vinogradoma (čl. 47 G. b.) in imel glede gornega delca soseda, če je ta bil sogornik, predkupno pravico po čl. 40 G. b.;*« 2. svoboden vnanjik, ki je imel vinograd v meji gorske gospoščine v dednodačnem za- kupu, gorni mejaš, der Measch (Meäsch), co- lonus vineae hereditariae iure emphyteutico (po mestnem pravu, nach Burgrecht);** 3. sogornik, der Bergholde (Berggenosse), colonus vinitor, nesvoboden užitni lastnik delca v gospoščinski gori in član domače gor- ske skupnosti, imenovane sogorščina (gor- ščina), ko je bil proti koncu novega veka imenoslovno izenačen z gornim mejašem. OPOMBE 1. Beseda meja, -e ž., se rabi v slovenskih pri- redbah gorskih členov tudi v pomenu živa meja, die Hecke, saepes viva (čl. 10 Recljeve priredbe, čl. 9 Vagensberškega fragmenta, čl. 7 Kapscheve priredbe ter točki 7 in 18 Prekmurske priredbe), toda ta raba za pričujočo študijo ni prišla v )oštev. — 2. Tak zarasel svet je bil res mnogo- cje med gemimi delci namesto žive meje (čl. 47 Recljeve priredbe, čl. 33 in 36 Kapsoheve pri- redbe, čl. 18, 41 in 44 Labasserjeve priredbe itd.). — 3. Pleteršnik I 566 ima te-le pomene besede meja, -e ž.,: 1. Diie Grenze, 2. lebendiger Zaun, die Hecke, 5. das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain. Vendar pa je Pleteršniku me- jaš zgolj der Angrenzer, der Grenznachbar. Me- tod Dolenc se je Pleteršnikove razlage držal tudi pri opredeljevanju termina gorski mejaš. — 4. Gl. čl. 55 K apschers'e priredbe (Vinograde, meje, kolosek ali lefs Inu koshenine), el. 42 priredbe, ki se hrani v Narodnem muzeju v Ljubljani [Prir. NiM] (nograde, Meje ali koshenize) in čl. 55 So- teske priredbe (Vinogradi, Meje ali koshenize). — 5. Cl. 18 Labasserjeve priredbe se glasi: »Ta 18. Artici. Vsi ofsobeneki, kir per Vuinogradih pre- biuaio imaio vn is gore na lemlo jwiti. Kateri bo pak nehotl sturiti, s tem fe more kakor je nauada Deshelska hondlati, letu fe pak Ven Vsame, kadar bi meda aH gruntie bilj, od katerih be fe rtiura inu pravda da dotala. Aku fe pa Is eniga grunta, od kateriga fe Itiura inu pravda daje, en Vinograd fturi, taku more en Gorski Gosput fposnainem teh Meiascheu eno spodobno 34. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gorshino na taisti neloshiti«. — 6. Kadar gre za tak svet v delcu kakega sogornika, se nevino- gradska zemljišča v gori pogostokrat nazivljejo gorščdna, -e, iž. i(čl. i20, 3(1, 49 in 50 G. b.). Pri priredbah člena 20 G. b. gre za srednje treh mest, na katerih je uporabljen izraz gorščdna. V priredbi Andreja Reclja se glasi to mesto: >... Vun Vsetu, kadar bi ta gorshina hpraudni- mu Imeni raitala... «, a v Prir. NM: »... Ven je useta ta gorshena keder je k zhinshnemu Blagu postala«. — 7. Izraz vnanje osebe v pomenu extranei, Aussenseiter, se bere v besedilu čl. 49 priredbe, ki se hrani v ljubljanski )Narodni in univerzitetni knjižnici [Prir. NUK] (sa meias.ham moreio vnany kupiti). Za časa turških vpadov je bilo na slovenskem ozemlju mnogo opustelih vinogradov. Gospoščine so zelo rade sklepale emfitevtične pogodbe z vnanjiki svobodnega sta- nu, z duhovniki, plemiči, zlasti pa z meščani in tržani bližnjih mest in trgov. Da so na Šta- jerskem večino in jedro mejaštva tvorili me- ščanski mejaši, pričuje jasno kodifikaeijska zgo- dovina G. b. - 8. Po Pleteršniku I 823 je ome- jek, -jka. m., der Ackerrain, der Rasenrain. Bar- tei navaja za besedo der Rain pomene: meja, omejek, rob. — 9. Termin omejaš se bere v dveh členih (31 in 41')^ Boštanjske priredbe Obakrat gre za prisednike porotne (sodovske) mize. Bo- •štanjska priredba je namreč iz kasnejše dobe, ko je termin mejaš že imel pomen sogornik. Gre torej za sogorniške sodovce. Vprašanje pa je, zakaj se ti sodovci ne nazivajo mejaši, temveč omejaši. Prejkone so boštanjski vinogradi ležali vsi na enem samem gos-poščinskem omejku. Ne drži pa mnenje Metoda Dolenca, da je pomen termina omejaš sosed, der Anrainer, accola fini- timus (Gorske bokve v izvirniku, prevodih in T>riredbah 1940, 215). Sosed se imenuje tudi v Boštanjski priredbi »bližnji mejaš« (čl. 50) ali kar mejaš (čl. 47). — 10. Vprašanje nesvobodnih vnanjikov, ki so bili podložniki tuje gospoščine, je načel pisec pričujoče študije v članku Aktivna in pasivna pravdna legitimacija po gorskem pra- vu. Pravnik 1959 (XIV), 37. — 11. Gre za dve vprašanji, prvič, ali ni bila mejašu, ki je bil pod' ložnik druge gospoščine, po običajnem pravu natvezena ista podsodnost kakor domačim so- gornikom, to se pravi tudi pasivna, ne le aktivna pravdna legitimacija, ki je veljala za svobodne vnanjike; drugič pa, koliko je vplivalo ime me- jaš nesvobodnih dednih zakupnikov na poznejšo' imenoslovno zenačenje termina mejaš s termi- nom sogornik. — 12. Metod Dolenc, Gorske bukve itd., 231. Pisatelj je označil za gotovo, da se je »oddajala gornina, če že ne povsod, pa vsaj v pretežni večini, v denarnem relutu, ne pa in natura«. — 13. Število meščanskih mejašev je bilo na Štajerskem zelo veliko. Odločno so se bojevali za pravico zakonodajnega sodelovanja pri G. b. Med vnanjiki je njim pripadala naj- večja vloga. V Prekmurski priredti (toč. 11) se mejaši gore nazivajo tudi »'¦'ošteni naprej hodeči ljudje«. — 14. Jakob Kelemina, GMS 1939 (XX), ^4 je za Antonom Mellom opozoril na cenilni zapisnik Auerspergovih gospoščin Viltuš-Štaten- berg iz leta 1542, v katerem se nazivljejo du- hovni, plemiči in meščani »meine perggenossen«, sogorniki pa »pauernsleute«. Svobodni dedni za- kupnik vinograda je Auerspergii veljal za »perg- genossa« še eno leto pred potrditvijo G. b. — 15. Andrej Recelj je prevedel termin paumann v besedilu člena 51 G. b. z besedo gospodar, ki so |o rabili tudi drugi prireditelji vselej tako, da se jasno vidi, da ne gre za sogornike, temveč za vi- nogradnike vobče, torej za zborno ime, v kate- rem so kajpada obseženi mejaši (gl. čl. 12 Va- gensberškega fragmenta, čl. 40 Ka/pscheve pri- redbe in čl. 19 Prir. NM). Metod Dolenc (Gorske bukve itd. 198) je menil, da pomeni beseda paumann isto kot nemški »hold«. Jakob Kele- mina, GMS 1939 (XX), 386/1,1, je dognal, da je bil izraz paumarm sprva sinonim za termin dež- man (furl, diesmanni) ali vazal, za oznako člo- veka, ki je imel od kakega gospoda zemljišče v zakupu. Teza Metoda Dolenca, da Je bil pau- mann sogornik (perholdi), torej ne drži. Gre za kolektivno ime vseh vinogradnikov v gori. —• 16. Jakob Kelemina, n. d. 287. — 17. Isti, prav tam, 286/11. Pisatelj meni pravilno, da pri pau- mannu ne gre le za vinogradsko, ampak za splošno kmetijsko obdelavo. — 18. Prim. čl. 9, 19, 20, 23, 46, 51 Reclfeve priredbe, čl. 8, 15, 22, 28, 33, 45, 46 Prir. NUK, čl. 9 Vagensberškega fragmenta, čl. 6, 14, 17, 26, 35, 56, 40 Kapscheve priredbe, čl. 16, 19, i20, 23, 29, 46, 47 Prir. NM. — 19. Tako reklo G. b. je včasih prevedeno tudi s priredjem »sleherni mejaš in sogornik« (čl. 13 in 14 Prir. iNM). — 20. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 213. Reklo »Meäschen und Erbholden« je omenil pisatelj že v svojem prvem spisu, ob- javljenem v OZN 1914, 4il. — 21. Jakob Kelemina n. d. 285. Pisatelj je mislil, da so obstajale po- sebne viteške gorščine z lastnimi gorniki, ki so se imenovali »des schälten pergmaister«. Toda beseda Schild jximeni v tem reklu gorskega go- spoda. — 22. O pojavu meščanskih gornikov gl. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 15 ter Milko Kos, Urbarji salzburške nadškofije 98. — 27. To je trdil Metod Dolenc, ČZN 1914, 43. — 24. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 19 si. Deželni stanovi so v septembru (1541. leta vnovič poklicali za- stopnike mest in trgov k posvetovanju. — 25. V prvi razred štejemo dva vira, ki sta nastala v zadnji petini XVI. stoletja, namreč priredbo Andreja Reclja iz 1382. leta in Priredbo NUK. — 26. Drugi razred tvorijo tri prii^dbe, ki so na- stale v začetku XVII. stoletja, namreč Vagens- berški fragment, Kapscheva priredba in iPrir. NM. — 27. Prekmurska priredba rabi izraz me- jaši v toč. 8, sogornike pa nazivlje za gazde (toč. 4 in 11'). — 28. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 216. — 29. Isti, Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja (239. knjiga Rada, Jugoslavenske akademije znan. in umjet. u Za- grebu 1930), 22. si. — 30. Gl. člen 50 G. b. Bližnji mejaš je seveda tu sosed, der Anrainer. — 31. Od 52 členov G. b. je 2i7 takih, da zadevajo tako mejaše kot sogornike (čl. 7, 8, 10, 12—15, 18—21, 24, 25, 31—35, 38, 39, 41^3, 46, 47, 50, 51), vrhu tega se nanaša samo na mejaše, ne tudi na so- gornike čl. 6 G. b. — 52. Metod Dolenc, Pravni izrazi v prevodih ^'inogo^skega zakona, ČJKZ 1920, 72—91. — 33. Pisatelj pravi: »Iz prevodov vinogorskega zakona samega ni razbrati določe- ne razlike med mejaši in sogorniki. Recelj in Prir. NUK rabita izraz mejaš sploh le v pomenu ad 1), tako tudi Kapsch. Še e v 18. stoletju stoje poleg sogornikov — mejaši. Po zapisnikih kostanjeviške opatije je razumeti pod sogorniki —¦ nevoljnike, tlačane gorskega gospoda, mejaši pa so bili vinogradniki — posestniki, ki so spa- dali samo glede vinogradov v jDodsodnost gor- skega gospoda. Posebne važnosti je, da najmlajši prevod sogornikov sploh več ne pozna (Sloven- sko cesarsko odločilo iz 1675. leta jih imenuje germane, prim. Štrekelj, CZN I, 25)«. — 34. Me- tod Dolenc, Gorske bukve itd. 66 do 71. — 35. V tej opredelitvi sta dve napaki. Mejaš ni termin, ki bi pomenil soseda vobče, temveč pomeni le bližnjega (najbližjega) soseda, der Anrainer (čl. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 47 in 50 G. b.). Potem pa v Boštanjski priredbi termin omejaš ni uporabljen v pomenu sosed, temveč obakrat (čl. M in 41) v pomenu sodovec, to se pravi sogornik. — 56. Vinogradnik vobče je vendar paumann, glej spredaj op. 15 in 17. Tudi ni vse odvisno od kriterija podsodnosti, temveč tudi od drugih momentov. Naposled je nevzdržna opredelitev', zgrajena na tezi, da imajo srednjeveške pravne ustanove dva poj- movna dela v sebi, katerih eden naj bi bil stva- ren, drugi pa oseben. Vse te ustanove so kakor iz enega kova. Pisatelj je prezrl tudi glavno, da je bil mejaš svobodnjak. — 37. Ta opis je pre- širok. Gre za sogornika, ki je dosegel ime mejaš, ne pa »za ostale podložnike gorske palice«. — 58. Dobesedni prevod termina perkgnoss se glasi sogornik. Perkgnoss je pomenil mejaša le neko obdobje pred kodifikacijo G. b. — 59. Cl. 47, 50 Recljeve priredbe, čl. 4I6, 49 Prir. NUK, čl. 30, 36, 39 Kapscheve priredbe, čl. 47, 50 Prir. NM, čl. 41, 42 Labasserjeve priredbe, čl. 42, 44, 46 Boštanjske priredbe, čl. 39, 40 Soteske priredbe. — 40. Uvod Prir. NM in čl. 14, dalje čl. 1, 16 Labasserjeve in Boštanjske priredbe. — 41. Stare priredbe sporadično, tako Recljeva čl. 47, Kap- scheva čl. 1, Prir. NM čl. 9, poznejše priredbe pa redno: čl. 1, 9, 16, 18, 20, 25, 30, 41 Labasser- jeve priredbe, čl. 1, 9, 17, 18, 19, 22, 44 Boštanjske priredbe, čl. 1, 6, 7, 14, 15, 16, 20, 22 Vagens- berškega ekscerpta, čl. 8, 14, 15, 16, 17, 19, 24, 25, 29, 39 Soteske priredbe, slednjič gl. tudi toč. 8 Prekmurske priredbe. FERDO SEIDL O SVOJEM ŽIVLJENJU IN DELU V jubilejnem letu Seidlovega vzornika Charlesa Darrvina priredil Marjan Mušič Leta 1956 je šla skoraj neopazno mimo nas i stoletnica rojstva profesorja Ferda Seidla, i utemeljitelja modernega slovenskega priro- ; doslovja in poslednjega naravoznanskega j polihistorja pri nas. Cas, ta sicer pravični \ sodnik, je bil zanj vendarle krivičen, zato i sem se odločil, da opozorim nanj slovensko I javnost in rešim pozabe moža, ki sem ga \ Ferdo Seidl pobliže poznal in spoštoval ne le kot bistro- umnega in z obsežnim znanjem okrepljenega znanstvenika, marveč tudi kot plemenitega in za vse lepo zavzetega moža, svobodomi- sleca in rodoljuba. Avtobiografijo je Seidl napisal v rodnem Novem mestu na pobudo prijatelja doktorja Pavla Grošlja in jo je datiral z dnem svoje 82-letnice, z 10. marcem 1938. leta. Razmno- žena je bila v tipkopisu v več izvodih, ki jih je poklonil svojim sorodnikom, prijateljem in znancem. Poleg tipkopisnega izvirnika, ki ga ima prireditelj avtobiografije in je služil pri objavi, ima med drugimi dva iz- voda kopij Studijska knjižnica v Novem mestu, po enega pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter naravoslovcev ne- čak dr. J. Globevnik. Da bo ohranjen v čim večji meri njegov slog — l'homme, c'est le style —, podajam v celoti njegov tekst, ki bo takšen, kakršen je, v največji meri pripomo- gel k čim neposredneje očrtanemu profilu velikega pokojnika. Ob prebiranju avtobiografije mora imeti bralec pred očmi, da jo je Seidl pisal na pragu smrti. Zato je razumljivo, da je pone- kod marsikaj, kar se nam danes zdi manj važno, podrobneje obdelal, drugod pa, kjer bi želeli temeljitejši opis in razlago, to opu- stil ali pa celo povsem izpustil. Prav tako se mora bralec zavedati, da je bil tudi Seidl v vsem globoko zakoreninjen v svojem času. Njegov vzpon ni bil lahek, bil je ves čas spremljan z nevšečnostmi in ovirami, ki so se katerikrat zdele kar nepremagljive. Vži- veti se moramo v njegov položaj, ko se je znašel po odlično opravljenih visokošolskih študijah na meščanski šoli v Krškem ter se 36 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prirodoslovčeva mati Alojzija Seidl, rojena Kalcic je kljub neprilikam in neugodnim perspek- tivam že tedaj krepko uveljavil s svojim tehtnim znanstvenim delom. Nič manj ni bila težavna pot, ki ga je končno dovedla v Gorico, kjer je prevzel mesto na realki po umrlem Franu Erjavcu. Njegova napredna, vsestranska naravoznanstvena usmeritev je naletela na odpor in negodovanje, saj je bil prvi pri nas, ki je goreče širil nova spozna- nja v stroki in jih spretno presajal na do- mače tlo. Bil je pionir modernega prirodo- znanstva, ki je bilo dotlej v pretežni meri deskriptivno in ni posegalo globlje v bistve- na vprašanja glede nastanka sveta in raz- voja živih bitij. Pa tudi njegovo poslednje novomeško obdobje od leta 1915, ko se je umaknil pred grozečo vojno iz Gorice, do njegove smrti leta 1942, ko se je okupator- jev bes v vsej infernalnosti razmahnil, ni bilo brez stisk in nevšečnosti v vzdušju za- ostalega, takrat še močno provincialnega No- vega mesta, ki mu kljub skromnim prizna- njem ni moglo nuditi pogojev za njegovo vsestransko znanstveno udejstvovanje. Zato tudi v polni meri razumemo njegove izjave, ki bi se nepoučenemu zdele kot izjave samo- hvale, le kot ginljive izpovedi človeka, ki se je kljub ovirani dokopal do uglednega po- ložaja in je bil hkraju deležen priznanja in skromnih počastitev. Čeprav je težko ločiti Seidla človeka od znanstvenika, ker nam je drag v vsej celo- vitosti, se je vendarle Seidl kot znanstvenik povzpel na evropsko raven in je prejel za svoje neumorno znanstveno delo priznanja najuglednejših ustanov in strokovnih dru- štev. Bil je med drugim dopisni član Sloven- ske in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, častni član Geografskega društva na univerzi v Beogradu, Geografskega dru- štva na univerzi v Ljubljani, Muzejskega društva v Ljubljani, Prirodopisnega društva v Ljubljani, dalje častni član Hrvatskega prirodoslovnega društva v Zagrebu, dopisni član državnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko na Dunaju in mnogoletni refe- rent Akademije znanosti in umetnosti na Dunaju. Po svojem svetovnem nazoru je Seidl pri- jjadal tisti evropski inteligenci druge polo- vice XIX. in začetka XX. stol., ki si je na podlagi napredka prirodoslovnih ved ustva-' Prirodoslovčev oče Ferdinand Seidl 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO rila svoj monistični svetovni nazor o enot- nosti materije, energije in duševnosti. Nanj so odločilno vplivali Darwin in Spencer, Haeckel in Ostwald. Seidl tega nazora ni obdržal zase, ampak ga je širil tudi v po- ljudnoznanstvenih spisih, poudarjajoč pri tem njegovo neskladnost s cerkvenimi na- zori, kar ga je privedlo v ostre konflikte. V tej veri v napredek naravoslovja kot ključ za napredek človeštva je naprednost, a tudi enostranost Seidlovih nazorov. Po politični orientaciji je bil Seidl sloven- ski liberalec, ki je leta 1918 navdušeno po- zdravil Jugoslavijo, a je zatem zastal v raz- voju in se je trdovratno oklepal tega, kar je spoznal za pravilno v preteklosti. Tako mo- ramo razumeti med drugim tudi njegov ne- kritični odnos do obdobja med obema voj- nama in slavospeve dinastiji, ki so prišli do izraza tudi v avtobiografiji in so se okrepili prav v usodnih letih pred vojno, ko so se številni rodoljubi starega kova zatekali k utvaram, pričakujoč rešitve od tam, kjer je dejansko ni bilo moči pričakovati. Seidl govori sicer o sociologiji ali kulturo- logiji kot posebni znanosti; vse njegovo gle- danje na družbo je prežeto z liberalnim optimizmom in vero v napredek brez druž-, PrjrodosloTČeva žena Pavlina Seidl, rojena Golč benih pretresov, prav tako kakor pri nje- govem vzorniku Spencerju. Seidl se pri tem ne zaveda težkih notranjih nasprotij, ki so posledica samega napredka nara- voslovja brez ustrezne družbene preure- ditve, ne spozna teže družbenih konfliktov in ne najde pravega odnosa do problemov socializma. Vendar je v pogledu vzgojnega ideala Seidl v marsičem še vedno vzpodbu- den. V mislih ima znanstveno in umetniško izobraženega človeka visokih etičnih kvali- tet. »Jedro izobražene osebnosti leži torej v družabno in socialno usmerjeni delavnosti.« In dalje: »Ideal izobraženega človeka je mi- sleča, čustvujoča in hoteča osebnost, ki je premagala sebičnost (egoizem) in deluje v prid javnosti ali splošnosti.« Vse Seidlovo življenje in delovanje je bilo prežeto z viso- kimi etičnimi načeli, ki jih vsebuje ta, v »Mo- derni izobrazbi« podani ideal. Kljub navedenim pomanjkljivostim pa se kaže Seidl toliko bolj kot napredno usmer- jeni znanstvenik, ki je opravil svoje pionir- sko delo temeljito in ga je razširil na vsa prirodoslovna področja. Bil je v pravem po- menu besede naravoznanstveni polihištor — tako ga je prvi označil njemu v marsičem sorodni Pavel Grošelj —, ki je umel razjas- niti prav tako najtežje znanstvene probleme in jih tudi na poljuden način približati bralcu v klenem, sočnem jeziku. Njegovo delo je prežeto z ljubeznijo do domače grude in do lepotnih vrednot pokrajine, flore, fav- ne, neba in vsega, kar zaznavamo v naravi. »Kje je tisti skrivnostni studenec, iz kate- rega je Seidl črpal svojo nenehavno vero in moč? Ena je misel vodnica, ki se odraža iz slehernega njegovega spisa in ki veže nje- govo življenjsko delo v harmonično celoto: Domovina! Štel ji je sončne in viharne dneve, pisal zakone njenim vetrovom, prisluhnil drgetu njenih zemeljskih grud, vzljubil je gozdove in cvetje njenih gora, stal ob bregovih pra- davnih morij in gledal, kako je vstajala iz njihovih valov in se oblikovala v silnih, krčevitih zgibih — kot znanstvenik je po- vzdignil glas za "njene pravične meje. Kako skromno a resnično je sam označil svojo življenjsko vsebino v geslu, ki ga je postavil na čelo »Rastlinstvu naših Alp«: Spoznavaj domovino, da jo prisrčneje vzljubiš! Naj bi njegov zgled dvigal mlado poko- lenje k neminljivim idealom resnice, pleme- nitosti in lepotelZlateuski ploči« (Foto F. Premru) \ nov, ki so naš miselni stroj (»Gedanken- fabrik«, Goethe) in čudovito mehaniko njih duševnega poslovanja. Ti novi spoznatki so odpravili zgolj miselno (spekulativno) duše- slovje (psihologijo) in zgradili namesto nje zgolj izkustveno (empirijsko) fiziološko psi- hologijo, ki je prinesla na vseh poljih nove nazore in sploh novo umevanje bistva člo- veškega. Te nove dalekosežne spoznatke raz- laga ta razprava, ki končuje s Prešernovimi verzi, posvečenimi prijatelju Korytku.'» Das Klima von Krain, 649 S. 8». 1902. Prva obširna klimatografija ene avstrijske dežele in njene okolice (Celovca, Maribora, Celja, Zagreba, Trsta, Gorice — zaradi pri- merjanja pritegnjene).^" Širokočelni los. (Alces latifrons) v star. diluv. naplavini Ljubi j. barja, 1912, Carniola, 14 str. 1. pod.2» Der diluviale See von Prečna. 6 S., Car- niola 1919.22 Zemeljski potresi pri Črnomlju v zvezi z geol. zgodovino krajine, 27 str., 2 si. v bese- dilu. Spomenica v počast Gorjanovica 1925, Zagreb.2' Geološki sprehodi po Goriškem, 40 str., 2 zemlj. načrta, 8 geol. prerezov, 4 fotog. pod. Gorica, Socialna Matica, 1913.^^ Kod naj se potegne pravična državna me- ja? Ljubljana 1919, 12 str., 1 pod.^' Laibacher Osterdbebenperiode 16. IV. 1895 — 31. J/7. 1898. Sitzber. d. Akad. d. Wiss., Wien 16 S. 1899.« Erderschütterungen in Krain und Görz- Gradiska 1896—1915, 20 Jahrgänge. Akad. d. Wiss., Wien. Homes und Seidl, Erdbeben in Unter- steiermark u. Krain am 31. März 1904. Akad. d. Wiss. Wien. 48 S., 1 Karte, 1905." Heritsch und Seidl, Das Erdbeben von Rann a. d. Save v. 29 Jänn. 1917. Tektonik der Bucht von Landstrass und ihre Bezie- hungen zu den Erderschütterungen, 9 Fig. u. 1 Karte, Wien 1919. 156 S., Akad. d. Wiss.^s Razprava Dinarskogorski fen, ki je izšla 1. 1935 na 124 str., v formatu 26 X 17, od- kriva dotlej v Jugoslaviji neznan, fizikalno na poseben način usposobljen veter, ki pa ima izrazit vpliv na vreme. Naslanja se na enak med narodom dobro znan in znanstve- no ponovno študiran veter na severni strani Alp ob črti Ženeva—Salzburg. Poglavitna nemška knjiga o vremenoslovju ali meteoro- logiji, Hann-Süring, Lehrbuch der Meteoro- logie, IV. izdaja 867 strani, razmotruje o njem na straneh 582—592. Fen je zlasti po- zimi zelo topel in prinaša opozorljivo suh zrak, ki nebo jasni. Pri nas veje preko Dinarskega gorovja od jadranske strani proti 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Panonski nižini, torej kot jugozahoden veter; razlikuje se pa od navadnega juga po svoji suhoti. Na južni strani Osrednjih Alp so ga poznali zgolj v Celovški kotlini, ko prihaja preko Karavank. V Ljubljani, Novem mestu, Zagrebu, Karlovcu, Sarajevu je bil neznan, enako v Beogradu. Sele gori imenovana raz- prava ga je spoznala in odkrila. Neki stro- kovnjak, ki je v Sarajevu rojen, mi je pisal, da se je nemalo začudil, ko je iz moje raz- prave izvedel, da je Sarajevo s fenom naj- bogatejše mesto v Evropi in nič manj se niso začudili strokovni krogi v Beogradu, da tudi nje obišče vsako leto izrazit fen. Moja razprava je tudi v metodičnem oziru napredek in bo dosedanje znanje o fenu na severni strani Alp vzpodbudila in oplodila. Srečnega se čutim, da s tako ponosno in čvrsto razpravo zaključujem pravi znan- stveni oddelek pričujočega poročila o svojem življenju.^' O razmerju med človekom in krščanskim Bogom oziroma poganskimi bogovi uči vero- uk. O razmerju med človekom in človekom- pa uči sociologija ali kulturologija. Sprva je duhovščina vladala vse človeško znanje. Ko je pa le-to narastlo, so se posamezne pa- noge znanja spričo rastočega obsega ločile od nje in osamosvojile. Šele v novejšem času se osamosvaja sociologija. Velik del od nje so prevzele moderne države v določbe svoje- ga državljanskega prava. Vprašanje o bistvu vere ali religije se smatra za kočljivo. Ob vstopu na visoko šolo ali univerzo prihaja marsikateremu dijaku ta problem resno v zavest. Ob zrelejšem umu mu prihaja to ali ono, kar so ga učili v gimnaziji, dvomljivo. Svetovalca ne najde. Jaz sam se v ustmeni razgovor o tem pred- metu nisem nikdar in nikjer spustil; še manj pa v prigovarjanje za to ali ono naziranje. Doživel sem pa zgled o kočljivosti tega predmeta. Navajam ga. Moj brat, dve leti mlajši od mene, bivši učenec tretjega razreda gimnazije, po oče- tovi smrti steklarski mojster in posestnik v Novem mestu, med drugim posestnik mlina, je prisedel pred desetimi ali več leti k svo- jemu mlinarju in tožil o svojem bratu' — torej o meni, ki to pišem —, da ne hodim k nedeljski maši, češ da sem — brezverec. Vest o tem razgovoru se je v malem Novem mestu razširila in prišla do župništva ali kapiteljskega zbora kanonikov in v Ljub- ljano v politični časnik ter ostala baje v le-tem skozi dalj časa oglodovana kost. In še ko me je novo ustanovljena akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani visoko po- častila ter izvolila za svojega dopisujočega člana, me je omenjeni časnik označil za — brezverca. Izobražencu, ki je ves teden v uradu, v pisarni, v šoli itd., se dviga religiozno raz- položenje mnogo bolje kakor v cerkvi, v naravi, najveličastnejšem svetišču. Prepro- stemu kmetovalcu pa je kretanje v naravi vsakdanje opravilo. Njegova čustva dvigne umetniško izdelan oltar s svojimi stebri in izklesanimi liki, vmes postavljenimi, učinko- viteje. Seveda pa tudi nekako teatralno iz- vedena liturgija in v posebnem ornatu, kakršnega so imeli že predkristjanski duhov- niki. Za kulturne stanove, ki so nastali po blagodejnem pokristjanjenju, cerkev nima predpisanih posebnih nedeljskih obredov. Nedeljo sem praznoval najraje v naravi. Leta 1927 sem priobčil malo knjižico Mo- derna izobrazba, ki je pobudila poleg živah- nega odobravanja tudi mnogo srditega na- sprotja.ä" Napisal sem jo kot naravoslovec- sociolog po načelih angleškega modroslovca Spencerja, ki so jih tudi napredni Nemci sprejeli. Pričakoval sem, da napiše pa teolog Tisi na Hribru nad Solčavo, ki je med največjimi tisami pri \ nas, je Seidl posvečal mnogo pozornosti in jo omenja tudi -) v svoji knjigi »Kamniške ali Savinjske Alpe« j (Foto dr. V. Petkovšek) ] 51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slično knjižico v svojem smislu! Oglasil pa se je v cerkvenem smislu marveč posvetnjak z umazano golido in revnim znanjem. Nje- govi ugovori kažejo le preveč golot v njego- vem znanju in ne ravno kako spoštljivo znanje. Je-li res katoliška cerkev edini vir morale in moralnosti? V ječah vidimo kot kršitelje morale v zelo pretežni večini ljudi iz nižjih razredov človeške družbe, torej prav take, ki so vzgojeni po cerkveni morali: više iz- obraženih obsojencev pa je ondi absolutno in relativno mnogo manj. Pravi cilj človeške izobrazbe je dosezati trojni občečloveški ideal: resnico, ki je plod spoznanja, blagoto, ki je izraz socialno usmerjene volje, in lepoto, ki je tretje močno gibalo naše du- ševnosti v smeri navzgor. In cilj vsemu izobrazbenemu napredovanju je izražen na sklepni strani 76. knjižice.'' Blesteči petprstnik (Potentilla nitida) je pritlikava blazinasta trajnica z velikimi rdečimi cveti, ki nas spominjajo na cvete breskev, uspeva le na najvišjih vrhovih Južnih Apneniških Alp. Ferdinand Seidl je markantno cvetko povezal s staro slovensko pravljico o Zlatorogu s tem, da je blesteči pet- prstnik proglasil za »rožo mogoto«, to je za bajeslovno tri- glaosko rožo, ki je zrasla iz Zlatorogove srčne krvi. Brž ko je ranjeni Zlatorog použil nekaj cvetov triglavske rože, je ozdravel in se pognal proti divjemu lovcu ter ga pahnil v prepad. Slika nam kaže triglavsko rožo z Rokava v Škrlatiški skupini^ v ozadju Triglav (po akvarelu J. Trpina) Sklepam ob zadovoljivi zavesti, da mi je življenje potekalo v službi mile domovine, in je bilo — četudi ob skromnih močeh — posvečeno resnici, blagoti in lepoti. OPOMBE 1. Kasnejši lastnik J. Weiss je dal vzidati nov portal, a na sklepnik je dal vklesati svoj monogram z letnico 1897. Hiša je danes v lasti ljudskega premoženja. Je nadstropna, a razlika v višinah prithčja je posledica cestnega vzpona na tem mestu. Prvotno stanovanje je bilo kas- neje preurejeno v prodajalnico. Nekdanji Kok- ličev hotel je bil v obsegu obcestnega trakta odstranjen po porušitvi, ki jo je povzročilo nem- ško bombardiranje 1945. leta. V osnovi pa je to bila hiša, ki jo je zgradil verjetno po svoji za- misli in daroval 1. 1668 beneficiatu bratovščine rožnega venca novomeški kanonik Matija Ka- stelec (1620—1688), pisec nabožnih tekstov, la- tinsko-slovenskega slovarja in ljubitelj arhitek- ture. Pod njee-ovim vodstvom je bilo izdelano pročelje frančiškanske cerkve in je bil postav- ljen zvonik. O tem priča tudi njegov nagrobni napis: Hic Mathias Castellez Canonicns jaeet qui etiam mortuus non tacet. Loquitur hic in fornice et turri nec silent alibi muri. Hic sciens arcliitecturam fecit sibi hanc sepultnram. Nad portalom je bil do porušitve kamniten Marijin relief z značilnim napisom: Sub pote- state Mariana vivet aedes Castelziana. Ta se da- nes močno poškodovan hrani v Dolenjskem mu- zeju. Hiša je bila z vrtom vred prodana 1.1796. V nji je bil v Seidlovih mladih letih nemški kazi- no. — 2. Tudi ta hiša je bila v obsegu obcestnega trakta po nemškem bombardiranju leta 1945 odstranjena. Bila je v lasti prirodoslovčeve sestre Marije Seidl in je v nji bival in umrl Ferdinand Seidl. 'Na oknu svoje delovne sobe v nadstropju je imel pritrjene skromne meteorološke naprave. — 3. Vezava imena Seidl s slovensko besedo če- bela (včedla) je nevzdržna tako glede svojega konsonantizma kakor tudi glede korenskega vo- kala. Najverjetneje je, da je beseda izposojena iz nemščine. (Po I. Koštiahi iu F. Tomšiču.) — 4. Prirodoslovčev oče Ferdinand ni umrl 25. av- gusta 1. 1882, kakor je navedeno v avtobiografiji, marveč 25. septembra navedenega leta. >Slo- venski Narod« je priobčil 26. septembra 1882. leta pod »Telegrami ,Slovenskeniu Narodu'«: Rudol- fovo 26. septembra. Naznanjamo pretužno vest, da je naš iskreni rodoljub, izgleden narodnjak gospod Ferdo Seidl, včeraj o polu desetih zvečer umrl. V ta-istem časniku je dne 4. oktobra 1882 izšel opis pogreba. Nagrobni govor je imel novo- meški notar dr. I. Poznik. »Dolenjske novice^, tedaj še niso izhajale; izhajale so od 1. 1885 do 1919. — 5. Umrl je 1. decembra leta 1942. V pretresljivem spominu mi je zadnje srečanje z njim v začetku okupacije, ki ga je duševno stria in mu odvzela poslednje življenjske moči. — 6. To je starost, ki jo je dosegel ob smrti. Ka- ko je le-ta prišla v originalni tipkopis avtobio- grafije, ki mi ga je poklonil, mi ni jasno. ?. Dr. A. Böhm je prišel leta 1872 suplirat obolelega profesorja Zajca, ko je bil Seidl šestošolec, a je 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skoraj obolel tudi sam in že konec leta je bil prestavljen v Olomuc. V letnem poročilu novo- meške gimnazije 1. 1872 je dr. Böhm objavil raz- pravo >yDie geoloigischen Verhältnisse der Um- gebung von Rudolfswert.« — 8. I. Fischer je na- sledil ravnatelja I. Zeindlerja 4. septembra 1874. leta ter je služboval v Novem mestu do konca avgusta 1885. leta. — 9. I. Ziendler je bil prvi ravnatelj novomeške gimnazije v obdobju, ko jo je leta 1870 prevzela država v svojo oskrbo. Od- šel je konec 1. 1874 v Gorico. — 10. Ne gre tu za renesančni slog, marveč za nepomembni, do neke mere na renesančni slog naslonjeni tako imenovani »baumajstrski slog« s konca stoletja. — 11. Ta doba je bila, kakorkoli že je našla Seidla pripravljenega za vsakršno sodelovanje, vendarle zanj usodna. Omrtvičila je njegovo znanstveno delo, ki se ni moglo do kraja raz- mahniti v vzdušju malomeščanskega okolja, če- prav je bil tedaj poln prekipevajočih energij in na vrhuncu slojih ustvarjalnih moči. Usodno zanj je bilo, da se ni zaradi pretirane skromnosti ob ustanovitvi ljubljanske univerze odzval pova- bilu, da prevzame stolico za geologijo na filo- zofski fakulteti. Odzval pa se je kasneje, leta 1926, vabilu, da sodeluje pri geološko-paleonto- loškem inštitutu na ljubljanski univerzi ter je s svojim raziskovanjem geološke zgradbe novo- meške okolice pripomogel h geološkemu karti- ranju Dolenjskega. Zal ni tega svojega prouče- vanja zaključil s samostojnim delom o »terciarni dolini novomeške Krke«, s problemom, ki ga je prevzel in navdušil. Deloma je to onemogočalo tudi njegovo materialno stanje, ker je imel kot staroupokojenec le zelo skromne dohodke. Ko sem ga nagovarjal k temu delu, mi je objasnil v pismu, da mu ni moigoče napisati take študije o Dolenjskem, »za katero mi manjka večlet- nega študija na ozemlju etc., ki mi kot staro- upokojencu že z denarnega stališča ni bilo mož- no.« Kako lepi so moji spomini nani, ko je s pre- pričljivo in zanosno besedo z razglednega mesta nad Prečno, s Trške gore ali Hmeljnika pričaral vjwgled v dogajanja davno minulih dob in od- redil z veščo roko poznavalca obrise pokrajine, smeri vodotokov, obrežja nekdanjega morja in dihivialnega Prečenskega jezera! — 12. Seidlovo znanstveno delo je izredno obsežno in se nanaša na raznolična prirodoslovna področja, ki jih je v teku svojega nad 50-letnega aktivnega znan- stvenega dela proučeval in rezultate tega ne- utrudnega prizadevanja publiciral v knjigah, razpravah, člankih in ocenah; celo njegove ocene preraščajo cesto immembni okvir in se i>o svoji vsebinski tehtnosti uvrščajo kar med samostojna, izvirna dela. Prvo svojo razpravo »Napovedo- vanje vremena na znanstveni podlagi«, je Seidl priobčil leta 1884 v Ljubljanskem listu, s po- slednjo temeljno razpravo o Dinarskogorskem fenu, ki je izšla kot posebni odtis Geografskega vestnika leta 1955, je zaključil publicistično znanstveno delo. Ni slučaj, da se obe nanašata na fjodročje klimatologije odnosno meteorologije, ki jima je ])oleg geologije posvetil največjo pažnjo in je skozi več ko pol stoletja neumorno trikrat na dan zabeleževal meteorološke podatke, počenši z letom 1885 v Krškem, nadaljeval pa v Gorici in zeiključil v iNovem mestu. Znanstveno delo, ki ga Seidl navaja v avtobiografiji. še zda- leč ni popolno; njegovo obsežno bibliografijo je podal in kritično komentiral naš vodilni geo- log in paleontolog I. Rakovec v I. knjigi Le- topisa akademije znanosti in umetnosti v Ljub- ljani leta 1945. ~ 13. S tem delom je zaslovel Šeidl pri nas predvsem kot gealog. ki zna zamo- tane pojave, kakršne nudi naša zemlja, posebej pa že takrat turistom zelo priljubljene Savinjske Alpe, na mikaven način ponazarjati in zadovo- ljivo razrešiti. (Po I. Rakovcu.) — 14. Ob vodilni misli, da pronikne v življenie našega alpskega rastlinstva na modernih bioloških osnovah, je Seidlu v polni meri uspelo, da je v poljudni ob- liki, s poetičnim zanosom približal bralcu tudi imjzamotanejše probleme. Dovolj zgovorno pri- ča o tem njegov opis navadnega regrata kot klasični primer lepo podane prirodoslovne tva- rine. — 13. Seidlova domneva o nastanku Zla- tenske plošče se bistveno razlikuje od Kossma- tove in Winklerjeve. Dasi se današnja geološka spoznanja o tem vprašanju bolj nagiljajo v prid Kossmatovi kot Seidlovi in Winklerjevi domnevi, je vendarle Seidl tudi s tem svojim delom v ne- mali meri izpopolnil sliko, ki sta jo o tem pred- metu podala Kossmat in Winkler. (Po I. Ra- kovcu.) — 16. Seidl je med prvimi trdil, da iz- zovejo potresne sunke klimatski faktorji. Na to delo se v strokovni literaturi še sedaj sklicujejo in ga primerno upoštevajo. (Po 1. Rakovcu.") — 17. Po prvih posegih v meteorološke in klima- tološke probleme je ta razprava temeljita in z vsem znanstvenim aparatom opremljena in se po zrelosti močno razlikuje od avtorjevih prven- cev. (Po 1. Rakovcu.) — 18. Seidl nam ni podal le podobo klime v splošnem. Ozrl se je tudi na posamezne nredele in razreševal zamotane lo- kalne klimatološke probleme, ki jih je v našem tipično »prehodnem« ozemlju nešteto. V tem delu nam je jsredočil podrobno klimatske poteze na- šega zanimivega Tržaškega krasa. (Po O. Refi.) — 19. Seidlov spis »Mehanika duševnega delo- vanja« je naravoslovno materialističen, eksaktno in dobro podan opis duševnega dela. Seidl se v njem nikjer ne spušča v analizo kakršnih koli idej, marveč p-o najboljšem znanju niza dejstva. V tem je docela moderen, docela na naši, kakor tudi na Haecklovi strani. (Prim. Lenin, Materia- lizem in empiriokriticizem, slov. prevod stran 284 in 385.) Danes zlepa noben razumen člov^ek ne dvomi o tem. da so možgani res instrument, ki omogoča nastajanje intelektualnih fenome- nov.« (Po Branku Rudolfu.) — 20. Na osnovi meteoroloških opazovanj v Sloveniji, ki so se pričela uveljavljati od leta 1850 dalje, je bil Seidl prvi, ki se je lotil nabranega znanstvenega gradiva in je v^ tem svojem temeljnem delu podal izčrpno vse klimatološke izsledke naše domovine, zakaj kljub temu, da je bilo' delo ome- jeno samo na Kranjsko, obsegajo klimatološke tabele tudi podatke za vse najvažnejše kraje izven nje. V njem je podana trdna osnova za nadaljnja meteorološka raiziskovanja Slovenije, Žal je zaradi tesno odmerjenega prostora moralo izpasti poglavje o zračnem tlaku in vetrovih. (Po O. Reji in 1. Rakovcu.) — 21. Da ni Seidl v tem delu jsrišel do poslednjih zanesljivih znan- stvenih zaključkov v pogledu datiranja gline na Ljubljanskem barju, ni bila njegova krivda, saj takrat, ko je proučeval ta problem, še niso bili znani vsi elementF talnih razmer niti ni bilo znanstveno izročilo v tem pogledu zanesljivo. (Po 1. Rakovcu.) — 22. Ko se je preselil Šeidl po izbruhu prve svetovne vojne v- rodno Novo mesto, je obrnil svojo pozornost takoj novi oko- lici. Najdba fosilnih školjk in polžev v glini uri Prečni mu je dala povod za to razpravo. Povsem pravilno ie ugotovil, da je nastalo v diluvialni dobi pri Prečni zaradi zajezitve jezero. V zvezi s tem je skušal pojasniti nastanek vse Krške doli- ne. Prišel je do sklepa, da je zgornji del Krke, to je od izvira do Soteske, vezan na dinarsko pre- 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lomno črto, ob kateri se je planota z Rogom dvignila više od onstran preloma ležeče Ajdov- ske planote. Dognal je, da teče Krka od Soteske navzdol po nižinskem ozemlju, ki ie v dviganju zastalo in je po vmesni skalnati pregradi raz- deljeno v dva dela, v Krško polje in prečensko kotlino. Opazil je, da je savski vršaj, s katerim je prekrita ravnina Krškega polja, notisnil Krko tik ob Gorjance. Ugotovil je prelomno- črto na južni strani ajdovske planote in s tem vsaj delno pojasnil tektonski nastanek prečenske kotline. (Po I. Rakovcu.) — 23. Seidlu se je posrečilo najti zvezo med potresi in geološko zgradbo in je njegova razprava v polni meri dosegla svoj cilj ter |e to prva slovenska morfološka razprava in prvi izčrpni in sodobnim zahtevam ustrezajoči geološki opis Bele krajine. (Po I. Rakovcu.) — 24. Na izletih, ki jih je delal iz Gorice v bližnjo in daljnjo okolico, je bistro opazoval, kar so ugotovili geologi pred njim, marsikaj pa je tudi sam zasledil in dognal ter tako izpopolnjeval gradivo za oris geološke preteklosti te pokrajine. V tej knjižici je prav poljudno opisal vse geo- loške dobe, ki se s svojimi usedlinami in kame- ninami uveljavljajo na Goriškem. (;Po I. Rakov- cu.) — 25. Z znanstvenimi argumenti, temelje^ cimi na enotnosti geološke zgradbe naše domo, vine, se je Seidl vključil v boj za naše pravične meje po končani prvi svetovni vojni. — 26. Prav- zaprav »Übersicht der Laibacher Osterdbeben- >eL-iode für die Zeit vom 16. April 1895 bis Ende December 1896«. V tej pomembni razpravi je Seidl pokazal, koliko' časa so se še javljali in kako so pojemali potresni sunki, ki so spadali v velikonočno rojno dobo. (Po I. Rakovcu.) — 27. Pravzaprav »tJbersicht über das Erdbeben in Unterstedermark und Krain.« — 28. Skupaj s Heritschem je Seidl obhodil v juliju in avgu- stu vse Krško' polje in obrobno hribovje. Na- pravila sta nato prvo, sodobnim zahtevam ustre- zajoče geološko karto severnega dela Gorjancev. V tem delu sta podala nešteto podrobnih geolo- ških profilov, ki nudijo še mnogo neizrabljenera gradiva za geološko zgodovino omenjene pokra- jine. Nedvomno je v tem delu precejšen prav Seidlov delež, ker je že sam pred tem raziskal nekatere predele v obldžju. (Po' I. Rakovcu.) — 29. Ko se je ustanovila slovenska univerza v Ljub- ljani in na njej Geografsko društvo, je vstopil tudi Seidl v njegov krog in bogatil slovensko znanost s svojim neumornim raziskovanjem. S to razpravo nam je podal temeljito' študijo o tem doslej samo slutenem pojavu naše domovine. Odkril nam je s tem marsikaj, kar še sploh ni bilo znano znanstvenemu svetu, to toliko bolj, ker je raziskoval v^se oizemUe od Ljubljane do Sarajeva. (Po O. Reji). — 30. ropularen izraz vere v pmirodoslovje XIX. stoletja in njegov svetovni nazor kot podlago za vse izobrazbe, izražen v ostri antitezi do' cerkvenih nazorov; po pogledih na družbo pa izraz liberalne optimistične vere v napredek človeštva, ki se pa ne zaveda teže konfliktov in protislovij v družbi, v kateri živi. Zelo značilen, izraz njegovih nazorov. (Po Fr. Zwittru.) — 31. Ta trojni Goethejev ideal je po-- dal Seidl na predvečer življenja v knjigi »Mo- derna izobrazba« kot nekako duševno oporoko doraščajočemu pokolenju. i Medtem je duh njegov hitel naprej k resnici, plemenitosti, lepoti,« Goethe. Za marsikatero' dragoceno pojasniloi, nasvet in pomoč se zahvalim akademikoma J. Hadžiju in posebej I. Rakovcu, ki mi je dal ljubeznivo na razpolago gradivo o Seidlu in je h koncu pre- gledal opombe. Iskrena zahvala velja prijate- ljema Franu Zwittru in Branku Rudolfu, ki sta s toplo zavzetostjo in v istovetnih pogledih na Seidlovo življenjsko delo nudila potrebno vzpod- budo in dragoceno pomoč. BIBLIOGRAFIJA O SEIDLU Ferdinand Seidl, Letopis Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Prva knjiga, 1938— 1942, Ljubljana 1943. Življenjepis na str. 261 je spisal univ. prof. Fran Ramovš, oris in oceno Seidlovega znanstvenega dela na str. 262—290 pa univ. prof. Ivan Rakovec. Rakovec Ivan, Ferdinand Seidl, Bulletin sci- entifique — Conseil des Academies de la REP YougOislavie, Zagreb 1956. Grošelj P., I. Rakovec, O. Reja, Ferdinand Seidl, Ob osemdesetletnici, Proteus, L. HI. Ljub- ljana. Bohinec Valter, Razvoj geografije v Sloven- cih, Geografski vestnik, I, Ljubljana 1925. Bohinec Valter, Profesor Ferdo Seidl — se- demdesetletnik, Geografski vestnik. H, 1926. Bohinec Valter, Ob osemdesetletnici profe^ sorja Ferda Seidla, Planinski vestnik, XXXVI, 1936. Bohinec Valter, Sedemdesetletnica prof. Ferda Seidla, Glasnik Muzejskega društva za Slove- nijo VII/VIII, 1926—11927. Bohinec Valter, Zum 80. Geburtstag Ferdi- nand Sddls. Prager Presse, XVI/70, 10. III. 1936. Vrhovec loan. Zgodovina Novega mesta, Ljub- ljana 1891. M(ušič) M(arjan), Spomini na prof. Ferda Seidla, Jutro, 12. XII. 19'42. Oblak Josip Ciril, »Prijatelj Seidl — sebi v spomin!«, Jutro, 13. XII. 1942.. Dr. Mušič Drago, Še nekaj spominov na prof. Ferda Seidla, Jutro, 5. I. 1943. Ilešič Svetozar, Ob osemdesetletnici profe- sorja Ferda Seidla, Misel in delo, 1936. Oblak Josip Ciril, K sedemdesetletnici Ferdu Seidlu, Planinski vestnik, 1926. 54 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 1707 LET STAR NAPLS IZ EMONE JARO SASEL Na pobudo Tajništva za kulturo OLO ' Ljubljana je Mestni muzej v poletnih mese- ! cih 1959 izkopaval ostanke Emone na pod- j ročju Gradišča in sicer — glede na tločrt : Emone — zahodno polovico insule UK I —¦ DD ter pas na vzhodnem robu insule UK II i — DD. Ta največja povojna arheološka iz- ; kopavanja v Ljubljani, ki se bodo še na- ; daljevala, so med nekaj presenečenji in ; novimi prispevki za spoznavanje urbani- \ stične zasnove mesta prinesla tudi zanimiv j napisni odlomek. Najden je bil v hipokavst- \ nem prostoru emonskega poslopja, ob antič- j nem forumu in sicer na vzhodni strani ceste, j ki vodi pod »Piramido« skozi mestno obzidje ] na Mirju, ter severno od ulice, ki je v rimskih j mestih imenovana decumanus maximus (del- ; no Rimska cesta). Cemu je poslopje služilo,: ni mogoče podrobneje določiti, ker izkopa- ; vanja še niso zaključena. Hipokavst spada ^ v III. stoletje po n. št. Ko pa so na koncu.; III. ali na začetku IV. stoletja ta stavbni I kompleks prezidavah, so hipokavstni prostor i zatrpali in čezenj položili nov pod. Med ma- i terialom, s katerim so ga Emončani zasuli, ' je bil tudi omenjeni napisni odlomek. Odlomek je iz belega marmorja, debelega i 18 cm in ohranjenega v velikosti 27 X 45 cm; 1 višina črke znaša 6,5 cm. Na prvi pogled je | iz bornih ostankov napisa — saj je ohranje- ; nih samo nekaj črk od dveh vrstic — težko i kaj dognati. Vendar teh nekaj črk ravno še J omogoča ne do pike točno, po smislu pa ne- ; dvomno pravilno doumeti celoten tekst. Besedilo na odlomku kaže, da gre za po- i častilni napis, kakršne so postavljale mestne \ uprave vladarju kot izraz vdanosti in tež- ^ nje, pridobiti si njegovo naklonjenost, na-: vadno ob ustoličenju. Napis je bil vklesan j pod kipom, ki so ga postavili na forumu, j Balkan v rimskem obdobju 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Nekaj podobnih je bilo najdenih v Celeji (Celju). Kako so bili v mestnem središču postavljeni, so nazorno pokazala izkopava- nja v nuuiidijski trdnjavi z antičnim ime- nom Lambaesis (Lainbese), dobro pa sta na- men in mesto takih spomenikov vidna tudi v tako imenovani Caserma dei vigili v stari Ostiji. Prvi dve po črki točno dopolnjeni vrstici na priloženi risbi:' {Imperatorji Caesa[ri] \ [P. Licino] Valer [iano] I, ki ju lahko hipotetično nadaljujemo, pri čemer se od nekdanjega originala gotovo nismo preveč oddaljili: pio felici inviato Aug(usto), pontifici maxi- mo, co(n)s(uli) II, proc(onsuli), trib(unitiae) pot(estatis) II, patri patriae, restitutori pu- hlicae saecuritalis ac libertatis conservatori. Ordo Emon(iensium) dicatis(simus) numini maiestatiq(ue) eius — Imperatorju Cezarju P. Liciniju Valerijanu, blagemu, srečnemu in nezmagljivemu Avgustu, najvišjemu duhov- nu, drugič konzulu, prokonzulu, drugič s tri- bunicijsko močjo, očetu domovine, ki vzpo- stavlja javno varnost in ohranja svobodo. Svet Emone, vdan njegovi vzvišeni visokosti. Napis spada prejkone v leto 254 po n. št.,^ v epoho težke politične, ekonomske in kul- turne krize v rimskem imperiju, ki so jo morali prenašati prebivalci na Balkanu in posebej tudi v Enioni,^ ter postaja uudjiv šele, če si predočimo nekaj zgodovinskih do- godkov iz tega obdobja. Junija 249 po n. št. je odšel bivši cesarski namestnik v Meziji in Panoiiiji, dux Moesiae et Pannoniae, tedaj od balkanskih legij na novo postavljeni, v Sirmiju rojeni cesar C. Messius Quintus Traianus Decius (249— —251), z izbranimi obmejnimi enotami proti cesarju Filipu, imenovanem Arabcu, skozi Emono in čez Kras v Italijo.S tem je občutno oslabil trdnjave na meji, kar so Goti — ved- no na preži — naslednje leto zgodaj spo- mladi taktično izrabili. Decij je pri Veroni prepričevalno zmagal in zavladal: Goti pa so pod vodstvom kralja Knivc na čelu številnih plemen napadli trdnjavo Novae (Stklen pri Svištovu), ki jo je novi komandant niezijskih cdinic — dux Moesiae — C. Vibius Trebonia- nus Gallus čez nekaj časa uspel rešiti. Ntito so napadalci razdelili vojne skupine na dva korpusa, od katerih jc eden prodiral ob Donavi imvzgor, drugi pa vdrl ob vzhodni strani Balkanskega gorstva v Trakijo. Prvi v moči 70.000 mož je pod poveljstvom Knive prodrl do mesta Nicopolis ad Istrum (Nik- jup), kamor se je zateklo z imovino bližnje podeželsko ljudstvo, iu ga pričel oblegati; drugi do mesta Philippopolis (Plovdiv), po- samične jezdne enote pa celo v Makedonijo in Grčijo. Philippopolis je z vsemi trakijski- mi lokalnimi in varnostnimi organi branil komandant Priscus. Decius je dal nagloma na novo utrditi vsa ogrožena mesta, zaradi gotskega prodora do Makedonije tudi Thessalonike (Solun). Med- tem jc namreč konsolidiral svojo oblast na zahodu, se napotil v vzhodni Balkan, raz- bremenil pritisk Karpov na Dakijo, odrešil Nicopolis ad Istrum in prizadel Knivi težak poraz. Ta se je nemudoma poskusil zdru- žiti z enotami, ki so oblegale Philippopolis, in se drzno umaknil čez prelaze Hema (Bal- kanskega gorstva). Decius ga je zasledoval. Ko so tudi gotske edinice okrog Pliilippo- polisa prejele prve porazne vesti o usodi kor- pusa ob Donavi, so težile, čimprej združiti se s kraljem Knivo, da bi ga še ojačile. V predgorju Hema pri mestu Beroea (Stara Zagora) jim je — združenim — uspelo prese- netiti od pospešenega visokogorskega marša zbite legije in kohorte cesarja Decija ter jih razbiti. Nato so ponovno planili nad Philip- popolis, ki je po izdaji, že v zimi, padel. Decijev štab jim je poskusil spomladi z obnovljenimi silami preprečiti vrnitev čez Donavo v domača selišča. Do boja je prišlo junija 251 pri vasi Abrittus (Abtat v Do- brudži), kjer je druga ne povsem pojasnjena izdaja prizadela Rimljanom tak poraz, da je obležal — prvič v rimski zgodovini — celo cesar na bojišču. Komando in vladarsko žezlo je naglo prevzel Treboniatius Gallus, sklenil z Goti mirovni dogovor, jim pustil plen, šc posebej tudi ujetnike. Da bi si za- gotovil prestol, se je obvezal celo na plače- vanje mirovnega tributa, predal vojaško po- veljstvo v Meziji namestniku M. Emiliju Emilijanu in odhitel skozi Emono v Rim, kjer je prevzel vajeti centralne uprave razpada- jočega imperija. Dve leti kasneje je cesarski namestnik M. Aemilius Aemilianus na lastno pest ukinil Gotom plačevanje za rimsko armado sramot- nega davka. Ti so vdrli na rimsko ozemlje; Aemilianus pa jih je premagal, zasledoval in ponovno porazil tako udarno in prepriče- valno, da so ga vojaki — sovražniki paci- fistične politike — polni navdušenja pri priči ogrnili s škrlatom. Aemilianus je po- skrbel za varnost na meji (a že naslednje leto so pričeli Goti masovni udar na imperij iz Ukrajine in Romunije) in pohitel z ne- 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA katerimi legijami, kot prej Gallus, preko Emone in Krasa v Italijo, da bi si legaliziral oblast. Vladar Gallus je nujno pozval komandan- ta porenskih enot, P. Licinija Valerijana, naj s svojimi edinicami zastavi pot Emilijanu. Bodisi da ga je le-ta prehitel, bodisi da se je Valerijan namenoma obotavljal — združene enote s porenskih in obdonavskih trdnjav so namreč v splošnem kaosu v Švici iz oportu- nističnih razlogov tudi njega kot svojega komandanta izklicale za vladarja in mu ob- ljubile zvestobo. Emilijanu je uspelo, da je regularne Galove enote maja 255 pri Ter- jatve, ki so bile kot stoletna konstanta pred- \ pisane od centralne uprave provincialnim in \ mestnim upravam, so le-te na sejah delile na ; posestnike in glave, ne da bi vselej mogle i upoštevati posamezne, sčasoma preštevilne \ obupne primere. Kdor je zmogel, je preživel, kdor ne, je bil prodan, kolikor se ni rešil v kolonat ali k napadalcem. i V takih razmerah je živela tudi Emona, ki i ji je izvrstna lega na pragu Italije ob magi- j strali na Orient postajala čedalje bolj usod-j na. Tudi njeni prebivalci so bili odvisni od naklonjenosti in privilegijev vladarja in via- i dajočega sloja. Razumljivo, da so se v kri- I Napis iz Emoue (ohranjeni in rekonstruirani del) , niju porazil; nekaj tednov kasneje, ko se mu je približal Valerijan s svojo armado, pa so ga lastni vojaki v južni Italiji ubili. Potomec rimskih aristokratov P. Licinius Valerianus je ostal brez tekmeca. V tako negotovih političnih in ekonom- skih razmerah je razumljivo, da je največje breme prenašalo prebivalstvo, živeče ob me- jah in vzdolž glavnih cest, po katerih so korakale vojaške enote, boreče se vsaka za svojega pretendenta skoraj vsako leto, brez perspektive in ob glavnem vodilu, čim bolje živeti. Bolj ali manj avtonomna mestna sre- dišča so si sama pomagala, kakor so mogla, iskala so neposredne zaščite glavnega po- veljnika in njegove naklonjenosti. Podežel- ska kmečka posest pa je bila brez zaščite, prepuščena soldateski, ki je gospodarila po svoje ob zavesti, da se prejkone več ne po- vrne. Ljudem je kot edina rešitev preosta- jalo umikanje v gozdove in hribe, reševat življenje in živino. V vmesnih mirnejših letih, ko se je skušala razmajana državna in mestna uprava vzdolž magistral na Balkanu v vsej naglici konsoli- dirati, ko je bilo potrebno urediti zaostale davke, izvajati rekrutacijo, obnoviti poštno in carinsko službo, trgovino, vzdrževati ob- mejne boje, tedaj so tudi meščani boleče za- čutili uničenje na podeželju, čeprav so po svoje celo prispevali k njemu. Odrejene da- tičnem položaju trudili javno izpričevati svojo lojalnost, čeprav niso vselej zatrdno vedeli, koliko časa bo novemu vladarju od- merjena oblast. Tako so postavili tudi cesar- ju P. Liciniju Valerijanu (253—260) počastil- ni napis na forumu gotovo z najboljšimi, delno tudi upravičenimi upi. Temu, ki je takoj privzel na prestol — kot sovladarja — sina Gali jena (253—268), je bila usoda le delno naklonjena. Uspešno je za- snoval obrambo Galije, prepustil sinu konso- lidacijo balkanskih provinc, sam pa se po- svetil kritičnemu položaju v Orientu. Pet let pozneje je tragično končal v perzijskem ujetništvu, kjer je, orientalsko ponižan, slu- žil kralju Šapurju I. za podnožek, na ka- terega je — kakor na ves rimski imperij, ki ga je želel zrušiti — stopal, kadar je za- jahal. Toda Valerijanov sin — tudi njega je emonski svet nedvomno počastil na forumu — je z železno energijo in veliko spretnostjo pričel urejevati kaos, ki so ga vojaški cesarji in napadalci povzročili v imperiju: delo, ki ga je zaključil šele 50 let pozneje iz črno- gorskega sveta izvirajoči Diokletijan. Vendar je bilo vmes še mnogo težkih deset- letij tudi za Emono in v enem od teh je bil prejkone porušen in razbit Valerijanov kip, fragment pripadajočega napisa pa je obležal ob prezidavah in obnovitvenih delih v nek- danjem hipokavstu ob emonskem forumu. 57 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE 1. Širina vrstice je določena na osnovi ne- dvomno ugotovljivega prostora med besedama Cae&ari in Valeriana. — 2. Kot teoretično možna prihajajo v poštev leta 253—2^. Dvomim, da bi bilo omenjeno tudi Galijenovo ime, kajti napis so vezali prejkone ob prejemu prvih vesti o no- vem vladarju, saj so ga izklicale tudi enote iz Ix>donavskih trdnjav, ki so se kmalu vračale preko Emone; tedaj pa sin še ni bil pritegnjen k vladi. Za kasnejšo časovno opredelitev pa tudi ni pravega razloga niü verjetnosti, ker je Vale- rijan stalno živel v štabu na vzhodni fronti med Sirijo in Mezopotamijo, medtem ko je Galijen upravljal Balkan in zahodne province. — 3. Nekaj osnovne literature za ta obdobja: G. Barbieri, L'albo senatorio da Settimio Severo a Carino, Roma 1952, pod ustreznimi imeni. M. Besnier, L'empire romain de l'Avenement des Séveres au Concile de Nicée, Paris 1957. The Cambridge ancient History XII 1939 (195i6) pass. B. Gerov, Novi danni za imperator Decij Trajan, Godišnik na Narodnija arheoloigičeski muzei, Plovdiv, II, 1950, 93 ss. L. Homo, Les privileges administra- tifs du Senat romain sous 1' Empire et leur dis- parition graduelle au cours du Ill-e siecle, Re- vue historique 137, 1921. 162 ss.; 138, 1921, -1 ss. E. M anni, L'impero di Gallieno, Roma 1949, pass. Real — Enzyklopädie des klassischen Alter- tums, jx>d ustreznimi imeni. M. Rostoozeo, Storia economica e sociale dell'impero Romano, Firenze 1953. A. Stein, Römische Reichsbeamte der Pro- vinz Thracia, Sarajevo' 1920 pass. A. Stein, Die Legaten von Moesien, Budapest 1940 pass. SLIKANO USNJE V SLOVENIJI DARINKA ZELINKOVA Srebreno, zlačeno, slikano usnje, kordo- vansko usnje imenovano, je danes skoraj po- zabljena panoga umetnosti, ki pa je posebno v baroku zavzemala pomembno mesto. Za- nima nas, kako je bilo v tem pogledu na našem ozemlju, kaj pripovedujejo viri in koliko predmetov iz tako krašenega usnja nam je ostalo ohranjenih bodisi iz cerkvene ali posvetne rabe. Vizitacijski zapiski ljub- ljanske škofije zelo pogosto navajajo pred- vsem antependije iz zlačenega usnja ali pa odrejajo njihovo nabavo. Za predmete, ki so ohranjeni v glavnem v Narodnem muzeju (ostanki tapet, antependiji, masni plašči, cerkvene blazine in podobno), ne moremo točno ugotoviti, kje so bili izdelani, vendar jih je mogoče po stilu dekorja opredeliti po posameznih deželah, kjer je ta zvrst umetne obrti cvetela. Kolikor so znani podatki o delavnicah pri nas, se ti nanašajo le na ita- lijanska imena, se pravi, da so to umetno obrt opravljali le tujci, ki so se v ta namen krajši ali daljši čas^ zadrževali pri nas. Najstarejše znano mesto, kjer so gojili umetnost slikanja na usnje, je kraj Gadames v Afriki, ob bivši alžirsko-tripolitanski meji. Iz takega usnja so takrat izdelovali šotore, zastave, sedla, ščite in podobno. Mohame- danski zavojevalci so to dejavnost že v enajstem stoletju prinesli v Španijo. Tam je doživela bujen razcvet, njene izdelke so po afriškem mestu Gadames imenovali gua- damecies, pa tudi cordobanes in sicer po mestu Cordoba, kjer je bilo njeno glavno središče. Pozneje sta se oba naziva po- mešala, ostalo pa je v glavnem ime cor- doban. Po izgonu Moriskov iz Španije v za- četku sedemnajstega stoletja je umetna ob- delava usnja tam zamirala, prevzele pa so jo sosedna Italija in Francija, predvsem pa Flamska, kjer je dosegla svoj najbogatejši razmah. Ker usnjenih izdelkov niso signi- rali, je temu lahko prenosnemu materialu težko z vso gotovostjo določiti izvor, posebno še ker so motivi prehajali iz dežele v deželo. Tudi točna datacija je otežkočena, ker so n. pr. renesančne motive uporabljali še vsa naslednja stoletja. Španija je bila torej prva dežela v Evropi, kjer se je razširila umetnost slikanja na usnje. Bilo je to predvsem v Cordobi, Sevilli, Barceloni in Valenciji. Pisatelji pripovedu- jejo o slikovitosti mestnih ulic, po katerih so se na soncu sušile srebrene, zlačene, živo- barvane kožice. Cervantes n. pr. pripoveduje v svojem »Ljubosumnem starcu iz Estrama- dure«, kako nekdo prodaja guadamecie, na- ši, i. Orientalski motiv ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA katerih so naslikani junaki iz Boiardovega epa »Orlando innamorato* in Ariostovega »Orlando furioso«. V šestnajstem stoletju so ! predpisi odrejali stroga določila za guada- ¦ macileros in cordobanos. Prvi so izdelovali fine, bleščeče tapete, drugi pa močno, ¦ trpežno krašeno usnje za uporabne pred- j mete. Motivi so bili v začetku islamski, po- ; zneje pa so sledili renesančnemu, baročnemu, i rokokojskemu stilnemu razvoju zahodno-1 evropske motivike. Izdelovali so oltarne slike ' in portrete pa tudi ornamentalne zasnove za ! tapete, ponjave, blazine, kovčke in razne druge predmete. Italija je umetnost slikanja na usnje pre- vzela od Španije, južna verjetno prej kot i severna. Stalni trgovski stiki z Vzhodom so tu puščali sledove orientalske motivike, ven- dar je ukoreninjeno renesančno občutje pre- ; vladovalo, tako da je še v naslednjih ob- \ dobjih ostalo kot osnova, ki sta ji barok in i rokoko le dodajala svoje naturalistične rast- I linske motive. Na tapetah pa se je barok v , svojih velikopoteznih vzorcih lahko razmah- j nil preko okvirov posameznih kožic, ki so jih \ lepili v večje ploskve. Neapelj in Benetke | sta dosegla visoko stopnjo v dekorativni ob- ! delavi usnja, vendar je Italija uporabljala ' le tehniko zlačenja in slikanja ter punci- ¦ ranja, ne pa reliefne površine. ' Flamska je bila dve stoletji pod špansko - nadvlado in ni čuda, da je ob svojem umet-, nostnem vzponu prevzela tudi slikanje naj usnje. Razvila je to dejavnost do izredno visoke stopnje. V sedemnajstem stoletju je \ krasila z njim razkošne palače, pa tudi izva- i žala je veliko, posebno v Italijo. Njeni iz- i delki so prišli v vse evropske zbirke. Dekor na usnjenih izdelkih tega časa se sklada s ; stilom flamske visoke umetnosti sedemnaj- \ stega stoletja. Središča so bila Brüssel, Ant- i werpen, Lille, Mecheln in druga mesta. Flam- i ska je gojila tehniko reliefne obdelave usnja \ in jo razvila od nedosegljive višine. j Francija in Nemčija sta, kakor rečeno, i tehniko slikanja na usnje tudi prevzeli od ; Španije. Prevzeli sta verjetno v začetku tudi i njeno motiviko, pozneje pa je posebno Fran- \ cija izražala svoje specifično francosko ob- \ čutje. Delavnice so bile v predmestjih Pa- j riza, Rouena, Lyona in Avignona. Izdelovale j so luksuzne predmete za dvorce in cerkve. | Strojenje kož je bilo v srednjem veku v i bistvu isto kot danes. Za slikano usnje soj uporabljali kože ovac in koz, prve za fi-• nejše, druge za trpežnejše izdelke. Za večje ' ploskve so kože zlepili. Preparirano in omeh- : čano kožo so prelepili s srebrnimi lističi, jo j nato pobrali in tiskali nanjo z izrezljanimi lesenimi bloki v črni ali rdeči barvi konture vzorca. Zlatili so na ta način, da so srebrno plast prevlekli z rumenim firnežem, rdeče površine pa s firnežem, ki so mu dodali rdečo barvo. Za ostalo polikromacijo so upo- rabljali tako lazurne barve, skozi katere je prosevala spodnja metalna plast, kakor tudi oljnate barve, ki so učinkovale skoraj relief- no. Končno so posamezne dele ornamenta oziroma cvetja in figur še različno puncirali in s tem dosegli presenetljive učinke. Za oltarne slike ali portrete pa je bila tehnika razen zgoraj omenjenih priprav seveda ista kot na platnu. Za reliefno obdelavo usnja so omehčano, voljno kožo vtisnili na relief lesenega negativa, jo posušili in nato posli- kali. Kakor pri vsakem drugem materialu je bilo tudi pri usnju važno, da so dekor pri- lagodili materialu, ker le tako je mogla biti dosežena kvaliteta izdelka. SI. 2. Španija, XVII. stoletje SI. 5. Italija, XVII. stoletje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Slikanje na usnje je bilo vezano na slikar- ske delavnice, saj so mojstri renesanse in baroka tako na jugu kakor na severu slikali notranjščine z bogatimi tapetami, zavesami in razkošnimi oblačili. Damasti in brokati so dali predloge za usnjene tapete. Verjetno je, da so uporabljali skupne bloke za tiska- nje kontur. V Italiji, Franciji in na Flam- skem je bilo največje razkošje v svilah in tudi v usnju. Oblagali so z njim cele stene ali pa so nanizali kožice v višino, tako kakor vidimo n. pr. na ozadju Tizianove »Urbinske Venere«. V slikarskih delavnicah izdelani antependiji imajo pogosto v osrednjih pri- zorih ali posameznih figurah kvalitetno sli- karsko delo, medtem ko je ostala ploskev rafiniran izdelek umetne obrti. Kakor omenjeno pri nas domačini niso zlatili in slikali usnja. Podatki, ki jih za- sledimo v davčnih knjigah iz XVII. stoletja (Mestni arhiv, Cod. XVII.), se nanašajo samo na dva »Lederverguldter«, od teh je Zuave Minohi (ali Minohso) plačeval davek le v letih 1651 do 1654, kar pomeni, da je le pre- hodno bival pri nas. Drugi »Lederverguld- ter« je Pietro Lazari, ki je plačeval davek od leta 1642 do 1657 in sicer 1 do 2 goldi- narja letno. V letu 1658 in 1659 pa plačujejo davek že njegovi dediči in sicer le po 40 krajcarjev letno »vom Gewerb«, nato pa je, kakor je videti, ta delavnica prenehala z delom. Vizitacijski zapiski ljubljanske škofije iz XVII. stoletja navajajo nekaj izdatkov, iz katerih je razvidno, da je zlačen antependij veljal nekako 6 do 10 goldinarjev. Zelo po- gosto vizitatorji odrejajo nakup takega ante- pendija, kje naj bi ga cerkev nabavila, pa ni nikjer povedano. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je n. pr. Lazarijeva delavnica krila potrebe po zlačenih antependijih, cerkvenih blazinah in drugih usnjenih predmetih. Ce je Lazari od svojega zaslužka plačeval letno 2 goldinarja davka, kako obsežno je bilo njegovo delo? Zelo verjetno je, da so antependije dobav- ljali razni trgovci iz Italije; v davčnih knji- gah najdemo mnogo davkoplačevalcev itali- janskega porekla. Eden izmed njih je n. pr. »Domenico Fanzoi aus Cargnia, ain Cramer«, ki je plačeval davek »vom Handel« od leta 1652 do 1673. Že leta 1651 je prosil za ljub- ljansko meščanstvo, vendar mu je bila proš- nja odbita. Možno je, da je omenjeni sin onega Domenica Fanzaia (ali Fanzoia), ki mu je otoška cerkev na Bledu plačala leta 1608 šest goldinarjev za dobavljen antepen- dij. Obračun ključarjev otoške cerkve na- vaja namreč v letu 1608 med drugim:... dem Herrn JuUio vmb das antependium mit 3 Figuren geben fl 8. Item dem Domenico Fanzai vmb ein anderes Antependium mit einer Figur geben fl 6.' Domnevamo pa tudi, da so k nam priha- jali potujoči slikarji, prodajali tu svoje iz- delke ali pa kar na mestu naslikali kakšen antependij in nato odšli dalje. Zanimivo je, da vsi viri govore o zlačenih antependijih oziroma o pozlatilcih usnja (Lederver- guldter), medtem ko so vsi predmeti, ki so nam ostali ohranjeni — razen nekaj hrbtnih strani blazin, ki so samo zlačene — tudi bogato poslikani. Kaže, da je pojem »ante- pendio ex corto inaurato* veljal za vse ante- pendije, ki niso bili samo zlačeni, temveč tudi poslikani. Da so trgovci prinašali že izdelane ante- pendije, potrjuje dejstvo, da so bili nekateri antependiji pri nas naknadno podaljšani ozi- roma razširjeni, torej niso bili izdelani po meri določenega oltarja. Verjetno so bili taki antependiji tudi brez osrednjega biblijskega prizora oziroma enega ali treh svetniških likov, to je s praznimi medaljoni. Te so po- tem pri nas potujoči slikarji sami ali pa naši domači slikarji dopolnili s svetniškimi liki, ki jim je bil ta ali oni oltar posvečen. Zgo- voren primer za to domnevo bi bil naš ante- pendij iz Škofje Loke (si. 4). Prvotna dolžina antependija je bila 216 cm. Ker je bil ta antependij za določen oltar prekratek, so ga naknadno podaljšali in sicer na vsaki strani za 24 cm. Ta skrajna naknadna dela sicer ponavljata vzorec prvotnega, sta pa. SI. 4. Antependij iz Škofje" Loke, zač. XVIII. stoletja ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SI. 5. Fragment tapete iz Talvasorjeve sobe na Bogenšperku, XVII. stoletje mnogo bolj nevešče izdelana, brez punc in na slabšem usnju. Osrednji prizor sv. Ane je verjetno domače delo, kar bi tudi potrdilo. da je bil naknadno naslikan za določen oltar sv. Ane pri o. kapuciniih v Škofji Loki. Izraz kordovan pri nas ni bil neznan, vendar so s tem nazivom označevali le »lično izdelano usnje«, kakor to omenja Viktor Kragl v poročilu o tržiškili usnjarjih: »Za- družniki so se do osemnajstega stoletja ime- novali »Lederer« in »Konduanmacher«. Kor- duan po španskem mestu Cordoba je lična vrsta usnja, strojena iz ovčjih in kozjih kož .. .«.2 V Mestnem arhivu ljubljanskem zasledimo v davčni knjigi iz XVII. stoletja nekaj davkoplačevalcev z nazivom »Cordo- banmacher« s povprečno 20 krajcarji letnega davka. O kakšni dejavnosti v smislu deko- rativne obdelave usnja tu ne more biti go- vora. Značilno je, da je »Lederverguldter« plačeval davek v goldinarjih, »Cordoban- maclier« pa v krajcarjih. (1 goldinar je bil enak 60 krajcarjem.) Najstarejši doslej znani zapisek o usnje- nem predmetu v našem smislu je iz leta 1318 iz spodnjega škofjeloškega gradu, ki pravi: »Anno domini millesimo. CCC, in crastino Bricii facta est annotacio rerum relictarum in camera inferiori olim Laurini... primo ad cistam ibidem posile sunt due polster- cziech de serico et corio« .. Domnevamo, da tu omenjena blazina ni bila iz navadnega usnja, verjetno je bila zlačena ali slikana, ker jo kronist omenja hkrati z drugo, svileno. V renesančni dobi, ko pohištvo še ni bilo tapecirano, so na lesene klopi polagali usnje- Sl. 6. Antependij iz Dobrave pri Kropi, XVIII. stoletje 61 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ne blazine. Zelo verjetno je tudi pri nas, seveda v skromnejši meri, krasila stanovanje kakega odličnika slika, ponjava, blazina ali kovček iz pozlačenega, poslikanega usnja. Verjetno je družina ob odhodu takšen pred- met vzela s seboj, morda pa je tudi ta ali ona še danes ohranjena blazina dar, ki izvira iz enega od teh stanovanj. Marsikateri pred- met so zavrgli, ker se je sčasoma obrabil, raztrgal in — ne navsezadnje — ker je pri- šel iz mode. Primer, kako so na pohištvu uporabljali slikano usnje, je tabernakelj na Blejskem gradu, ki izvira iz Strahlove zbirke in ima obe stranski ploskvi prevlečeni z raznimi deli usnjenih tapet. V inventarnih popisih plemiških družin (v Osrednjem državnem arhivu Slovenije), ki so bivale pri nas, ni bilo mogoče zaslediti nobenih podat- kov o predmetih iz slikanega usnja. Zani- mivo je, da se nasprotno n. pr. v dubrovni- ških arhivih pogosto najdejo takšni podatki, čeprav predmeti tudi tam niso ostali ohra- njeni.* Edini izpričani primer uporabe krašenega usnja kot stenske obloge pri nas, je bil do nedavnega na gradu Bogenšperk, kjer so stene v Valvasorjevi sobi nad spodnjim tem- nim lesenim opažem do zgornje višine oken krasile prvotno srebrno-zlate, pozneje pre- barvane reliefne baročne tapete, od katerih je danes ohranjenih le nekaj fragmentov (si. 5). Ce bi bila obloga ostala ohranjena, bi imeli v Valvasorjevi sobi na Bogenšperku edini, toda zelo lep primer stenske tapete iz sedemnajstega stoletja pri nas. Muzej za umjetnost i obrt v Zagrebu hrani nekaj delov slikane tapete, ki po izjavi nekdanjega pro- dajalca tudi izvira iz Bogenšperka, vendar to ni dokazano. Glavna opora pri raziskavi slikanega usnja pri nas so vizitacijski zapiski ljub- ljanske škofije iz sedemnajstega stoletja. Do- sledni žal niso. Zdi se, da je bil odnos posa- meznih vizitatorjev do teh predmetov kaj različen. Gre tu predvsem za antependije. Nekateri navajajo točno za vsak oltar: »ante- pendio ex corio deaurato« ali »antependio ex corio depicto« ali »caret antependio« ali >ordinavit antependio ex corio deaurato emi« in podobno. Drugi n. pr. antependijev sploh ne omenjajo, tako da ni razvidno, kakšni so bili, ali pa če so sploh bili. Pone- kod govori vizitacija o antependiju, tako da ni razvidno, ali je bil usnjen, svilen ali lesen. Antependijev je bilo v posameznih cerkvah tudi do sedem, v Gornjem gradu pa celo tri- najst in to nedvomno zelo kvalitetnih. Po teh nepopolnih podatkih iz vizitacijskih virov je bilo mogoče zaslediti okrog tri sto navedb antependijev oziroma odredb za njihovo na- bavo. Zanimivo je, da se ti podatki nanašajo skoraj vseskozi na podeželje, na Ljubljano samo pa bore malo. Po izjavi prof. Zdenke Münk, direktorja Muzeja za umjetnost i obrt v Zagrebu so zasledili na Hrvaškem isti po- jav, t. j., da za podatke o cerkvenih usnjenih predmetih prevladuje podeželje. Pri nas so navedbe nekako enakomerno porazdeljene na vso Slovenijo. Za ljubljansko stolnico je edini zapisek iz leta 1631 in sicer za glavni oltar: »... antependio ex corio inaurato to- tum lacerum ... ordinavit antependia pro ipso altari, cum pulvinaribus, tot cureiitur quod sunt colores eccl. pro festivis. Illud vero ex corio, quo utitur singulis diebus, cum totum sit lacerum, vel accomodetur, vel de novo provideatur.« Poleg antependijev ome- njajo vizitacije nekajkrat tudi blazine in plaščke (umbella), v enem primeru tudi bal- dahin in sicer leta 1654 za župno cerkev na Sori:... »antependia de corio inaurato tria... baldachinum novum de corio inaurato cum coloratis portitoriis. Zanimivo je, da so podatki za Ljubljano tako skopi in to v času, ko omenjajo za Gor- nji grad sani trinajst antependijev. Žal, o njih danes ni sledu. Na splošno na Štajer- skem ni ohranjenih nobenih usnjenih .ante- pendijev več. V drugi polovici sedemnajstega stoletja opažamo, da vizitacije postopno po- gosteje omenjajo svilene antependije, ki so končno v duhu mode zamenjali usnjene. Mas- nih plaščev pa vizitacije ne omenjajo; ne pri- pominjajo pa nikjer, da bi bil bodisi ante- pendij ali kakšen drug predmet darovan cerkvi. V nobenem primeru ni bilo mogoče identificirati enega izmed ohranjenih pred- metov z enim tistih, ki jih omenjajo viri. Ce torej menimo, da so tako rekoč vsi pri nas ohranjeni predmeti tujega izvora, jih SL 7. Flamska, XVII. stoletje ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA opredelimo predvsem na špansko, italijansko in flamsko poreklo, le posamezni bi sodili v Francijo ali Nemčijo. Tako je tudi data- cija možna le v okviru stilnega razvoja v tisti deželi, v katere področje izdelek uvr- ščamo. Predmeti z izrazito orientalskimi mo- tivi (si. 1), so po vsej verjetnosti iz Španije ali Italije. Nekateri motivi nadalje so ne- dvomno španski, drugi pa, čeprav jih naj- demo popolnoma identične v španskem ka- talogu (si. 2), bi ravno tako mogli biti izde- lani v Italiji. Motivi so pač prehajali iz de- žele v deželo. Izdelki španskega izvora so po vsej verjetnosti prišli k nam preko Ita- lije. Nekaj primerkov iz Narodnega muzeja je nedvomno flamskega izvora (si. 7). Da so tudi ti zašli k nam, ni tako čudno, saj nava- jajo poročila, da je Flamska v sedemnajstem stoletju tega materiala ogromno izvažala. V sosednih deželah ni bilo mogoče dobiti podatkov, zdi se, da je tako v Italiji kakor tudi v Avstriji področje slikanega usnja malo obdelano. Najstarejši predmet pri nas je izrez iz večje ploskve, ki je bil predelan v blazino s tipičnim renesančnim motivom španskega izvora. Na temnem reliefnem ozadju je ko- šara z bledimi cveti narcis, ki sloni na črni peklenščkovi glavi, ob njej pa sta na vsaki strani po ena rdeča peklenščkova glava v profilu, pod njima pa ženski poprsji, prav tako v profilu. Posnetek bi bil za reproduk- cijo žal preslab. Renesančne so tudi mnoge centralne zasnove naših blazin, so pa vse- kakor poznejšega datuma. Za blazine so bili tovrstni zaključeni motivi najprimernejši, zato so se vzdržali tako dolgo, dokler je sploh bila moda usnjenih zlačenih, slikanih cerkve- nih blazin. Barok in rokoko sta jim le doda- jala cvetne poživitve v okusu svojega časa. Baročnih izdelkov imamo največ, saj je slikanje na usnje v tej dobi doseglo višek tako v kvaliteti, kakor tudi v kvantiteti. So to na eni strani že omenjene blazine z rene- sančnimi ornamenti in baročnimi dodatki, na drugi strani pa izrezi iz širokopoteznih baročnih zasnov (si. 3), ki so identične z zasnovami na sodobnih svilah in brokatih. Na antependijih se je moglo zaradi večjih ploskev še bolj uveljaviti baročno občutje, v začetku zadržano, pozneje v rokokoju živah- no v motivu in barvi. Hrustančevje in jer- menaste zavoje je prepletla naturalistična rastlinska ornamentika. Simetrija pa je pre- vladovala še dolgo, ko je bil zgodnjebaročni stil že prešel. Sem spadata dva antependija iz Kopra, pa tudi antependiji z biblijskimi prizori oziroma s svetniškimi liki (dva v Na- rodnem muzeju, od katerih je eden iz Škofje Loke (si. 4), drugi iz Dobrave pri Kropi (si. 6), dva na Žalostni gori, eden na gradu Snežnik). Ohranjenih je tudi nekaj svetni- ških likov, ki so verjetno izrezi iz že uniče- nih antependijev. Najbolj kvaliteten pa je antependij v cerkvici v Zanigradu nad Hra- stovljem. Medtem ko vsi drugi sodijo v se- vernoitalijanski krog, bi delo zanigrajskega sodilo v Španijo. Osrednja slika, Poklon treh kraljev, nima sicer nič specifično špan- skega, ornamentalno okolje pa je reliefno — kar v Italiji ni bil običaj — in tudi motivika bi najbolj sodila v Španijo. Ta antependij je edini uokvirjen in sicer v lep ozek renesanč- ni okvir. Točno določiti izvor tega antepen- dija seveda ni mogoče, ker ne nosi nobene signature. Zanimiva študija bi bila primerjava sli- kanih usnjenih antependijev s slikanimi lese- nimi,5 ki se pojavijo nekoliko pozneje. Rast- linski dekor na slednjih zajema iz domačega cvetja, kar na usnjenih antependijih ni opa- ziti. To dejstvo naj bi bil dokaz več, da usnjenih antependijev niso izdelovali pri nas. Iz rokokojske dobe so usnjeni, srebreni, zlačeni, slikani masni plašči, ki jih je ostalo nekaj lepo ohranjenih in ki nosijo več ali manj vsi isto motiviko. Tudi punce, čeprav nastopajo vedno v istih oblikah, se nekoliko razlikujejo med seboj, n. pr. španske od ita- lijanskih. Tako tudi predstavljajo kriterij, ki olajšuje opredelitev. Iz flamskih delavnic je v zbirkah Narod- nega muzeja nekaj izredno lepih izdelkov iz slikanega usnja. So to tipični primeri te vrste: na reliefno pikastem motnem dnu so naslikana stebla in vejice s sadeži ter razno- likimi cveti, med katerimi prevladuje pri- ljubljena tulpa s ptički in celo levom, ki se vzpenja po veji (si. 7). Vse to je izdelano kvalitetno, barvno pestro, toda zadržano. V Francijo bi sodila dva primerka rjavo in zlato slikanega usnja s ptički na vejah, pa-- Sl. 8. Francija, XVII. stoletje KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vom in lilijo (si. 8) ter ornamentirana blazina iz Mestnega muzeja v Kranju. Tapeta iz Bo- genšperka, ki ima lep vzorec v globokem re- liefu z velikimi cvetovi in zavoji, nima niti francoske finese niti ne spada v flamsko motiviko, tako da bi morda izhajala iz kakš- ne nemške delavnice (si. 5). Cerkvene blazine imajo večinoma obe strani iz slikanega usnja, tu in tam pa gladek hrbet; nekaj primerkov pa je s ploskovnim tiskanim vzorcem v dveh rjavih barvah. Vprašanja, ki so se pojavila ob raziskova- nju dediščine slikanega usnja pri nas, so naslednja: koliko se je ohranilo tega ma- teriala, kaj povedo viri, ali so usnje zlatili in slikali tudi pri nas, če ne, od kod pred- meti izvirajo. Na ta vprašanja smo dobili naslednje odgovore: pri nas se je ohranilo precej cerkvenih blazin, nekaj antependijev in masnih plaščev ter ostankov tapet. Cer- kveni viri iz sedemnajstega stoletja zelo po- gosto omenjajo uporabo slikanega usnja v cerkvah. Žal ne moremo v nobenem primeru vskladiti virov z ohranjenim materialom. Od posvetne rabe so ostali ohranjeni le frag- menti zidne obloge iz Valvasorjeve sobe na gradu Bogenšperk in Strahlov tabernakelj na Blejskem gradu. Kakor je razvidno iz vi- zitacijskih zapiskov ljubljanske škofije, je bila uporaba zlačenih antependijev posebno v XVII. stoletju zelo obsežna; v nasprotju s tem pa so podatki o delavnicah pri nas zelo skopi. Imena domačih obrtnikov ne naj- demo med njimi, torej je bila vsa ta dejav- nost bodisi v obliki obrti ali trgovine v rokah tujca — Italijana. Kaže, da so tudi vsi drugi predmeti, t. j. španskega, francoskega in flamskega porekla večinoma preko Italije prišli k nam. Seveda z navedenimi izsledki še davno niso izčrpani vsi viri, ki' se nanašajo na sli- kano usnje pri nas. Gotovo je, da se bo tu in tam še našel kakšen predmet te vrste ali pisan podatek o njem. Novosti za osvetlitev problema menda ne bodo prinesli. OPOMBE 1. Dr. Josip Mal: Umetnostnozgodovinski za- piski, Cerkev na blejskem otoku, Zbornik za umetnostno zgodovino IV, 1924, št. 3, str. 148. — 2. Viktor Kragl: Zgodovinski drobci župnije Tr- žič, Usnjarstvo, str. 299, Misionska tiskarna Dom- žale — Groblje 1956. — 3. Fontes rerum austria- carum, Österreichische Geschichtsquellen XXXVI Band, Wien 1871, str. 142. — 4. Verena Han: Upo- treba dekorativne koiže u renesansnom Dubrov- niku, Anali historijskog instituta Jugoslav^enske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku, 1956. — 5. Tone Cevc: Antependi ji na Gorenj- skem, 1956 (v rokopisu). — Viri: Vizitacijski za- )iski^ ljubljanske škofije; Knjiga meščanov in Davčna knjiga, Cod. XVII Mestni arhiv ljubljan- ski. — Druga literatura: Celai Esad: Les Arts Décoratifs Turcs, Istambul, Milli Egitim Bassi- mevi. ~ Bossert H. Th: Das Ornamentwerk, Verlag E. Wasmuth G. m. B. H., Berlin 1957. — Braun Joseph: Der christliche Altar II, München 19124. — Clousot Henri: Geschmückte Leder- arbeiten, Korduanleder, Verlag E. .Wasmuth A. G. Berlin W 8. — Boucher B.: Lederwerk, Ge- schichte der tehnischen Künste, Band III/XHI, Union deutsche Vedagsgesellschaft, Stuttgart 1893. — Torres Ferrandis Jose: Cordobanes y Guadameciec, Catalogo ilustrado de la exposi- cion, Sociedad espaiiola de amigos del arte, Ma- drid 1955. ZGODOVINSKO BRANJE »Studi Goriziani«, Gennaio-giugno 1959, vol. XXV; Luglio-dicembre, 1959, vol XXVI; Rivista della Biblioteca Governativa di Gorizia. Ta revija je zgled rednega izhajanja. Pred nami ležita zopet obe letošnji številki, ki sta sicer za slovensko zgodovinopisje Goriške v svojih prispevkih skromnejši, pač pa dovolj pomembni za splošno zgodovino Goriške v po- sameznih obdobjih. V prvi letošnji številki (vol. XXV) je tudi Cossarjev članek o lovskem dru- štvu goriških plemičev, ustanovljenem 1. 1779. Društvo je bilo izrazito družabnega značaja in je njegov sloves segel tudi izven Gorice, saj je bil »veliki mojster« društva kralj obeh Si- cilij Filip IV. Burbonski. L. 1802 je društvo ukinil cesar Franc II. Obsežna razprava J. Le- vata, »I gesuiti a Gorizia« (1615-1775), z nad 100 strani teksta je tudi objavljena v tej šte- vilki, druga letošnja številka pa prinaša njeno nadaljevanje. Avtorju je pri pisanju služilo kot poglavitni vir delo »Historia collegij Go- ritiensis«. Prikazal je delovanje jezuitov od leta 1615 dalje. Tega leta je bil namreč ustanovljen v Gorici jezuitski kolegij. Jezuiti so bili važen vzgojni faktor, pečali pa so se tudi z znanostjo, saj je bil eden prvih goriških zgodovinarjev Martin Bavčer, član njihovega reda. Posegli so globoko v verska in kulturna dognanja tistih dob v Gorici in Goriškem. Z ukinitvijo reda leta 1773 je prenehalo njih delovanje. Iz druge letošnje štev. (vol. XXVI) je omeniti Spessotovo prikazovanje cerkvenih razmer deka- nata Ruda ob Soči v letih 1788-1789. Čeprav je Ruda furlansko naselje, je članek le zanimiv zaradi spoznavanja podobnih razmer v neda- leč od tod ležečih slovenskih krajih. Na koncu je dodano še kazalo vseh prispevkov, ki so izšli v reviji od prve številke leta 1923 dalje. Branko Marušič Popravek. V članku Jana Sedivyja »Borba za ustanovitev mariborske klasične gimnazije« (Kro- nika VIII/2, 1960, str. 123, prvi stolpec, zadnje štiri vrstice) popravi napačno se glaseči stavek »Na Slovenskem so se jezuiti naselili prvič leta 1573 v Ljubljani. Na poziv nadvojvode Karla so prevzeli staro latinsko šolo in jo spremenili v gimnazijo« v pravilnega: »Jezuiti so prišli v Ljubljano leta 1596. Zanje sta se zavzemala škof Janez Tavčar in Ferdinand II.« Tiskano in izdano v Ljubljani 1961. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice« v Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Som 64 Ob 10-letnici samoupravljanja PTT Svoj prispevek k družbenemu in gospodar- skemu razvoju naše dežele so dali tudi PTI kolektivi Slovenije, ko so pred desetimi leti pre- vzeli v upravljanje svojo dejavnost. Tako kot drugi delovni kolektivi je tudi naš kolektiv, če- prav še neiizkušen in miselno še dokaj povezan s tradicionalnim administrati\Tiim vodenjem PTT stroke, prevzel v upravljanje takratno PTT-di- rekcijo, trdno odločen premagati vse težave in iti v korak z nastajajočimi novimi družbenimi odnosi v naši državi. Razvoj delavskega upravljanja v PTT stroki lahko delimo na dve obdobji. Prvo obdobje od leta 1950 do leta 1953, ko je bila PTT dejavnost sicer že gospodarsko podjetje, vendar z dokaj ozkimi pravicami. V tem času so za PTT pod- jetja veljali še razni posebni gospodarski pred- pisi, ki teh pKodjetij niso izenačevali z drugimi gospodarskimi organizacijami. Sklep delavskega sveta v podjetju, ki je razpravljal o gospodarskih planih, zaključnem računu itd., niso bili do- končni, ker je bilo podjetje odvisno od Glavne direkcije, ki pa tedaj ni imela organov uprav- ljanja. Zato lahko trdimo, da sta imela delavski svet in upravni odbor v tem prvem obdobju bolj posvetovalni značaj in sta odločala le o izbolj- šanju kvalitete PTT storitev, o utrditvi delovne discipline in podobno. Tudi glede nagrajevanja PTT osebja nista imela posebnega vpliva, ker so bile tedaj plače urejene z uredbo o plačah PTT uslužbencev. V februarju leta 1951 so bili izvoljeni prvi delavski sveti v tedanjih osnovnih enotah in si- cer le na protnetnih poštah Ljubljana 2 in Ma- ribor 2 ter v PTT delavnici in avtogaraži. Vse druge osnovne enote so imele le upravne odbore, v katerih je bilo 5 do 7 članov, ki jih je ime- noval upravni odbor podjetja. Drugo obdobje v razvoju delavskega uprav- ljanja pa se pričenja z uveljavitvijo Uredbe o organizaciji in upravljanju jugoslovanskih pošt, telegrafov in telefonov ob koncu leta 1953. S to uredbo je bilo osnovano široko področje samo- upravljanja od delavskih svetov in upravnih od- borov osnovnih enot in upravnega odbora Pod- jetja do upravnega odbora Skupnosti JPTT. Od tega časa dalje lahko govorimo o dejanskem odločanju PTT delovnih kolektivov v upravlja- nju podjetja. Čeprav so od tedaj še obstajale določene ome- jitve glede odločanja v vprašanjih PTT tarife, osnovne investicijske politike in perspektivnega razvoja mreže in kapacitet, so vendar organi upravljanja v podjetju sami odločali pri spre- jemanju gospodarskega plana, pri potrjevanju zaključnega računa, pri razdelitvi sredstev skup- ne potrošnje, pri formiranju in uporabi fondov, pri sprejemanju tarifnega pravilnika itd. Od tedaj se je stalno večalo vlaganje v PTT osnovna sredstva, v razširitev mreže in kapacitet, večal pa se je tudi obseg storitev, dvigala se je pro- duktivnost dela in zainteresiranost vseh delovnih kolektivov za umno gospodarjenje s podjetjem. Na kratko lahko prikažemo napredek in po- večanje z nekaj številkami: vrednost PTT sred- stev se je v desetletnem razdobju povečala od 3(26 milijonov na 3 milijarde dinarjev, število uslug se je povzpelo od 144 milijonov na 203 mi- lijone, celotni dohodek podjetja pa se je povi- šal od 264 milijonov na 2 milijardi 280 milijonov dinarjev. Se bolj nazorno se kažejo rezultati v obliki novih PTT poslopij, novih avtomatskih telefon- skih in telegrafskih central, v razširjeni telegraf- sko-telefonski mreži itd., kar pa še vedno ne za- dovoljuje hitro rastočih potreb našega družbeno- ekonomskega razvoja. Organi upravljanja so vsako leto vlagali del ustvarjenih sredstev tudi v gradnjo stanovanj za svoje delavce in uslužbence, nadalje v gradnjo počitniških domov kakor tudi za kulturnopro- svetno in šptortno udejstvovanje PTT kolektivov. Tudi strokovnemu dvigu kadrov se je posve- čala vsa potrebna skrb in je poleg organiziranja neštetih tečajev in seminarjev danes najvidnejši uspedi na tem področju novo zgrajena šola s >raktičnim poukom za telekomunikacije^ ki je >ila svečano odprta ob desetletnici delavskega samoupravljanja v PTT. PIT podjetje v Sloveniji je prvo izmed pod- jetij v Skupnosti JPTT prešlo na nagrajevanje po učinku, zavedajoč se, da je tak način nagra- jevanja osnovni pogoj za delavsko samouprav- ljanje. Tak način nagrajevanja je omogočil zna- ten dvig produktivnosti dela in racionalnejšo razporeditev zaposlenih, s tem v zvezi pa tudi spoznanje, da je vsak posameznik odgovoren za ekonomski usipeh podjetja. Napredni miselnosti naših upravljavcev so v zadnjem času okviri PTT organizacije postajali ovira za še večje konstruktivno poseganje kolek- tiva v upravljanje PLT stroke. Zato so se že pred leti, sprva sicer še nekoliko boječe, nato pa vedno odločneje postavljale zahteve po decentralizaciji PIT stroke. Rezultat teh stremljenj in teženj je bližnja reorganizacija, ki s proslavo desetletnice delavskega upravljanja ne sovpada zgolj slu- čajno, temveč je rezultat desetletnega prizade- vanja, da se delavsko upravljanje kar najbolj približa neposrednim upravljavcem^ Novi Zakon o pošti, telegrafu in telefonu, sprejet v decembru 1960, vsklajuje PTT dejav- nost s splošnim sistemom razvoja delavskega upravljanja in komunalne ureditve družbene skupnosti. Zakon predvideva ustanovitev večjega števila manjših PTT podjetij, v katera bodo vključeni samostojni obrati in osnovne enote z izrazito gospodarsko samostojnostjo. Taka nova organizacija PTT stroke, v kateri je možna ini- ciativa vseh delavcev in uslužbencev, bo brez dvoma pospešila razvoj PTT prometa, PTT stroka stopa torej na popolnoma nova pota, prosta raznih centralističnih vezi, ki so doslej še predstavljale določeno oviro pri hitrej- šem razvoju. PTT delovni kolektivi bodo še bolj neposredno odločali o delitvi ustvarjenega do- hodka, še bolj si bodo prizadevali za racionali- zacijo poslovanja, za odkrivanje notranjih re- zerv, za dvig produktivnosti dela itd. Materialni interes posameznika bo še bolj neposredno pove- zan z ekonomskimi koristmi celote, in to ne le v okviru same /PTT stroke, temveč tudi v okviru komune, na katere področju proizvajavec živi. Koristniki PTT uslug pa bodo tudi spoznali, da morajo pri širjenju in modernizaciji sredstev PTT prometa stalno sodelovati, saj se ta sredstva grade zanje in se jih predvsem oni poslužujejo. LIubilan8kega rodoroda po osi^obodjlrj Ljubljanski vodovod je bil zgrajen leta 1890 za takratnih 30.000 prebivalcev; celotno omrežje je merilo 27.326 m z glavnim cevovodom 325 mm, 4 vodnjaki in rezervoarjem na Rožniku vsebine 3000 m'. V vodami v Klečah se je vgradila parna črpalka kapacitete '60 l/s, s katero s« je v mesecu decembru 1890 načrpalo 24j672m' aH na dan 795 m', kar znese na dan in osebo' 27 1. Do 1.1945 se je vodovod razširil v sledečih me- jah: 2 glavna napajalna cevovoda 525 in 400 mm. 167.237 ra omrežja raznih profilov in 15.000 m pro- vizorijev. V vodami v Klečah so obstajale 4 pame črpalke, od katerih sta se dve odstranili in se je na njihovo mesto vgradila električna centrifugal- na črpalka kapacitete 2501/», s katerimi smo v letu 1945 načrpali 8,061.953m^ vode za 96.000 pre-, bivalcev, kar znese na dan in osebo 2501. Z gradnjo industrije in porastom prebivalstva se je v letu 1947 pričelo kazati prvo pomanjkanje vode, zlasti na področju Most, Jarš, Zgornje Šiške in Dravelj, dokler ti predeli v letu 1949 niso ostali povsem brez vode in so se oskrbovali z njo le ponoči. Ista usoda je doletela v letih 1949—1950 tudi prebivalce Ljubljane v višjih nadstropjih in višje ležečih zgradbah. Da bi se to kritično sta- nje čimprej izboljšalo, so se lotili v letu 1947 pro- učevanja graditve vodnjakov na podiročju vodar- ne v Klečah in leta 194S izdelave generalnega plana za razširitev in povečanje vodovoda. Ze v letu 1947 se je pričel jjolagati glavni napajalni cevovod 0 400 mm od Kleč, mimo Litostroja do stare cerkve v Šiški, na področju vodarne v Kle- čah pa so se izkopali sondažni vodnjaki, na pod- lagi katerih se je v letu 1949 pričel graditi prvi vodnjak. Zaradi skrajno slabe preskrbe z vodo na vzhod- nem delu Ljubljane, se je pričel v letu 1951 po- lagati cevovod in graditi vodnjaki v Hrastju. V letu 1954 pa sta se za potrebe Šentvida zgra- dila dva vodnjaka in cevovod. Polaganje glavnih cevovodov in vodnjakov je potekalo takole: v letih 1. Kleče—Litostroj^tara cerkev v Šiški ... 0 400 mm 1947—1950 5187 m 2. Hrastje-^martinska—Zaloška ...... 0 500 mm 1951—1952 4782 m 5. Poljane—Šentvid............ 0 200 mm 1953—1954 2276 m 4. Kleče—Ljubljana............ 0 500, 600 1955—1960 4260 m in 700 mm 5. Kleče — vodnjak št. VI.......... 1949—1950 vodnjak št. VII......... 1951—1952 vodnjak št. VIII......... 1952—1955 6. Hrastje — vodnjak št. 1......... 1952—1955 vodnjak št. II......... 1951—^1953 vodnjak št. III......... 1952—1959 brez črpalke 7. Šentvid — vodnjak št. 1......... 1^3—1955 vodnjak št. II......... 1955—1954 Pregled in razširitev novih gradenj: Položili so 107.747 m cevovoda, med katerimi sa 4 glavni napajalni cevovodi 0 200 do 700 mm že gotovi, peti Hrastje—Polje pa v gradnji. Zgradili sta se dve povsem novi črpališči v Hrastju in Šentvidu ter razširila vodarna v Kle- čah, v raziskavi pa je vodnjak za črpališče na Bokalcah. Na področju vodam je bilo zgrajenih 9 novih vodnjakov',. izmed katerih je 7 opremljenih s so- dobnimi vertikalnimi črpalkami, osmi vodnjak je provizorično opremljen, medtem ko je deveti še brez opreme, tako' da imamo danes na pod- ročju naših vodarn 14 vodnjakov, izmed katerih jih je 13 v obratu. Dolžina celotnega omrežja znaša 295.984 m, na katerent je vgrajenih 10.766 hišnih priključkov, 1687 hidrantov in 1541 zasunkov. Ta mreža pa zavzema na vzhodu področja Zaloga, Polja, Škof- ljice, na jugu Črno vas, na zahodu Vrhovce, Dravlje, Šentvid ter na severu Jezico, Tomačevo, Šmartno in Zadobrovo. s I L VA Ljubljana Gozd v Kamniški Bistrici Podjetje »Silva«, Ljubljana, je začelo dobivati prve osnove dosedanjega razvoja pred desetimi leti, t. j. avgusta 195t, ko' je gozdove Kamniške Bistrice prevzela v urejanje in upravljanje poleg podjetja še Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani. Nekdanji lastnik teh področij, »Kamniška kor- poracija«, je gospodarila po takratnih metodah gospodarjenja in potrebah, ki so jih narekovale te potrebe. Prva povojna leta je tudi gozd Kam- niške Bistrice dal svoj delež za obnovo porušene domovine. Z letom 1951 pa je nastopilo novo ob- dobje v preobrazbi doline Kamniške Bistrice z lesno predelovalnim obratom v Stahovici. Lepote iRamniške Bistrice so tako izrazite in edinstvene, da zaslužijo res posebne nege in var- stva. Tega se v polni meri zaveda tudi kolektiv »Silve« in strokovnjaki F. A. G. V., zato nepre- stano iščejo možnosti za izboljšave, pa naj si bo to v organizatornem ali strokovnem pogledu. Ko stopa podjetje v drugo desetletje svojega dela, si zadaja ogromne naloge v zvezi s prospe- ritelo podjetja in tehničnih dosežkov. "V obdobju novega petletnega plana, t. j. v času 1961—19165 je predvideno, da se vsa gozdna dela popolnoma mehanizirajo, kolikor dopuščajo te- renski pogoji. Zato je podjetje že sedaj nabavilo večje število motornih ročnih žag, postavilo žič- nice vseh vrst: gravitacijsko, motorno, motorni Zaloge rezanega lesa izvlek itd., traktor z ustreznimi priključki, ka- mione za prevoz itd. Pri vsem tem pa se vodi tudi skrb o gozdnem delavcu. Rešil se je glavni problem prihoda delavcev na delovišče, — kar je predstavljalo ravno' za Kamniško Bistrico ve- liko vprašanje zaradi oddaljenosti posameznih delovišč, — na ta način, da se je omogočila vsem delavcem nabava motornih koles. S tem pa se ni doseigel samo en namen, t. j. da pride delavec čimprej in spočit na delovišče, marveč se je s tem tudi omogočilo, da ima delavec neposreden stik s kulturnim centrom področja, t. j. s Kamni- kom. Vemo, da je bil popreje delavec vezan iz- ključno na dolino in cele tedne ni videl razen, gozda ničesar, zaradi česar ni prišel niti do knjig, časopisov, poročil itd. S tem ukrepom lahko reče- mo, da se bo zmanjšala kulturna zaostalost v znatni meri. Še in še se vrstijo predlogi za izboljšave in izpopolnjevanje dela v korist gozda in gozdnih delavcev. Podjetje pa se ne ukvarja samo z gozdom, marveč tudi s predelavo lesa. Ob vstopu v doHno Kamniške Bistrice stoji manjši lesnopredelovalni obrat. Ta obrat ima v glavnem vse faze predelave lesa. od razreza do končne predelave v galanterijskem obratu in za- bojarni. Za nemoteno delo pa skrbi majhna hidro- elektrarna. Tudi v tem obratu so v perspektivnem petlet- nem planu predvidene večje spremembe in re- konstrukcije, tako da bi postal to majhen, toda tehnično moderen obrat. Vse to pa nam narekuje nove naloge tudi o istočasnem izboljševanju ljudi preko tečajev in seminarjev, ker se zavedamo, da nam še tako moderni stroji nič ne koristijo, če ne bo pri njem delavec strokovnjak. Celotno podjetje v obliki majhnega kombinata pa ima končni cilj tudi v tem, da bo kot vzorno podjetje lahko res služilo novemu kadru na fa- kulteti za gozdarstvo kot dober učni pripomoček v obhki praktičnega dela, od sadike do končnega izdelka lesne industrije. Pavel Erklavec JAVNA S KLADIŠČA LJ U B LJ AN A Pomembno mesto ne samo med podjetji v Ljubljani, ampak tudi v sklopu jugoslovanskega gospodarstva zavzema podjetje Javna skladišča. Področje Javnih skladišč je nekoliko odmaknje- no od industrijskega centra Most in meji na skrajni vzhod Ljubljane. Pravzaprav daje videz modernega naselja ali pristanišča z vsemi ko- munalnimi napravami. Med desetimi 150-metr- skimi stavbami se vijejo železniški tiri in mo- derna cestišča. Podjetje je bilo ustanovljeno marca 1954. Za direktorja je bil imenovan Jože Borštnar, ki to funkcijo opravlja še danes. Takoj po ustanovitvi se je vodstvo lotilo izdelave idejnega projekta za celotno zaizidavo. Funkcionalni princip zuna- nje manipulacije blaga je bil postavljen tako, da potekajo ob zunanji strani skladišč cestišča, ob notranji pa industrijski tiri. Perspektivni plan za obdobje 1960—1965 pred- videva gradnjo dvanajstih skladišč z vsemi pri- padajočimi komunalnimi napravami. Z izgraditvijo vseh 26 skladišč bo promet bruto dohodka povečan iz predvidenih 376 mi- lijonov din v letu 1960 na 1.157,000.000 din v letu 1966. Po fazi intenzivne gradnje se je podjetje lo- tilo reševanja problemov v zvezi z mehanizacijo. storilnostjo in izpopolnitvijo sluižb, ki so predmet poslovanja Javnih skladišč. Uvedba viličarjev in paletizacija bo postavila skladiščno službo na nivo tovrstnih naprednih podjetij v svetu. V zvezi z mehanizacijo in racio- nalizacijo podjetje rešuje problem usposobitve delavcev za nove napredne in dognane načine dela. Že v letu 1961 bo pridobilo s pomočjo tečaja približno 30 delavcev kvaliifikacijo transportnega delavca, kolikor pa bo potreba narekovala tečaj nadaljevati, se bo nova skupina delavcev izšolala in pridobila potrebno kvalifikacijo. Podjetje ni pozabilo na dvig družbenega standarda delavcev in uslužbencev. Delavci se lahko hranijo v de- lavsko-uslužbenski restavraciji, kjer prejemajo izdatno hrano poi znižanih cenah. Za gradnjo stanovanj je podjetje namenilo velika finančna sredstva in bo v bližnji bodočnosti rešilo problem družinskih stanovanj in samskih bivališč. Člani kolektiva se aktivno udejstvujejo tudi z drugimi dejavnostmi v sindikalnih sekcijah in drugih političnih ter športnih organizacijah. Celoten delovni kolektiv je ponosen na svoje uspehe in se zaveda, da je napredek podjetja po- leg lastnega dela tudi zasluga socialistične ure- ditve, ki ima tudi za to novejšo gospodarsko de- javnost veliko razumevanja. , A,r.taM»,. Ljubljana Ustanovljen je bil jeseni 1959. leta in je pre- vzel bivša samostojna kmetijska posestva Črnelo, Dolsko, Ihan, Mengeš, Vodice in Zadobrova s skupno površino 2.300 ha. V letu I960 so' se temu priključile še Farma perutnine Zalog in To- varna močnih krmil v Mostah. Namen združevanja toliko objektov v Agro- kombinat je postavljen že v samem položaju vseh omenjenih obratov, ki leže v neposredni bližini mesta Ljubljane in morajo proizvajati potrebno hrano za mestno prebivalstvo in zago- toviti določene količine kvalitetnih živilskih pro- izvodov za izvoz. Iz teh razlogov so po posamez- nih obratih organizirane specializirane proiz- vodne enote, ki z uvajanjem industrijskih metod izdelujejo nekatere proizvode. Tako je center za proizvodnjo bekonov v Ihanu s svojimi sorod- nimi podobrati Dolsko in Repnje usmerjen za proizvodnjo plemenskih prašičev in bekonov za klanje švedske pasme, obrat Črneloi za pro- izvodnjo mlade pitane govedi — baby beef, ob- rata Zadobrova in Pšata pa za izrazito proiz- vodnjo mleka od krav jerseyske pasme in je to tudi elitni center za vzrejo jerseyskih krav — molznic. Na obratu Dolsko pa je center za pro- izvodnjo rac nesnic in pitališče za race pečenice, farma perutnine v Zalogu pa je urejena za pro- izvodnjo kuretine in ima v svojem sklopu klav- nico perutnine, ki že danes zmore dnevno zaklati in očistiti preko 3O0O komadov piščancev. Tovarna močnih krmil v Ljubljani je popol- noma industrializiran obrat, ki po znanstveno dokazanih in preizkušenih receptih pripravlja in meša razne za posamezne vrste in starosti ži- vine krmne mešanice in s tem omogoča racional- no izkoriščanje surovin in zagotavlja pri živino- rejski proizvodnji želene uspehe. S spremembo tehnološkega procesa so nastale za živinorejsko proizvodnjo velike potrebe po novih živinorejskih obratih, kar je že v 1. 1939 in 1960 zahtevalo znatna investicijska sredstva ne samo za objekte same, ampak tudi za meha- nizacijo transporta in za melioracijo dosedaj slabo produktivnih zemljišč in urejevanje naj- nujnejših komunikacij. Tudi za zaposleno de- lovno silo so znatno' porasle potrebe po stano- vanjih in drugih objektih družbenega standarda, kar pa pri dosedanjih sredstvih še ni bilo mo- goče zadovoljivo rešiti. Agrokombinat je v zadnjih dveh letih vložil znatna sredstva za uvoz visokoproduktivnih ži- vali s specializirano proizvodnjo t. j. mlečnih krav, mesnatih prašičev, brzorastočih ras perut- nine, rac in kokoši. Vsa poljedelska proizvodnja je prvenstveno usmerjena za proizvodnjo krme za živino in so dosedaj z intenzivnim gnojenjem in ustrezno agrotehniko doseženi tudi na slabih zemljiščih zadovoljivi pridelki, kar pa bo v bodoče še znat- no mogoče stopnjevati. Principi delavskega samoupravljanja so ha Agrokombinatu izvedeni v smislu decentraliza- cije obratnih delavskih svetov, ki odločajo in predlagajo o najvažnejših problemih proizvodnje na svojem obratu, centralni delavski svet pa od- loča o splošnih problemih proizvodne politike celega kombinata, investicijskih programih in načinu njihovega financiranja, o koordinaciji dela posameznih obratov kakor tudi o uspehih posameznih panog proizvodnje in celotnega po- slovanja. Posebna skrb je v Agrokombinatu posvečena dvigu strokovnih kadrov, ki so neposredno za- posleni v sami proizvodnji, da bi se na ta način v njej dosegH tako v kakovostnem kakor tudi količinskem pogledu čim boljši uspehi. Agrokombinat sodeluje z znanstvenimi zavodi glede raziskave raznih pojavov v poljedelski in živalski proizvodnji, tako da bi se najnovejša dognanja znanosti mogla čimprej uporabiti V praktični proizvodnji in jo poceniti. Pakiranje cigaret Tof)acna tovarna Ljubljana Leta 1628 je začela obratovati v Ljubljani na Poljanskem nasipu čistilnica sladkorja, največja tovarna takratnega glavnega mesta Kranjske. Po 30 letih dela, je 25. avgiista 1858! čistilnica ali .>Cukrarna« pogorela. Trinajst let kasneje so stavbo preuredili in na- mestili v njej tobačno tovarno. Bila je last drža- ve. Proizvajati je začela 16. marca 1871 in je bila od samega začetka največja tovarna v mestu, saj je nekaj mesecev po otvoritvi dajala delo skoraj tisoč delavcem. Poslopje »Cukrarne« je bilo v bistvu le za- silna tobačna tovarna, kajti poleti 1871 so že iz- brali prostor za novo tobačno tovarno na Tržaški cesti. Zemljišče za tovarno, ki je bilo veliko blizu 75.000 ni^, je brezplačno odstopila ljubljanska mestna občina. V pičlih dveh letih so tu zgradili poleg dveh velikili osrednjih poslopij še 27 manj- ših objektov. Na ta način je mogla začeti proiz- vodnja v novih prostorih že il. avgusta il873. Delo v stari '»Cukrarni« so- takrat opustili. Vse do prve svetovne vojne je prevladovalo v tovarni izdelovanje cigar, rezanega tobaka za pipO', žvečilnega tobaika, nosljanca in tudi ciga- ret. iNosljanca so n. pr. proizvedli dvajsetkrat več kot danes. Cigaret, ki so jih takrat izdelovali ročno, so izdelali v celem letu samo toliko, ko- likor jih danes proiizvedejo v enem dnevu. Šele tik pred prvo svetovno vojno, leta 19!l3, so jih izdelali toliko, kolikor danes v dveh mesecih. Za vse to je bilo potrebno v tistem času okoli 2500 delavcev. Med njimi je bila ogromna večina de- lavk. Njihova mezda je bila silno nizka. Med prvo svetO'Vno vojno in v letih po njej se je proizvodnja znatno povečala. Pozneje pa ni več napredovala, ker je uprava državnih mono- polov začela dajati prednost tobačnim tovarnam na jugu države. Iz te dobe moramo omeniti tudi največjo stavko v tobačni tovarni v letu 1929, ki je trajala teden dni. V času okupacije je okupator izpraznil tovar- niška skladišča tako temeljito, da se je podjetje znašlo ob koncu okupacije brez rezerv tobaka in zaradi letalskega bombardiranja tudi z delno porušenimi stavbami. Delavci so po osvoboditvi začeli z obnovo podjetja in dosegli, da je bila tovarna obnovljena po dobrem letu dni. Skla- dišča 90 se spet napolnila, podjetje pa se je mo- ralo potruditi, da je moglo zadovoljiti znatno povečanje v potrošnji tobačnih izdelkov. Danes ima tobačna tovarna trikrat večjo pro- izvodnjo cigaret kot pred okupacijoi, poleg tega je še vedno edini jugoslovanski producent cigar, nosljanca in tobaka za pipo in žvečenje. Tako povečani obseg proizvodnje danes tovarna ustvar- ja z delovnim elanom, ki črpa svojo moč v de- lavskem samoiipravljanju. Hkrati so strokovni kadri prispevali za metodično izboljšavo tehno- loškega procesa tako, da je empirika, na splošno ukoreninjena v tobačni stroki, zamenjana z znanstvenimi jirijemi povsod, kjer je le možno. Raznovrstnosti okusa kadilcev želi ustreči to- tačna tovarna s cigaretami sledečih imen: Bled, Planica 60, Ljubljana, Filter extra, Filter 57, Var- dar, Morava, Velebit, Ibar, Filter 65, Blend V O, 2eta, Drava in Super Drava. Tovarna izdeluje cigare iz domačih in uvože- nih ^^•st tobaka. Kadilci radi segajo po cigarah Havana, Trabuko, Karavanka, Brazilka, Cigari- h)s in po močnejših kratkih domačih. Napredek tovarne je zagotovljen s stalno skrbjo kolektiva za obnovo strojnega parka. Z generalno rekonstrukcijo, ki je pravkar v teku, je nabavljeno 10 novih strojev iz inozemstva. Naročene so tudi druge naprave za izpopolnitev in modernizacijo tehnološkega postopka. Poleg tega je v zadnjih treh letih kupljenih osem stro- jev, tako da se danes ne more več govoriti o za- starelosti tovarne. Nasprotno, s pravilno gospo- darsko politiko stopa v ospredje tovrstnih pod- jetij. Delovni kolektiv vsekakor upa, da bo uspešna prebrodil vse težave in zadovoljil zahteve svo- jih zaposlenih in potrošnikov njegovih izdelkov. asLca TOVARNA PLETENIN Gameljne pri Ljubljani Eno največjili podjetij za izdelavo volnenih pletenin v naši državi je nastalo z združitvijo in preselitvijo več manjših pletilnic. Na ruševinah bivše podružnice tekstilne tovarne »Štora« je ko- lektiv z lastnimi sredstvi zgradil sedanje piosloiv- ne prostore, razvil izdelavo pletenin, kljub temu da y kraju do tedaj ni bilo tovrstne proizvodnje. Poleg tega so bili ustanovljeni še obrati Šentvid pri Stični, Ambrus, Horjul, Izola in Moravče. S starimi izrabljenimi stroji v neurejenih stavbah se je kolektiv trudil, da izdela čim kvalitetnejše moderne pletenine za domači trg in za izvoz. Ni bilo lahko, se hkrati boriti za količino in kvaliteto proizvodnje, posebno še z mladimi ne- izkušenimi kadri. Še danes v tovarni prevladuje mladina. S trdim delom, zavestjo in strokovno vzgojo kadrov je kolektiv uspel in dosegel na trgu lene rezxütate. Danes prodaja tovarna svoje pro- izvode od Jesenic do ;Bitolja. Povsod so cenjeni, ker so kvalitetni, moderni in ne predragi. Borba za kvaliteto se začne že pri nabavi surovin, kajti samo najkvalitetnejše volneno predivo je dovolj dobro. Podjetje uporablja tudi uvoženo volno. Zato je skrb za čim boljše izkoriščanje surovine, ki jo kupujemo za dragocene devize, nujna in se kolektiv tega zaveda. Zato so se zamenjali stari stroji za finejše. S tem je bila dana možnost, da se z manjšo uporabo materiala izdelajo kvalitet- ne, tople, lepe in trajne pletenine in zmanjša šte- vilo izdelkov z napakami. Mehanična delavnica, ki je bila namenjena samo za vzdrževanje starih strojev, je izdelala že pred dvema letoma prvi pletilni stroj, do danes pa že preko sto. V letoš- njem letu je izdelala prve pletilne stroje na mo- torni pogon, tako da bo v bodočnosti našim ple- tiljam v precejšnji meri prihranjeno ročno delo. Ni bila lahka pot, ki jo je dosedaj opravil kolektiv, posebno strmi vzpon v zadnjih letih je zahteval veliko drobnega dela, veliko zavesti. Ce vzamemo za osnovo leto 1955, se je v letu 1956 dvignila vrednost prodanih pletenin na 145 od- stotkov, v letu 1957 na 2»2 odstotkov, v letu 1958 na 572 odstotkov, v letu 1959 na 523 odstotkov, v letu 1960 pa je ob istem številu zaposlenih še nadalje rasla. Vrednost proizvodnje na enega za- poslenega se je od leta 1934 povečala za dva- in polkrat. Taiko je danes RAŠICA ne samo največja tovarna oziroma ena največjih tovarn v naši do- movini, saj proizvaja približno 12 do 14 odstot- kov vse jugoslovanske proizvodnje volnenih ple- tenin, kljub temu da je podobnih podjetij v drža- vi že preko 90, — temveč je tudi v evropskem merilu med velikimi tovarnami. S svojo kapaci- teto preko 230 ton pletenin in 1000 zaposlenimi je verjetno med dvajsetimi največjimi tovarnami te stroke v Evropi. Normalno je torej, da se po- javlja tudi kot izvoznik pletenin že dalj časa v ZSSR, Poljsko, v zadnjem času v Češkoslovaško, na Švedsko, v Norveško in Ameriko. Podjetje namerava v bližnji bodočnosti še raz- širiti svoje kapacitete z nakupom modernih avto- matičnih strojev, da bi moglo dajati na domači trg še več kvalitetnih pletenin po čim nižjih cenah, zlasti pa še, da bi moglo razširiti svoj izvoz, tako da bi v čim večji meri lahko samo ustvarjalo devize za nakup surovin. Kljub temu, da je bilo toliko dela vloženega v razvoj podjetja, tudi skrb za človeka ni bila za- nemarjena. Prihajanje na delo je urejeno s pre- vozom z lastnimi avtobusi, za oddih je v prejš- njih letih imelo v Poreču, Povilah in Selcah svoje campinge pod platneno streho. V letošnjem letu pa sta bila opremljena počitmška domova v Izoli in Bovcu. Z lastnimi avtobusi so bili organizirani izleti, skupni obiski gledališča itd. V podjetju deluje foto-krožek in strelska dru- žina, ki je zadnji dve leti zasedla na tekmovanju tekstilcev prvo mesto. Mladina se udejstvuje v športu in sodeluje v delovnih akcijali. Tovarna je dobila svoje ime po vasi Rašica, ki je bila prva, od okupatorja požgana vas v Sloveniji. V zelenju, na svežem zraku se behjo tovarniške stavbe. Dokaz za to so, kaj zmore trdo delo volje in ustvarjalni polet naših ljudi. Tu dela, ustvarja in se bori za boljše življenje i^olektiv mladih ljudi. V takem okolju po tolikih dosedanjih usoehih je delo prijetno, kljub temu da je težko. Kljub težavam in trenutnim nespo- razumom se znajo dekleta v Rašici tudi posme- jati in zapeti. Vedno pa se zavedajo: »Mi smo zgradili tovarno, naše delo je ugledno na trgu, še bomo delali, še se bomo borili, še več dosegli, da bo naše življenje v tovarni in izven nje še pri- jetnejša« To je geslo, ki si ga je kolektiv po- stavil ob praznovanju 10. obletnice delavskega samoupravljanja. Ponosni smo, da je kolektiv v tako kratkem času — deset let — zrastel iz majhnega števila 100 ljudi v kolektiv z nad 1000 zaposlenimi. TOVARNA TRAKOV ^otta Zgornja Hrušiea pri Ljubljani Tovarno sta utemeljila 10. marca 1928 dva ljubljanska trgovca,, Karel Govekar in Edvard Praprotnik. Podjetje se je imenovalo »Tovarna trakov IX^TRA, družba z om. zavezo«, Ljub- ljana. Centrala je bila namreč v Ljubljani, obrat sam pa v Zgornji Hrušici pri Fužinah pod Ljub- ljano. V prvih letih je bilo zaposlenih v tovarni: 1 pisarniška moč, 1 delovodja in 15 delavk. Te so zaslužile povprečno po 5 din na uro ali 24—30 dinarjev na dan. Največjo konjunkturo je obrat doživel leta 1939, ko je 26 delavk izdelalo 53^400 grosov trakov in vrvic v vrednosti 1,500.000 din na 70 Kordel pletilnih strojih in 3 Doublir strojih. Po osvoboditvi je bilo treba začeti znova. Pod- jetje se je preimenovalo v »Tovarna trakov TOTiRA«, Ljubljana-Zgornja Hrušiea. Razvoj je bil zaradi različnih ovir počasen, saj je Se leta 1952 delalo le 16 ljudi, ki so ustvarili prometa za 32 milijonov dinarjev. Sedem let pozneje, leta 1959, je tovarna že zaposlila 162 ljudi, ustvarili so prometa za 223 milijonov din. Od te vsote so odvedli za družbene potrebe kar 74 milijonov din ali približno 2,3-krat večjo vsoto, kot so pred leti sploh ustvarili prometa. Danes proizvaja TOTRA nad 40O različnih izdelkov: avtomobilske prtljažnike, mrežice za kolesa, trakove za grafično industrijo, različne trakove za konfekcijo, vrvice za tapetnike, tra- kove z elastiko, vezalke za čevlje itd. Prav vezalk izdelajo dnevno nad 50.000 parov, to je toliko, da krijejo z njimi okoli 90 "/o vse jugoslovanske potrošnje vezalk. Vse to soi izdelovali in še izdelujejo delavci v TOTRl s stroji, ki so ne samo že sorazmerno zelo stari, ampak so nekatere med njimi izvlekli dobesedno iz kupov starega železja, jih popravili in priredili za obratovanje. Druge spet so si na- pravili sami v lastni mehanični delavnici. Tak je na primer stroj polavtomat za celuloidno ko- ničeinje vezalk. Stroškov z njim so imeli okoli 800.000 din. Ce bi ga kupili, bi morali zanj pla- čati štirikrat več denarja, namreč kar 5,500.000 dinarjev. Primerni stroji so za TOTRO sploh vprašanje zase. Ker primanjkuje pletilnih strojev za ela- stiko in strojev za izdelovanje navadnih trakov, smo še vedno navezani na uvoz tega blaga. Ce pomislimo, da potrošnja takih izdelkov stalno narašča, je jasno, da bi bilo rentabilneje, kupiti take stroje, kot pa iz leta v leto uvažati trakove. Domača delavnica v TOTiRI se sama zelo trudi, skonstruirati in izdelati vsaj nekaj najnuj- nejših strojev. To ji je sicer že precej uspelo. Tako se predvideva že v naslednjih letih ne samo proizvodnja pozamenterijskih izdelkov, temveč tudi proizvodnja pozamenterijskih strojev, ki ne bodo samo za potrebe lastnega podjetja, temveč tudi za potrebe ostalih podjetij ali še celo izven Jugoslavije. Dosedanji strojni park podjetja je iztrošen, finančna sredstva pa po tej delitvi za podjetje zelo minimalna. Za tovarno trakov TOTRA je ta problem naj- večja ovira za hitrejši razvoj proizvodnje tako izdelkov kot pozamenterijskih strojev. ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE Ljudska pravica Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 združuje tri,dejavnosti: grafično časopisno založniško Zaupajte TISKARNI „LJUDSKE PRAVICE" ki kvalitetno izdeluje vse vrste tiskovin in to : v knjižnem in ofsetnem tisku ter v bakrotisku Tiskarna Izdeluje enobarvne in večbarvne klišeje, ima pa tudi svojo knjigoveznico in črkolivnico Naročajte LJUBLJANSKI DNEVNIK, opoldanski list in tednik DELAVSKA ENOTNOST ki vas zanesljivo informirata o vseh važnejših političnih, gospodarskih in kulturnih vprašanjih Obiščite CANKARJEVO ZALOŽBO ki vas bo solidno postregla z vsakovrstnimi knji- gami, tujimi, domačimi in antikvarnimi, dalje s papirjem, pisarniškim materialom, s šolskimi po- trebščinami ter s pisalnimi in računskimi stroji Podjetje Ljubljanske mlekarne priporoča naslednje svoje proizvode : vse vrste mlečnih izdelkov, brezalkoholne pijače: limonado, oranžado in Dino, mlečni sladoled Lučko in Zamorček, ki jih prodaja v vseh svojih prodajalnah v Ljubljani. Naročite jih lahko tudi v centrali podjetja, Vodovodna 94, osebno ali telefonlčno Xinhlfanske mlekarne LJUBLJANA Vodovodna 94 Geološki zavod v LJUBLJANI Telefon 30-165, 32-136 1. Geološko kartiranje, rudarsko-geološka raziskavanja in ustrezne laboratorijske preiskave 2. geofizična merjenja 3. raziskovalna vrtanja 4. rudarska raziskavanja Opravljamo gradbena dela vseh vrst, visoke in nizke gradnje ter industrijske objekte TEHNOGRAD GRADI Splošno gradbeno podjetje ehnograd LJUBLJANA Kolezijska 4 Telefon 21-628, 22-393 Agroservis Ljubljana Telefon 33-204 ^ popravljamo traktorje, buldožerje, bagre in vsa druga motorna vozila ^ opravljamo gradbena zemeljska in melioracijska dela ^ izdelujemo kmetijsko strojno opremo serijsko in po naročilu EXPORT - IMPORT -i Slovenija-sadje Ljubljana, Titova cesta 19/VlII j Telefon: 23-301, 23-302, 23-303 \ Poštni predal 83 - Telex: Ljubljana 03-179 \ Trgovska predstavništva v Mariboru, Beogradu ; in Skopju. Skladišče v Volčji dragi in Kanalu. \ Hladilnica v Zalogu pri Ljubljani i (^cmEnentöß EXPORT Ljubljana, Beethovnova 11/V Poštni predal 351, telefon 23-446, telex C3-175 Uvaža: industrijske stroje, črpalke, gradbene stroje, icsno-predelovalne stroje, orodje in druge metalne proizvode ter tehnični material, šivalne stroje, pisarniške stroje, elektrode, aparate za telegrafijo, telefonijo, televizijo in električni gospodinjski pribor > PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE Slovenija projekt Ljubljana Cankarjeva l/V, tel. 21-569 razpolaga s specializiranimi projektantskimi skupinami za projektiranje industrijskih objektov ter objektov družbenega standarda izdeluje projekte za komunalne naprave pripravlja načrte in urbanistične ureditve mestnih predelov ter načrte za ureditev okolice novih objektov in naselij Mestni zavod Javna razsvetljava LJUBLJANA Poljanski nasip 42 Telefon 30-419, 31-924 Vzdrževanje^ montaže, predelave, novogradnje električnih naprav in omrežja, električne razsvetljave Opravlja šiudije, elaborate, programe in projekte za javno razsvetljavo in osvetlitve ulic, trgov, parkov, športnih in javnih prostorov, drugih objektov itd. Izvrši občasne, svečane in trajne osvetlitve javnih objektov, prostorov, dvoran itd. Gozdno gospodarstvo Ljubljana Likozarjeva 13 Telefon št. 30-797 - Tek. rač. pri KB 600-701/1-24 Z G0ZDNI1V1I OBRATI: Bistra, tel. Vrhnika 28 Kamnik, tel. 922-6-328 Litija, tel. Litija 17 Škofljica, tel. Škofljica 5 Ravnik - Rakek 9b Trbovlje, tel. 80-011 Pogozdovanje / Gojitev gozdov Varstvo gozdov / Izkoriščanje gozdov s spravilom / Nakupovanje lesa Prodajanje lesa / Graditev prometnih naprav / Urejanje goidov Zadružna firanilnica in posojilnica LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA.CESTA 4 Podružnice: Ribnica na Dol., Rakek, Litija Vodi vse račune kmetijskih zadrug, kmetijskih posestev in drugih gospodarskih organizacij ter opravlja zanje vse investicijske in obratne kre- ditne posle. Zbira in vodi vsa sredstva ljudskih odborov, namenjena za kmetijstvo. Organizira in povezuje hranilno-kreditno poslovanje kme- tijskih zadrug. Hranilne vloge obrestuje po 57o