32 METEOROLOŠKA POSTAJA DAVČ A Meteorological station Davč a Mateja Nadbath let teč e letos, odkar je v Davč i meteorološka opazovanja prevzel prostovoljni meteorološki opazovalec Janko Prezelj. Po do sedaj znanih podatkih na Agenciji za okolje še ni bilo meteorološkega opazovalca s tako dolgim stažem. Samo skrbnim, vestnim in vztrajnim opazovalcem gre zasluga, da ima Republika Slovenija bogat in obsežen arhiv meteoroloških podatkov. Ti podatki so osnova za poznavanje podnebja naše države, kar je pomembno prav za vsa področ ja č lovekovega delovanja. Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje Davč a (vir: Atlas okolja 1 ) Figure 1. Geographical location of meteorological station Davč a (from: Atlas okolja 1 ) Meteorološka postaja Davč a je v obč ini Železniki. Postavljena je na nadmorski višini 987 m. Opazovalni prostor je na vrtu, v njegovi okolici so: stanovanjska hiša, gospodarski objekti, lokalna cesta, gozd in travniki. Instrument je tu postavljen od decembra 2013. V obdobju 1999–2013 sta bila dežemer in pluviograf nekaj metrov vzhodneje. Pred letom 1999 pa je bil dežemer okoli 30 m južneje od današnje lokacije. To sta edini zabeleženi premestitvi opazovalnega prostora postaje od njene ustanovitve leta 1925 do danes, kar je razvidno tudi iz skice iz leta 1933 in kasnejših fotografij (sliki 2 in 3). Maja 2015 je v Davč i zač ela z delovanjem samodejna meteorološka postaja merilne mreže BOBER, ki je od opazovalnega prostora padavinske postaje oddaljena približno 60 m severozahodno. Meteorološke postaje, ki so dolga leta delovale brez velikih sprememb lokacije, so odlič ne za spremljanje podnebja. 1 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2015, orthophoto from 2015 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 33 Slika 2. Skica lokacije meteorološke postaje Davč a iz leta 1937 (arhiv ARSO) Figure 2. Sketch of meteorological station in Davč a from year 1937 (archive ARSO) Slika 3. Meteorološka postaja Davč a leta 1978 (levo) in leta 1999 (arhiv ARSO) Figure 3. Meteorological station Davč a, photo taken in 1978 (left photo) and in 1999 (archive ARSO) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 34 Janko Prezelj, današnji meteo- rološki opazovalec v Davč i, je z delom na postaji zač el leta 1946. Opazovanja je prevzel od svojega oč eta Ivana Prezlja, ki je bil prvi opazovalec na postaji, z opazo- vanji je zač el 9. julija 1925 (sliki 4 in 5). Slika 4. Meteorološki opazovalec Janko Prezelj z bogatim arhivom padavinskih poroč il, september 1999 (arhiv ARSO) Figure 4. Meteorological observer Janko Prezelj, photo taken in Sep- tember 1999 (archive ARSO) Slika 5. Prvi zapis o postaji v Davč i iz leta 1925 Figure 5. First annotation about meteorological station in Davč a from 1925 Vsak prostovoljni meteorološki opazovalec potrebuje namestnika, zaradi celodnevnih opazovanj, ki potekajo vse dni v letu. Tako med namestniki opazovalca zasledimo, poleg že omenjenih dveh, še Rozalijo, Iva, Francija in Sandija Prezlja. Zahvala za izredno dolg niz meteoroloških podatkov s postaje Davč a gre tako celotni družini Prezelj. Meteorološka postaja v Davč i je padavinska ali postaja IV. reda, kot so jo imenovali ob ustanovitvi leta 1925. Na njej merimo višino padavin in snežne odeje ter opazujemo osnovne vremenske pojave. V našem arhivu imamo izmerjene podatke o padavinah v obdobjih: julij 1925–november 1925, januar 1929–april 1941, januar 1942–november 1944 in od julija 1945 vse od danes. Z meritvami snežne odeje smo na postaji zač eli z letom 1938. Vsi izmerjeni podatki iz navedenih obdobij so uporabljeni v prispevku. Izmerjeni in opazovani podatki s postaje so objavljeni tudi na naših spletnih straneh 2 , kjer je objavljen arhiv meteoroloških podatkov od leta 1961. 2 http://meteo.arso.gov.si/met/sl/archive/ je spletna stran arhiva opazovanih in merjenih meteoroloških podatkov po Sloveniji od leta 1961 ali od zač etka delovanja postaje do minulega meseca, s samodejnih postaj je zamik objavljenih podatkov dva dneva. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 Od 18. maja 2015 v Davč i deluje tudi samodejna meteorološka postaja iz merilne mreže BOBER. Na njej neprestano merimo temperaturo in vlažnost zraka ter višino padavin. Vrednosti merjenih spremenljivk so dostopne tudi na spletu 3 . Slika 6. Del padavinskega poroč ila za maj 1944 s postaje Davč a. Iz poroč ila razberemo kakšno je bilo tiste dni vreme, podatke o postaji, pa tudi druga zgodovinska dejstva, da je bila Davč a v tistem č asu del nacistič ne Nemč ije, da so imeli poletni č as, … (arhiv ARSO) Figure 6. Meteorological report from May 1944 of meteorological station Davč a (archive ARSO) Ob veliki količ ini zbranih podatkov lahko dobro orišemo padavinske razmere Davč e z bližnjo okolico. Pri opisu podnebja uporabljamo primerjalno ali referenč no obdobje, ki je 1981–2010, referenč no povpreč je je izrač unano iz podatkov tega obdobja. Za spremljanje spreminjanja podnebja pa uporabljamo primerjavo s povpreč nimi vrednostmi iz obdobja 1961–1990. Pri opisu podnebja niso pomembna le povpreč ja, pravo sliko dobimo šele ob poznavanju izrednih dogodkov in ekstremnih vrednosti. V Davč i in okolici pade v enem letu povpreč no 1792 mm padavin, to je letno referenč no povpreč je (sliki 7 in 8); povpreč je obdobja 1961–1990 je višje in je 1868 mm. Od razpoložljivih podatkov obdobja 1929– 2015 je bilo v Davč i najmanj padavin leta 2015, namerili smo 1330 mm. V Davč i je bilo do sedaj največ 3 Podatki s samodejnih postaj merilne mreže BOBER so dostopni na: http://mobervis.arso.sigov.si/index-ta.html Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 36 padavin v enem letu izmerjenih leta 2014, 2617 mm; pred tem je veljalo za najbolj namoč eno leto 1934 z 2507 mm, leta 2010 pa je padlo 2489 mm padavin (slika 7 in preglednica 1). Slika 7. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1929–2015 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Davč i (razpoložljivi podatki) Figure 7. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1929–2015 and mean reference value (reference period 1981–2010, green line) in Davč a (available data) Slika 8. Letna povpreč na višina padavin v Sloveniji, referenč no obdobje 1981–2010 Figure 8. Mean annual precipitation in Slovenia, reference period 1981–2010 Jesen 4 je v Davč i in okolici obič ajno najbolj namoč en letni č as, jesensko referenč no povpreč je je 571 mm. Najmanj padavin od štirih letnih č asov dobi zima, referenč no povpreč je je 366 mm. V 4 Meteorološki letni č asi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar ; Meteorological seasons: spring = March, April, May; summer = June, July, August; autumn = September, October, November; winter = December, January, February 0 500 1000 1500 2000 2500 1929 1934 1939 1944 1949 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 2009 2014 padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 37 povpreč ju obdobja 1981–2010 pade spomladi, poleti in pozimi manj padavin kot jih je v povpreč ju obdobja 1961–1990, jeseni pa jih pade več (sliki 9 in 10). Slika 9. Povpreč na višina padavin po obdobjih in po letnih č asih v Davč i Figure 9. Mean precipitation per periods and seasons in Davč a Slika 10. Povpreč na višina padavin po letnih č asih in po obdobjih ter izmerjena leta 2015 v Davč i; zima 2015/16 Figure 10. Mean seasonal precipitation per periods and measured in year 2015 in Davč a; winter 2015/16 Slika 11. Meseč na povpreč na višina padavin po obdobjih in izmerjena v mesecih leta 2016 v Davč i Figure 11. Mean monthly precipitation per periods and monthly precipitation in 2016 in Davč a Ob pregledu povpreč ne višine padavin po mesecih, v Davč i najbolj izstopata november in februar, prvi kot najbolj namoč en, novembrsko referenč no povpreč je je 200 mm, drugi mesec pa z najmanj padavinami v letu, februarsko referenč no povpreč je je 94 mm. V obdobju 1961–1990 sta bila meseca z najvišjim in najnižjim povpreč jem tudi november in februar, vendar sta bili povpreč ni vrednosti višji, novembrsko 209 mm, februarsko pa 118 mm (slika 11). Ob primerjavi meseč nih povpreč ij referenč nega obdobja s povpreč ji obdobja 1961–1990 so vrednosti nižje v prvih osmih mesecih leta in novembra, višje pa septembra, oktobra in decembra (slika 11). Pravo nasprotje dolgoletnim povpreč jem je višina padavin letošnjega februarja, ko je padlo 374 mm, kar je 4 krat več od referenč nega povpreč ja. Bolj namoč en februar od letošnjega je bil le še leta 2014, ko smo v Davč i namerili 423 mm padavin. Aprila 2016 smo v Davč i namerili 120 mm padavin, kar je 85 % referenč nega povpreč ja (slike 11, 12 in 13). Med 87 aprili obdobja 1929–2016 smo največ padavin namerili aprila 1989, 278 mm (slika 14), najmanj pa aprila 2007, 12 mm, le 1 mm več je padlo aprila 1955. 452 404 484 451 536 571 395 366 0 400 800 1200 1600 2000 1961–1990 1981–2010 padavine (mm) pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter 0 100 200 300 400 500 600 pomlad spring poletje summer jesen autumn zima winter padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 2015 0 100 200 300 400 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) 1961–1990 1981–2010 2016 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 38 Slika 12. Aprilska višina padavin (stolpci) in petletno drseč e povpreč je (krivulja) v obdobju 1929–2016 ter referenč no povpreč je (zelena č rta) v Davč i Figure 12. Precipitation in April (columns) and five-year moving average (curve) in 1929–2016 and mean reference value (green line) in Davč a Slika 13. Meseč na višina padavin in najvišja sveža snežna odeja (beli del palič ice) aprila 2016 na izbranih meteoroloških postajah po Sloveniji in v Davč i; z roza so označ ene postaje obč ine Železniki, s sivo pa postaji z največ in najmanj padavinami Figure 13. Monthly precipitation and maximum fresh snow cover depth (white part of bar) in April 2016 on chosen stations in Slovenia and in Davč a 0 50 100 150 200 250 300 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 2013 2016 padavine (mm) 189 143 132 120 118 112 105 100 93 85 76 73 73 69 63 58 46 45 37 26 23 12 23 19 29 24 8 33 10 9 51 25 20 4 4 15 13 0 50 100 150 200 Kneške Ravne Martinj Vrh Zgornja Sorica Davč a Dražgoše Železniki Kredarica Letališč e JP Ljubljana Ljubljana Bežigrad Koprivna Lisca Rateč e Bilje Celje Novo mesto Letališč e Cerklje Letališč e ER Maribor Šmartno pri Sl.Gradcu Murska Sobota Letališč e Portorož Žetale padavine (mm). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 39 Na sliki 13 je prikazana višina padavin in snežne odeje aprila 2016 s postaje Davč a v primerjavi s postajami v obč ini Železniki in drugje po Sloveniji. Podatki so s postaj I. reda in izbranih padavinskih ter podnebnih postaj. V obč ini Železniki so poleg postaje v Davč i padavinske postaje še v Dražgošah, Železnikih, Zgornji Sorici in na Martinj Vrhu. Samodejna postaja iz mreže postaj BOBER deluje tudi v Zgornji Sorici, v Železnikih pa na Selški Sori deluje samodejna hidrološka postaja, ki meri tudi temperaturo zraka. Aprila 2016 so bile padavine razporejene po državi zelo neenakomerno, tako kot je to obič ajno za Slovenijo. Največ padavin v državi smo izmerili na postaji Kneške Ravne v Tolminskem hribovju, 189 mm, najmanj pa v Žetalah v Halozah, 23 mm. Prav na vseh padavinskih postajah iz obč ine Železniki smo aprila 2016 namerili več kot 100 mm padavin. Prav tako smo na vseh postajah obč ine izmerili snežno odejo, največ ravno v Davč i, 29 cm. Kar 51 cm debelo snežno odejo pa smo konec aprila izmerili na postaji Koprivna, tako debele snežne odeje ni zabeležila nobena druga postaja v Sloveniji. Postaja Koprivna je na nadmorski višini 1112 m, v vzhodnih Karavankah. Debelejšo svežo snežno odejo kot je bila izmerjena v Davč i, vsaj 30 cm, smo aprila 2016 izmerili še na 19 postajah: Sv. Primož nad Muto, 47 cm, Vogel, 40 cm, Zgornje Jezersko, 39 cm, Jeronim, 37 cm, Radegunda, 37 cm, Podpeca, 37 cm, Strojna, 36 cm, Bele Vode, 36 cm, Gradišč e (Sl. Gradec), 36 cm, Podljubelj, 35 cm, Krvavec, 35 cm, Topol pri Medvodah, 35 cm, Kredarica, 33 cm, Solč ava, 32 cm, Javorniški Rovt, 30 cm, Pokojišč e, 30 cm, Vernerica (Zgornji Razbor), 30 cm, Ribnica na Pohorju, 30 cm, in Nova vas (Bloke), 30 cm. Slika 14. Meseč na najvišja (svetlo modro) in najnižja višina padavin v obdobju 1929–april 2016 v Davč i Figure 14. Maximum and minimum monthly precipitation in 1929–April 2016 in Davč a Slika 15. Dnevna najvišja višina padavin po mesecih v obdobju 1929–april 2016 v Davč i Figure 15. Maximum daily precipitation per month in 1929–April 2016 in Davč a Dnevna 5 najvišja višina padavin je bila na postaji izmerjena 19. septembra 2007, 228 mm (slika 15). Več ina teh padavin je padla dan prej, to je 18. septembra, ko je v Železnikih prišlo do katastrofalnih poplav. V Davč i je to do sedaj tudi edini dnevni izmerek padavin č ez 200 mm. Dnevnih izmerkov s 100 mm ali več je bilo do sedaj zabeleženih 20, 50 mm ali več padavin v enem dnevu pa smo zabeležili 490 krat. Eden od slednjih izmerkov je bil zabeležen tudi v letošnjem aprilu, ko smo 28. dne v mesecu izmerili toč no 50 mm padavin. Aprilska dnevna najvišja višina padavin je bila izmerjena 25. aprila 1979, 93 mm. V Davč i in okolici leži snežna odeja 6 v povpreč ju tri mesece na leto, 90 dni; v povpreč ju obdobja 1961– 1990 je bilo s snežno odejo 111 dni. V obravnavanem obdobju je snežna odeja najdlje ležala leta 1980, 5 Dnevna višina padavin je merjena ob 7. uri zjutraj in je 24-urna vsota padavin; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. 278 633 0 100 200 300 400 500 600 700 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) 92 112 100 93 86 130 101 116 228 106 117 86 0 50 100 150 200 250 J F M A M J J A S O N D padavine (mm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 152 dni, najmanj pa leta 1989, 14 dni (preglednica 1 in slika 16). Leta 2015 je bilo s snežno odejo 64 dni, v prvih štirih mesecih leta 2016 pa 56. Najdebelejša snežna odeja je bila v Davč i izmerjena 15. februarja 1952, 212 cm; to je edini dan doslej, ko je bila snežna odeja višja od dveh metrov; vsaj metrska snežna odeja je bila v Davč i izmerjena v 200 dneh. Najskromnejša snežna odeja je bila leta 1989, 23 cm debela snežna odeja je bilo največ kar smo izmerili tega leta (slika 16). Leta 2015 smo najdebelejšo snežno odejo izmerili 6. februarja, 53 cm, v prvih štirih mesecih leta 2016 pa je bila izmerjena 17. februarja, 40 cm. Slika 16. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in referenč no povpreč je (zelena č rta), najvišja snežna odeja (stolpci) ter zabeležena snežna odeja v aprilu (oranžne pike) in maju (rdeč e pike) v obdobju 1938–2015 v Davč i (razpoložljivi podatki) Figure 16. Annual snow cover duration (curve) and mean reference value (green line), maximum depth of total snow cover (columns) and snow cover in April (orange dots) and in May (red dots) in Davč a in 1938–2015 (available data) 18. september 1977 je v obdobju 1938–april 2016 najzgodnejši datum z zabeleženo snežno odejo v Davč i, snežna odeja je bila debela 3 cm. Septembrska snežna odeja je bila zabeležena še leta 1940, zadnjega dne v mesecu smo izmerili 9 cm debelo snežno odejo. Najkasnejši datum s snežno odejo je v Davč i 20. maj 1969, snežna odeja je bila debela 14 cm. Majsko snežno odejo smo v Davč i zabeležili še v letih 1942, 1955, 1957, 1960, 1962, 1965, 1970, 1976, 1978, 1979, 1981, 1984, 1985, 1991 in 2004. Aprilska snežna odeja v Davč i ni nekaj izrednega. Od 78 aprilov smo snežno odejo zabeležili v 64 primerih (slika 16). Aprila 2016 je bil tudi zabeležen sneg; 28. dne ga je zapadlo 29 cm, obdržal se je tri dni. Najvišja aprilska višina snežne odeje je bila izmerjena 6. aprila 1970, kar 95 cm. Tega aprila je snežna odeja obležala kar 22 dni. 28. aprila 1965, 22. aprila 1967 in 2. aprila 1996 zjutraj so v Davč i namerili 47 cm svežega snega, kar je najvišja aprilska višina novozapadlega snega. Najdebelejšo svežo snežno odejo pa smo v Davč i izmerili 10. februarja 1999, 80 cm (preglednica 1). V Davč i in okolici je v referenč nem povpreč ju 200 dni brez padavin, v povpreč ju obdobja 1961–1990 je bilo suhih 8 dni manj. Največ dni brez padavin je bilo leta 2015, 248, najmanj takšnih dni pa je bilo leta 1960, 137. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 0 40 80 120 160 200 1938 1942 1946 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998 2002 2006 2010 2014 število dni / snežna odeja (cm) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 41 Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, meseč ne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk v Davč i v obdobju 1929–2015, podatki o snežni odeji so od leta 1938 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Davč a 1929–2015, snow cover data are available since 1938 največ maximum leto / datum year / date najmanj minimum leto / mesec year / month letna višina padavin (mm) annual precipitation (mm) 2617 2014 1330 2015 pomladna višina padavin (mm) precipitation in spring (mm) 870 1975 189 1997 poletna višina padavin (mm) precipitation in summer (mm) 893 1948 253 2013 jesenska višina padavin (mm) precipitation in autumn (mm) 998 1993 224 1945 zimska višina padavin (mm) precipitation in winter (mm) 1003 1935/36 79 1991/92 meseč na višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 633 nov. 2000 0 jan. 1964, dec. 2015 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 228 19. sept. 2007 — — najvišja letna višina snežne odeje (cm) maximum annual snow cover depth (cm) 212 15. feb. 1952 23 20. mar. 1989 najvišja višina novozapadlega snega (cm) maximum fresh snow core depth (cm) 80 2. feb. 1999 — — letno število dni s snežno odejo annual number of days with snow cover 152 1980 14 1989 letno število dni brez padavin annual number of days without precipitation 248 2015 137 1960 letno število dni s padavinami 1 mm ali več annual number of days with precipitation ≥ 1 mm 174 1937 94 2011 SUMMARY In Davč a is a precipitation station located on elevation of 987 m. It was set up in July 1925. The observations have run uninterrupted since July 1945, before that there were some shorter gaps in observations. Precipitation and meteorological phenomena data are available since 1925, but data of total and fresh snow cover are available since 1938. Janko Prezelj has been a meteorological observer since 1946; he has performed observation every day for 70 years.