Marko Snoj
UDK 808.101-541.45(091)
NEKAJ PRIPOMB K IZVORU SLOVANSKIH GLAGOLOV SKOČITI, SKAKATI IN KAČITI
Članek obravnava problematiko psi. leksemov *s-b-(s)kočitit *(sT>-(s))kakatit *ST>-(s)kok'bi *kačiti in *kača. Na osnovi fonetične, akcentske, besedotvorne in semantične analize se predlaga njihova psi. rekonstrukcija, sorodstvo v drugih ide. jezikih in etimologija ustrezne ide. baze.
The paper deals with Common-Slavic lexems *s7>-(s)kočiti, *(s7>-(s))kakäti, 'to jump', *s-b-(s)kôki> 'jump', *kačiti 'to lift, to raise, to hang up' and *kača 'snake'. Basing on the fonetic, accent, word-formation and semantic analyses, the Proto-Slavic reconstruction, related items in the other IE languages and an etymology of the corresponding IE basis are suggested.
0.1. Primerjalno jezikoslovje in etimologija nista samo igra argumentov, temveč tudi vsestranska presoja njihove teže, primernosti in umestnosti. Temeljno spoznavno sredstvo pri odkrivanju zgodovine, točneje predzgodovine, tako leksike, kakor tudi drugih predmetov obravnave diahronega jezikoslovja, je po več kot sto letih še vedno primerjalna metoda. Čim bolje poznamo primerjave in s tem zgodovino določenega leksema, tem več možnosti imamo, da ga pravilno etimolo-giziramo. Etimologija kot izrazito interdisciplinarna znanost seveda ne operira samo z jezikoslovnimi dejstvi in argumenti, temveč tudi z drugimi, zlasti etnološkimi, psihološkimi in tipološkimi, ki učvrstijo položaj jezikoslovnih, jim dajejo objektivno težo, s čimer le-ti fungirajo kot relativno zanesljiva povratna informacija primerjalnemu jezikoslovju.
0.2. Zaradi kompleksnosti etimoloških raziskav je zlasti etimologu namenjena misel Thomasa H. Huxleya, ki pravi, da je tragedija znanosti v pobijanju lepe hipoteze z grdim dejstvom. Misel je duhovita, ker vključuje čustveni moment tra-gičnosti, ker nas opominja, da se lahko naše lepe hipoteze sesujejo z grdimi dejstvi, na katera bodo po vsej verjetnosti opozorili drugi. Takoj ko čustveni moment odmislimo, stopimo na pravo pot k razreševanju problemov. Hipoteze izpodbijamo z novimi dejstvi, z njimi gradimo nove hipoteze, pri čemer se zavedamo,
32
Jezikoslovni zapiski 1991
da je to le korak, upajmo, bliže resnici in da bodo dodatni argumenti, tj. dodatna dejstva ali njihova osvetlitev, novo hipotezo pomagali preseči in s tem narediti nov, čeprav majhen korak v spoznavanju zgodovine jezika.
03. Navidezna kriza v slovanski etimologiji, zlasti v etimološki leksikografiji, ima objektivne osnove. Leksikalno gradivo že samo enega slovanskega jezika je tako obširno, da ga jezikoslovec v svojem življenju ne more vsega enako dobro preučiti in hkrati osvetliti z novimi dejstvi ter spoznanji vseh, za etimologijo tudi pomožnih znanstvenih panog. Zato je pri piscih etimoloških slovarjev opaziti ponavljanje in prepisovanje tudi tam, kjer dosežena raven spoznanja ne ustreza zahtevam in potrebam današnjega jezikoslovja. Zdi se, da je najučinkovitejši način premagovanja omenjene krize v razpravljanju o posameznih problemih, v osvetlitvi še tako majhnega dela gradiva z novimi ali prezrtimi argumenti, s čimer ta majhen del postane del vzvoda za dvigovanje ravni kvalitete spoznanja tudi širšega konteksta.
1.0. Slovansko besedno družino za 'salire' in 'saltus' opredeljujejo trije leksemi, ki jih etimologi na psi. ravnini rekonstruirajo kot *skočiti, -čc, -čišb, *skok-b in *skakati, -čc, -češi. Rekonstrukcije temeljijo na naslednjem gradivu.
1.0.1. Perfektivni glagol skočit/, -čc, -čišl: sin. skočiti, skcčim 'salire' csl. skočiti, -čq 'salire', shv. skočiti, skočim, čak. skočit, skočin, mak. skoči, big. skoča, -čiš, rus. skočitb, -ču, skočišb, ukr. skôcyty, -ču, -čyš, brus. skôcycb, -ču, -čyš, polj. skoczyc, kaš. skočec, č. skočit, -im, slš. skočit, -i, gl. skočič, -ču, dl. skôcyé, -i/m 'isto'. Poleg osnovnega pomena je v slovanskih jezikih pri simpleksu zaslediti zlasti še pomene 'plesati', 'hiteti' in 'skrbeti'. Med številnimi kompoziti izstopa izoglosa s prefiksom za- in pomenom, ki ustreza sin. zaskočiti.
1.02. Samostalnik moškega spola stockt: sin. skok, g. skçka 'saltus', csl. skokt, shv. skok, g. skoka, mak. skok, rus. skok, g. -a, ukr. skik, g. skoku, brus. skok, g. -u, zahodnoslov. skok, g. -u 'isto', v nekaterih slovanskih jezikih tudi 'ples'.
1.03. Imperfektivni glagol skakati, -čc, -češb poleg -kap, -kaješb: sin. skakati, -čem / -kam 'saltare', csl. skakati, -čc / -kajç, shv. skakati, skačem, čak. sko-kät, skočen / skäkot, skačen, mak. skaka, big. skàùam, rus. skakâtb, -ču, skačešb, ukr. skakàty, skaču, skačeš, brus. skakâcb, skaču, skačaš, polj. skakač, kaš. skakac, skàkâ / skače, č. skakat, -ču, slš. skakat, -če, gl. ska-kač, -am, dl. skakaš. Glagol fungira kot iterativ k skočiti.
1.1. Slovansko besedno družino izpeljujejo iz ide. baze *(s)kek- 'skakati, delati hitre gibe' in primerjajo s stvisnem. scehan 'hiteti', srvisnem. geschehen, ags. scëon 'zgoditi se, pripetiti se', srvisnem. faktitivom schicken 'poslati', pri Hesihu
M. Snoj: Skočiti, skakati in kačiti
33
izpričano gr. gloso KeKfjvaç 'zajec', kimr. scuhid 'napreduje, gre do konca', stir. scuchid, scuichid 'odide, odneha'. Večina avtorjev pritegne še lit. šokti, -ku 'skakati' in lot. sâkt, säca 'začeti', kjer domnevajo metatezo vzglasne konzo-nantne skupine sk- v Jcs-.1
1.1.1. Fraenkel trdi, da je slov. skakati, skok-b bliže lit. kuokînè 'večerna zabava s plesom', kar je izvedenka iz neizpričanega lit. *kudkas 'skok, ples'. Slednje je do slovanskega *skokt> v enakem razmerju kot lit. kuölas do slovanskega *koli.2
12.0. Glede rekonstrukcije psi. izhodiščnih leksemov, njihovih medsebojnih odnosov in navedenih primerjav se pojavlja vrsta vprašanj, na katera je treba odgovoriti ali jih vsaj problematizirati, če hočemo doseči želeno raven spoznanja.
1.2.1. Zakaj je glagol skočiti v vseh slov. jezikih perfektiven?
1-2.2. Kako razložiti nepremično akcentsko paradigmo (dalje a. p.) v big., ukr. in brus., znotraj prezenta pa še v sin. in shv., kar je za poltematske glagole s kratkim korenskim vokalizmom vsaj nenavadno.
U3. Na kaj kaže izpričana vzglasna konzonantna skupina sk- in kakšno, če sploh, je njeno razmerje do bait, š-1
1.2.4. Kakšno je besedotvorno razmerje med izhodiščnimi tremi psi. leksemi?
1.2.5. Kakšno je razmerje med dolgim vokalizmom, na katerega kaže bait., del slov. in gr. gradiva, in kratkim, na katerega kaže ostalo?
13.0. Večina navedenih vprašanj je rešljiva z aplikacijo že doseženih spoznanj. Ostanek bom poskušal rešiti s postavitvijo hipotez, ki bodo po zmožnostih konsistentne tako same med seboj kakor tudi z že dokazanimi dejstvi.
13.1. Perfektivni aspekt slovanskih neprefigiranih poltematskih glagolov je redek. Zasledimo ga tako pri denominativih, npr. *sétïti, setišb 'obiskati', navadno prefigirano po-s. 'isto' ali refleksivno s. sç 'spomniti se' < 'obiskati se, priti k sebi', kakor tudi pri deverbativih, npr. *rešiti, rešišb 'razvezati, rešiti', in celo izposojenkah, npr. *kupiti, *kupišb. Zdi se, da je pri nastanku perfektivnega aspekta v večini tovrstnih primerov odločilno vlogo igral leksikalni pomen, ki ni dopuščal durativnosti, temveč le punktualnost. Gotovo je zgrešeno mnenje, po katerem gre v slovanskem skočiti za prvotni deverbativni iterativ3 tipa *vozïti, vozišb, ki naj bi se kasneje punktualiziral. Proti tej trditvi govorijo tudi akcentske razmere. V ukr., brus. in big. sodi skočiti v nepremično a. p. V siri.4 in shv.5 je a. p. nepremična le znotraj prezenta. Pri starih iterativih nahajamo v psi. praviloma a. p. b, ki je obravnavani glagol absorbirala le v ruščini6 in domnevno vplivala na akcentuacijo nedoločnih glagolskih oblik v sin. in shv. Nepremično a. p. poltematskih glagolov s kratkim korenskim vokalizmom zasledimo le v denominativih iz osnov s prav takšno a. p. Ta je v primerih s kratkim korenskim
34
Jezikoslovni zapiski 1991
vokalizmom možna le v tri- ali večzložnih, večinoma prefigiranih deverbalnih samostalnikih, npr. *zakörrb, g. -a, *prostörb, g. -a, *s-bklopT>, g. -a. Takšno a. p. v slovenščini izpričuje tudi skok, g. skçka. Zato smemo domnevati, da splošno-slovansko skočiti ni nastalo iz **skoč'iti, temveč iz *s-b-(s)kočiti,7 kar je treba pojmovati kot denominativni faktitiv s strukturalnim pomenom 'napraviti skok' iz *st>-(s)kök7> 'skok*. S takšno rekonstrukcijo hkrati zadovoljivo razložimo tudi problematično perfektivnost v slovanskih jezikih. V cerkveni slovanščini, ki načelno izpričuje i> tudi v šibki poziciji, je glede na razpoložljive vire izpričano le skdk-b. Za to dejstvo sta možni dve razlagi. 1. Psi. je poleg prefigirane tvorbe poznala tudi neprefigirano, kar narekuje alternativo z s- mobile. 2. Csl. zapis ni točen, ker vzglasni s-, za katerim je reducirani vokal že zgodaj izpadel, ni bil občuten kot prefiks, prim, podobno v csl. sqčLt> 'instrumentum, Organum, vas' poleg še izpričanega S7>scdb 'situla, vas', kar je znano npr. v rus. sosud, g. -a, sin. sçd, g. -a.8 Obstoj s- mobile v obravnavani besedni družini je dokazljiv z lit. interjekcijo pri skoku skuokč 'hop',9 čemur ustrezata interjekciji ukr. skik in brus. skok 'isto'.
132. Vlogo iterativa je zaradi punktualnosti denominativa *s-b(s)kočiti prevzel že obstoječi tematski glagol *(srb-(s))kakati, (s7>-(s))kačešb.w Struktura tega glagola je identična s strukturo psi. glagola *maxäti, mašešb, pri katerem prav tako zasledimo paralelni prezent na -aješb. Dolgi vokalizem v obeh primerih narekuje ide. izhodišče s prav tako dolgim vokalizmom. V primeru *maxäti je to baza *mä- 'mahati, majati', ki je v psi. in bait, znana tudi z drugimi, delno ekspresivni-mi sufiksi,11 v primeru *(s7>-(s))kakati pa gre najverjetneje za ide. *(s)kök-, ki jo narekuje že omenjena lit. izvedenka kuoklnè. Baza je glede na bait, in slov. akcentske razmere lahka. Dolžina korenskega vokala v psi. *skak-a- in lit. *kuökas je najverjetneje posledica nekega starega besedotvornega procesa.12 Enakost fonema na vzglasju in izglasju rekonstruirane baze nas navaja k domnevi o njenem imitativnem izvoru, prim, podobno ide. *pap(p)a- 'oče' in 'hrana, papica', bab- poleg pap- 'oteči' ipd.13 Lit. šokti in zgoraj navedeno primerjalno gradivo narekuje ide. težko bazo *k'äk- 'skakati'. Fraenklovo mnenje, po katerem je ta baza sinonim obravnavani *(s)kok-, se zdi sprejemljivo. V enakem pomenu zasledimo tudi bazo *(s)k(h)eg-, prim. sti. khajati 'mešati', ags. sceacan 'tresti', stsaš. skakan 'oditi, zbežati', stnord. skaka 'izginiti'.14
2.0. Obstajajo indikacije, da je v slov. jezikih treba domnevati tudi reflekse ide. težke baze *käk- 'gibati se (navzgor), skakati', ki se od že omenjene *k'äk- razlikuje samo po vzglasnem konzonantu.15 Te indikacije so južnoslov. kavzativ *kači-ti, -čc 'dvigati, obešati', prim. shv. kačiti, -fm, mak. kači, big. kača 'dvigati, obešati, natovarjati, natikati', shv. kačiti se, mak. kači se 'vzpenjati se', shv. bkačiti 'oplaziti', mak. skači se 'povzpeti se, spreti se, stepsti se', big. zakača 'pri-,
M. Snoj: Skočiti, skakati in kačiti
35
zapenjati', pri Cankofu tudi 'dražiti', sin. kačiti, kačim 'jeziti, dražiti, ostriti', navadno prefigirano na-, s-, raz-k. Sin. pomen je najlažje razložiti iz pomena 'dvigniti, vzburiti; povzročiti, da skoči'.16
2.1. Pri južnoslov. *kačiti navadno izpostavljajo pomen 'natakniti, obesiti', kar omogoča primerjavo s pragerm. *hakan 'sekati' *hakan- 'kavelj', *hanhan 'obesiti'.17 Proti tej primerjavi govori težka baza v slov. in dejstvo, da je južnoslov. kavzativ ravno v izpostavljenem pomenu najlažje razložljiv kot denomi-nativ iz *kaka poleg *kvaka. Center semantičnega polja južnoslov. *kačiti je verjetneje 'dvigati'. To potrjuje njegov regularno tvorjeni iterativ, ki je izpričan v shv. dial, kačati, -am (impf.), 2.-3. os. aor. kača 'dvigati se na površino, skakati iz vode (o ribah)' (Boka).18 Akcentska anomalija v navedenem iterativu ni osamljena, saj jo zasledimo še npr. v *bavKjati, bav'äjesb *- *bäviti.
2.1.1. V prid izpeljavi vsaj dela gradiva, ki kaže na *kačiti, iz ide. *käk- 'dvigati se, skakati' govori še shv. kačič 'zajec, vrtavka', s strukturalnim pomenom 'ska-kač'.19 Leksem je primerljiv z gr. kektjvocc 'zajec', kar je prav tako nomen agentis iz neizpričanega gr. glagola, sorodnega z dor. köklco, at. ktikig) 'vreti, izvirati' = 'prihajati na površino' < *'dvigati se'.
22. Pritegnitev južnoslov. *kačiti nas privede do problematike o izvoru in etimologiji zahodnojužnoslov. leksema *kača 'serpens', znanega v sin. kača20, shv. kajk. in severnočak. kača21
2.2.1. V etimološki literaturi se leksem, sicer brez razlage, prvič pojavi pri Miklošiču.22 Štrekelj domneva, da gre za izposojenko iz it. coccia 'polževa lupina', kar ne ustreza niti semantično niti fonetično.23 Berneker opozarja, da so poimenovanja za 'kača' najpogosteje tabuirana. Obravnavani leksem poveže z južnoslov. *kačiti in zadržano določi možno semantično podstavo v shv. okačiti 'oplaziti'.24 Skok misli, da gre v obravnavanem leksemu za tabuistične spremembe, s pomočjo katerih se mu zdi preko shv. dial, gačka, gaška, kačka, kaška 'kača' možna izpeljava iz *gadbCb + -ka2S Bezlaj izhaja iz psi. *kak-ja, v čemer vidi izvedenko iz ide. *keua-k- 'kriviti'. Vokalizem razlaga z monoftongizacijo dolgega diftonga. Leksem primerja z lit. kuokas 'porunkelj, cepec, krepelo', kiioka 'poleno, cepec', let. kùoks 'palica, deblo, drevo' in stpr. queke 'veja, kol'.26
222. Domnevam, da je Bernekerjeva primerjava v načelu pravilna. Dopolniti je treba le njegov predlog semantične podstave in ugotoviti besedotvorno razmerje do južnoslov. kavzativa. Leksem *kača je besedotvorno najverjetneje tema-tizirani nomen agentis iz *kačiti 'dvigati', *k. sç 'dvigati se, skakati'.27 Domnevo potrjujejo Hirtzovi terenski zapisi, iz katerih je razvidno, da shv. dial, kača pomeni zlasti 'strupena kača', prvotno verjetno samo 'modras; Vipera ammodytes',
36
Jezikoslovni zapiski 1991
prim. izv. kačak v citatu Onim zmijama, što imaju uvor na glavi, govorimo kačak.7* Kot je znano, modras pri napadu lahko skoči več kot meter visoko. Prvotno poimenovanje vrste se je domnevno najprej razširilo še na drugo strupeno kačo, na gada, in nato posplošilo v poimenovanje za 'serpens'. Izvedenke iz te osnove pomenijo tudi druge, kači podobne živali, npr. sin. kačcla 'Petromyzon fluviatilis, Cobitis barbatula, Cobitis taenia, Anguilla fluviatilis', kačnica 'Anguilla fluviatilis', kačur 'Muraena latirostris', želczna kačica 'Julus terrestris' ipd. Popolno semantično paralelo zasledimo v shv. poskok, čak. poskok 'modras', kar je nedvomno izvedeno iz shv. poskočiti.
223. Nejasno ostaja razmerje do sin. dial, kačka 'poševni ožji del strehe' (dol., notr.), na Dolenjskem tudi psovka grbastemu človeku, pri Levstiku tudi 'robnik pri podkvi'. Lekseme se zdi bolje povezovati s sin. kvâka 'kavelj, kljuka'.29 Problematičen je še adjektiv kočljiv, f. -iva 'izbirčen, sladkosneden', danes le 'težaven, problematičen', ki je po vsej verjetnosti soroden z dolenjskim škakljiv, f. -iva 'žgečkljiv, občutljiv, problematičen'. Tvorba s sufiksom -Vürb kaže na deverbativ. Povezava s shv. kočiti, kočim 'zavirati', ukočiti se, iikočvn se 'otrpniti' ne pride v poštev, ker dolžina korenskega vokala v shv. glagolu kljub pomislekom nedvomno govori za denominativ *kolbčiti iz *kolbcl> 'kol'.30 Možna semantična podstava, ki pa je ne morem potrditi s paralelnimi primeri, je 'raz-dražljiv, ujezljiv', kar bi govorilo za izvedbo iz obravnavanih slovanskih leksemov skočiti, skakati, kačiti.
OPOMBE
1 Metatezo domneva Endzelin, Zeitschrift für slavische Philologie XVI, 109 si., in za njim Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch, 922. Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch, 1022, vidi v šokti sinonimno bazo *k'äk-, ki jo Pokorny, n. d., 522, rekonstruira še na osnovi gr. xTpeico, dor. xaxico Vreti, izvirati' in germ. *hangista- 'žrebec, konj', npr. stvisnem. hengist, ags. hengest, poleg *hanhistâ- v stnord. hestr, kar sta superlativni tvorbi iz pgerm. */ianga- 'tekoč, poskakujoč'. Nazalizacija je znana še v lit. šankus 'hiter, poskočen', šankinti 'pognati konja v galop' in gr. lczb. xayxïkr] 'kar curlja, mezi, npr. kri, sok, maščoba pri pečenju'. Predstavljeno zunajslovansko sorodstvo je sinteza mnenj, ki se z manjšimi odstopanji pojavljajo v naslednjih delih: Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen, 301; Trautmann, Baltisch-Slavisches Wörterbuch, 262; Solmsen, Beiträge zur griechischen Wortforschung, 144 sl.; Vasmer, Russisches etymologisches Wörterbuch II, 641; Pokorny, n. d., 922; zadržano Frisk, Griechisches etymologisches Wörterbuch I, 812; Kluge-Seebold, Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache,22 261.
M. Snoj: Skočiti, skakati in kačiti
37
2 Fraenkel, Die baltischen Sprachen, 119; n. d., 311,
3 Zastopa ga Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves III, 414.
4 Slovenski novi cirkumfleks v prezentu je posledica metatonije, prvotno pravzaprav nadomestne podaljšave, ki nastane, če stalno naglašenemu, navadno skrajšanemu vokalu sledi dolgi vokal (ki se zaradi akcentske pozicije skrajša) ali reducirani vokal v šibki poziciji. Nadomestna podaljšava je torej starejša od daljšanja skrajšanih vokalov pod starim akutom, ki v nekončnih zlogih in izven navedenih pozicij dâ rastočo intonacijo. Na primeru izgleda pojav takole: psi. *pravlšb > * praviš > *praaviš = praviš. Mutatis mutandis velja enako za primere iz nekaterih drugih besedotvornih tipov, pri čemer ne gre popolnoma zanikati analoške vzpostavitve novega cirkumfleksa vsaj v tematskem prezentu a. p. a. O slednjem Stang, Slavonic Accentuation, 113 si.; 26 ss. Večino besedotvornih in morfoloških kategorij, v katerih se pojavlja sin. novi cirkumfleks, navaja Jaksche, Slavische Akzentuation I, Slovenisch, 17-29. Zmotno je mnenje, da slovenski novi cirkumfleks lahko nastane le iz starega akuta, saj ga med drugim zasledimo tudi v iterativih z novoakutirano intonacijo korenskega vokala, nastalo po retrakciji iktusa s cirkumflektiranega kontra-hiranega vokala, npr.
sin. bTram = štok. bîrâm, čak. bïron, rus. birâju, slš. biera <Ç psi. *biraješb\ sin. pitam = štok. pitam, čak. piton, rus. pytâju, slš. pyta <. psi. *pytaješb; sin. kladam — štok. priklâdâm <Ç psi. *klada/cšb; sin. param = štok. param, čak. pöron, slš. para <Ç psi. *paraješb itd.
5 Pri akcentuaciji shv., tudi čak. poltematskih glagolov velja pravilo, da razen primerov psi. a. p. a prevzamejo reflekse a. p. b vsi poltematski glagoli z dolgim korenskim vokalizmom, reflekse a. p. c pa oni s kratkim (Dybo, Slavjanskaja akcentologi-ja, 104). Obravnavani primer je s pravilom v očitnem nasprotju, kar najlažje razložimo s prvotno nepremično a. p.
6 Najverjetneje gre za absorbcijo a. p. b tudi v nedoločnih oblikah v sin. in shv. Zaradi izvorno kratkega korenskega vokalizma v sin. in shv. ni bila možna uvrstitev v a. p. a, zato je prišlo do absorbcije s strani a. p b. Zahodnoslov. gradivo ni dostopno zanesljivi akcentološki kontroli.
7 Prim, takšne denominative npr. v sin. sklopiti, sklopim, zakoniti, zakgnim, shv. sklôpiti, sklopim, zakoniti, -Im, ukr. sklôcyty, -ču Vazkuštrati', kar je dcnom. iz *sbklbk-b k psi. *klbkb 'koder*.
8 Sin. tu izpričuje prehod v a. p. c. Sprememba a. p. je morda nastala zaradi dolgega vokalizma.
9 Na interjekcijo opozarja Otrebski pri Fraenklu, n. d., 312.
0 Prisotnost prefiksa tu zaradi neobičajnega besedotvornega razmerja med punktativom in iterativom ni dostopna eksaktni kontroli. Evidenca za obstoj tvorb iz baze brez s- mobile tudi v slov. jezikih je predstavljena nižje v besedilu, glej 2.0.-2.2.3.
38
Jezikoslovni zapiski 1991
11 Bazo navaja Pokorny, n. d., 693.
12 V primeru težke baze bi v psi. domnevno pričakovali a. p. a, prim, ""plakati, -češb / -kaješb iz *pläk-, v lit. pa akut na korenskem vokalu. Ni izključeno, da je v psi. a. p. b sekundarno nastala iz a. p. c, kar zasledimo pri mnogih -je/o-prezentih, npr. *dre& (sin. grjem, shv. öröni, čak. oren) poleg *or'eši (v sin. ôrjem, rus. orešb, slš. oriem), *mel'ešb (v sin. meljcm, shv. mčljčm, čak. mejen) poleg *melešž (v slš. meliem). Obravnava balto-slov. *(s)kök- in *mä- kot lahkih baz temelji na delno osporavanem Hirtovem pravilu, po katerem v bait, in psi. iktus z neakutiranega vokala preskoči za eno moro v levo, če je prvi levo stoječi vokal primarno dolg, tj. če je njegova dolžina nastala po zlitju ide. kratkega vokala s sledečim laringalom. O Hirtovem pravilu glej Hirt, Indogermanische Grammatik V, Der Akzent, 165; Mikkola, Urslavische Grammatik I, 122; Illic-Svityc, Imen-naja akeentuaeija v baltijskom i slavjanskom, 78 ss., 156; Dybo, Voprosy slavjansko-go jazykoznanja V, 9 ss.; isti, Slavjanskaja akeentologija, 17 si. V primeru, da so pomisleki proti Hirtovemu pravilu upravičeni, bi bait, in slov. gradivo lahko odražalo ide. težko bazo *(s)kök-t v redukcijski stopnji *(s)kok-t a. p. b (< c) pa ide. premičnost paradigme v prezentu, prim, izmed čistih tematskih prezentov psi. *gryzeši = gr. ßpöxo) < ide. *g^hrüg'he / o-.
13 Baze navaja Pokorny, n. d., 789, 91.
14 Bazo *skeg-t ki jo zaradi sti. gradiva velja popraviti v *sk(h)eg-t navaja Pokorny, n. d., 923.
15 V varianti *kak~ palatalnost potrjuje le bait, gradivo. Gr. in germ, gradivo more temeljiti tudi na rekonstrukciji *käk-,
16 Problem južnoslov. *kačiti je kompleksen. Vsaj v shv. gre gotovo za delni sovpad s psi. denominativom *kvačiti, prim, zlasti sinonime zakačiti = zakvačiti 'speti, natakniti', zakačka = zakvačka 'kljuka, kvaka', kačkati 'kvačkati'. Ta sovpad dopušča tudi možnost semantične izpeljave sin. -kačiti iz 'natakniti', prim, tako sin. natâk-njen, nasajen 'nerazpoložen'. Vendar se zdi zaradi big. in mak. primerov s podobnimi semantičnimi prehodi ta možnost manj verjetna. Pomen neprefigiranega refleksiva 'vzpenjati se' je eventualno razložljiv tudi iz 'peti (pnem) se', kar bi impliciralo izpeljavo iz podstave *kvaka. Ta možnost se zdi manj verjetna zaradi shv. dial, ite-rativa, navedenega v 2.1.
17 Berneker, Slavisches etymologisches Wörterbuch I, 465 si.; Pokorny, n. d., 538; Kluge-Seebold, n. d., 292.
18 Glagol in oblike navajata Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika IV, 712; Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika IX, 369.
19 Besedotvorno gre za deverbalni nomen agentis tipa *ribičb <- *ribiti 'loviti ribe'.
M. Snoj: Skočiti, skakati in kačiti
39
20 Prim. sin. izvedenke (po Plctcršniku, Slovensko-nemški slovar I, 376 si.) knčon 'kačji samec', kačur 'isto, Muracna latirostris', kačjak 'kačji pastir; Paconia perc-grina, Euphorbia sp., Scorzonera' idr.; glej tudi 2.2.2.
21 Prim. shv. izvedenke kačak, kačac, kaččtina (z domnevno sekundarno rastočo into-nacijo), kačka, gačka (Hirtz, Rjcčnik narodnih zoologičkih naziva I, 51 ss.; Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog govora IX, 366 ss.
22 Miklošič, n. d., 108.
23 Štrekelj, Zur slavisehen Lehnwörterkundc, 31. Pomena 'kača' in 'polž' sicer nista nezdružljiva, prim, stnord. snäkr 'kača' : ags. snxg(c)lt stvn. sncgil 'polž'. Vendar je takšna zveza možna le, če sta obe poimenovanji v okviru enega sistema izpelji vi iz semantične podstave 'plazeč'. To možnost na germ. področju potrjuje obstoj stvisnem. snahhan 'plaziti se', pri domnevnem romansko-slovanskem stiku pa nobeno znano dejstvo.
24 Bernekcr, n. m.
25 Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I, 542. Za spremembo g--» k- navede priimek Galogača poleg Kalogača, kjer zasledimo obratni proces, najverjetneje zaradi nekontaktne asimilacije.
26 Bezlaj, Jezik in slovstvo XXIV, 65 si.; Etimološki slovar slovenskega jezika II, 8. Bait, gradivo ni zanesljiva evidenca za monoftongizacijo. Lit. in let. uo je lahko tudi refleks ide. dolgega diftonga öu, prim, paralelno bait, ci > io, ki je v danem primeru potrjen v psi. *kuka. Za to možnost govori zlasti ničta stopnja, izpričana v lit. kùkis 'kopača', kuka 'krepclo', iz katere je razvidna uvrstitev v «v-jevsko prevoj-no vrsto, prim, tako še v lit. duobe : daubà : dùgnas. Poleg tega se dolgi ö v stpr. ohranja, prim, peröni 'skupnost', in ne prehaja v ue (o tem Stang, Vergleichende Grammatik der baltischen Sprachen, 47 si.).
27 K besedotvorju prim. psi. *storžb, tematizirano *storža 'stražar, straža', kar je nomen agentis (tipa gr. ipoyiç 'tekač, sel' k ipiyiù 'teči, hiteti') tematskega glagola *stert'it steržeši, sin. streči, strežem 'prežati, pričakovati'. Ni izključeno, da se v sin. ohranja tudi produkt tematizacije v -jp- deblo, prim. pkm. kač, g. kača 'kača'.
28 Hirtz, n. d. I, 52.
29 Tako Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika II, 8.
30 Tako Skok, n. d. II, 122.
40
Jezikoslovni zapiski 1991
Zusammenfassung
EINIGE BEMERKUNGEN ZUM URSPRUNG DER SLAVISCHEN VERBEN SKOČITI, SKAKATI UND KAČITI
Die Perfektivität und die Akzentverhältnisse der Verben sloven, skočiti, skočim, skr. skočiti, skočim, bulg. skoča, ukr. skôcyty und wruss. skočicb 'springen' lassen die Annahme zu, daß das urslav. Verbum ein Denominativ aus einem dreisilbigen Nominalstamm *ST>-(s)kàkb 'Sprung' ist. Der zugehörende Iterativ %(sb-(s))kačešb (Inf. %(sb-(s))kakäti) wird als ein thematischer -je/o- Präsens mit ursprünglich mobilem Akzentparadigma gesehen, der typologisch mit urslav. mašešb (Inf. maxäti 'winken') < uridg. *mä- + urslav. -xa- / -še- zu vergleichen ist. Wenn man die Hirtsche Regel berücksichtigt, müssen das urslav. Verbum *(sb-(s))kakäti, das Substantiv *sb-(s)kdkb sowie das lit. kuokinè 'Abendvergnügen mit Tanz' «- *kuökas 'Tanz, Sprung' aus uridg. leichten Basis *(s)kök- abgeleitet werden. Es gibt jedoch Indizien, daß man auch in den slav. Sprachen eine parallele schwere Basis ohne s- mobile postulieren kann. Auf dem südslav. Gebiet findet man in allen vier Sprachen die Reflexe des urslav. Kausativs *käciti 'heben, aufhängen', *käciti sç 'steigen', das früher auch 'springen' bedeuten mußte, vgl. der Iterativ davon in skr. dial, kačati, -am 'aus Wasser springen, zu Oberfläche schwimmen (von Fischen)'. Dazu gehört noch sloven., skr. kajk. und čak. *kača 'Schlange', ursprünglich nur 'Sandviper', wie skr. dial. kačak nachweist. Die Benennung läßt sich morphologisch als ein thematisiertes Nomen Agentis (des typs *storžb 'Wächter, Wachposten' neben storža 'Wache') interpretieren. Semantisch wird sie als 'Springer' erklärt, was mit der Tatsache, daß ein Sandviper beim Uberfall ziemlich hoch springen kann, wie auch mit der genauen semantischen Entsprechung skr. poskok 'Sandviper' *- poskočiti 'aufspringen' begründet ist. Aus der semantischen Grundlage 'Springer' sind noch zwei Nomina Agentis herzuleiten, skr. kačič 'Hase' und gr. xExfjvaç 'dass.' (Hesich). Das vergleichende Material aus slav., bait, und den anderen idg. Sprachen (vgl. noch ahd. scehan 'eilen, schnell fortgehen', nhd. geschehen, anord. skaka 'schwingen, schnittcln', ags. sceacan 'schütteln', ai. khajati 'rührt um') diktiert die uridg. Rekonstruktionen *(s)kök-, *käk-, *kak-, *(s)kek- und *(s)k(h)eg- 'springen, sich schnell (empor) bewegen*. Die Tatsache, daß die vorliegende uridg. Basen auf denselben Konsonant an- und auslauten (die Varianten mit k'- bzw. -g können dissimiliert sein), spricht für ihren Nachahmungscharakter und denselben Ursprung, vgl. dazu uridg. Basen *bab-, *pap- 'schwellen', *pap(p)a- 'Vater, Speise' u. ä.