258           Radivoj Peterlin-Petruška: Iz »Pesmi potepuha". — Na polju.
Radivoj Peterlin-Petruška:
Iz „Pesmi potepuha".
I.
1'ebo pokrivajo oblaki sivi, iz njih enakomerno dež rosi, samoten ptič sedi na goli njivi in žalostno v megleno dalj kriči.
Da, da, prijatelj, to so naši dnevi, brez solnca, brez pomladi, brez cvetov, rodili davi smo se v mraku, drevi brez zvezd zaspimo zunaj sred grobov.
II.
Nikoli in nikdar ne žanjem, nikoli in nikdar nisem sejal, ne polnim časa z delovanjen , preteklih dni mi nič ni žal.
Kot sem prišel, tak spet odidem tja, kjer doma je nepoznani Bog, kot me poslal, tak ž njim se snidem, ves praznih rok, neskrben in ubog.
L
Na polju.
amor oči le zro,                    Od jutra do noči
koder le gre korak,                    škrjanček žvrgoli,
povsodi volovje oko,                 v žitu pa pet-pedi
kokalj, plavice in mak.               prepelica kriči.
Težko se klanja klas,                 Naj le kliče, kriči,
sel je na cvet metulj,                 ni mi mar pet pedi:
čul je škrjančka glas                 Kakor prostrano to polje,
in je v nebo odplul.                  svetle sem, pisane volje.
•«<•