DRŽ. UČITELJSKA ŠOLA V LJUBLJANI IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1933-34 SESTAVIL DIREKTOR V LJUBLJANI 1934 SAMOZALOŽBA ZAVODA NATISNILA TISKARNA MAKSO iiROVATIN V LJUBLJANI •f1- »jg 1 tr*# • /* A! 11 iltlfe IA |§ i I ■ “:'-';-:"'.--:'-.;-''v';^ :.■." ' , / Mif \ MR ' M i v-*;». jj ■! Drž. učiteljska šola v Ljubljani IZVESTJE za šolsko leto 1933-34 Sestavil direktor V Ljubljani 1934 Samozaložba zavoda Natisnila tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani XlokTn broMfi'iV!^ ° letne«a ^vestja (min. h. n. broj 16.162 z dne 23. maja 2980) so učenci dolžni, da kupijo izvestje svojega zavoda. ppv Mm AvV\UUU Šolsko poslopje državne učiteljske šole MHä Profesor Ljudevit Mlakar | Dne 18. novembra 1933 ga je pokosila smrt — nenadoma, brez predhodnega »znamenja«. Res je, da mu je že bila dala svarilo prejšrije šolsko leto, ko ga je bolezen za več tednov priklenila na posteljo in so nas vse obšle zle slutnje. Toda opomogel si je in ko se je v novem šolskem letu z vso vnemo, ki smo jo na njem vedno občudovali, poprijel tistega dela, ki mu je bilo življenje, ni nihče več mislil na nevarnost. Zato smo onega novembrskega jutra komaj mogli verjeti, da je pred par urami nenadoma preminil, da ga ne bomo več videli vsako jutro prvega v posvetovalnici, sklonjenega nad kupi zvezkov, da njegov glas ne bo več donel po naših šolskih sobah. In vendar je bilo res, da ga ni več — vzornega šolnika in vzgojitelja, iskrenega tovariša in prijatelja, neumornega prosvetnega in narodnega delavca. Ljudevit Mlakar se je rodil dne 2. avgusta 1884 v Hošnici v župniji Laporje pri Slov. Bistrici. Njegov oče Franc, veleposestnik v Hošnici, je bil agilen narodni buditelj v oni težki dobi narodnih bojev, ko je tako buditeljstvo zahtevalo marsikatero osebno, pa tudi — materialno žrtev. Pod krov svoje daleč naokoli znane hiše je Mlakarjev oče s pravo slovansko gostoljubnostjo sprejemal tudi srednješolske in visokošolske dijake, da bi jih v družbi drugih rodoljubov,) ki so se pri njem zbirali, navdušil za narodno delo. V tem okolju se je mladi Ljudevit že zgodaj prežel s tistim nacijonalnim duhom, ki ga je odlikoval do njegovega zadnjega diha. Njegova življenjska pot, ki ga je vodila preko gimnazije v Mariboru, Ljubljani in Kranju na vseučilišče v Pragi in Gradcu, je značilna za slovenskega visokošolca one dobe — polna dela, veselja in — trpljenja. Tudi njemu ni bilo »na roz’cah postlano«. Oče mu je umrl, premoženje je prišlo v druge roke, trnjeva pot slovenskega študenta je bila tudi njemu usojena. Študiral je latinščino in slavistiko. Prof. Štrekelj in Murko, katerih predavanja je poslušal v Gradcu, sta vzgojila tudi njega v temeljitega poznavalca našega jezika in literature. Odlikoval ga je nad vse fin čut za lepoto in pravilnost jezika, lepo je število onih, katerim je jezikovno opilil njihove rokopise, preden so jih dali natisniti. Kot profesor je služboval od 1. 1912. do 1921. v Idriji, kjer je našel tudi svojo življenjsko družico, od 1.1921. do 1925. na realki v Ljubljani, od 1. 1925. do svoje smrti pa na naši učiteljski šoli. Čeprav je zadel na mnoge nepričakovane težave in ovire, ki so ga hudo bolele in mu izpodkopavale njegovo življenjsko silo, je ostal neomajen v svoji nacijonalni borbenosti, vsestranski delavnosti in skrajni vestnosti, zlasti pa v svoji ljubezni do učeče se mladine, kateri je posvetil vse svoje najboljše moči. Bil ji je strog, a pravičen in dobrohoten učitelj, ki si je postavil kot svojo glavno nalogo, da ji vzbudi smisel za lepoto materinskega jezika in narodne književnosti. Kar mu je preostajalo prostega časa, ga je uporabil za nadaljevanje svojih študij — še kot profesor se je bil, prišedši na zavod izrazito pedagoškega značaja, vnovič vpisal na univerzo in nameraval napraviti še diplomski izpit iz pedagogike in filozofije — in za udejstvovanje v številnih nacijonalnih in kulturnih organizacijah. Deloval je tudi literarno, zlasti v mladini namenjenem »Sokoliču«. Kaj je pomenil pokojni prof. Mlakar našemu zavodu in našemu učiteljskemu naraščaju, sla z globoko občutenimi besedami od odprtem grobu povedala direktor Marolt in petoletnik Pušljar, ki sta dala izraza temu, kar je presunjalo srca vseh njegovih učencev, tovarišev in prijateljev ob njegovi prezgodnji smrti. Ob sedmini pa mu je zapisal v »Učiteljskem tovarišu« učenec, ki ga je morebiti najbolje razumel, med drugim tole v spomin: »Saj ni zapustil ne bogastva, ne denarja, ne visokih hiš, samo troje ljudi, ki jim je bil oče, pa tisto majhno in skrito delo, ki mu je žrtvoval življenje. Taka je usoda vseh, ki so se udinjali in se še udinjajo vzgoji mladine in peresu. Tako delo zahteva poštenega, značajnega, iskrenega človeka, takega,, ki se zna žrtvovati, ki zna in more sebe zatajiti, ki se je dokopal do onega velikega spoznanja, da je edini smisel človeškega življenja — delo. Ko smo stali ob grobu vsi oni, ki smo kdaj poslušali njegovo besedo, nam je bilo to spoznanje bridko. Bila je slovenska beseda, ki jo je oznanjal. Strogo, očitajoče, dosledno, neizprosno. Kdo je danes še, ki bi vse svoje življenje posvetil pravilnosti oblikovanja, da bi ostala izražena misel čista in jasna? Često premišljujem tole, da je vendarle vkljub vsej študentovski jezi in nerazumevanju vsaka rdeča pika, klicaj in vprašaj košček ljubezni in hotenja, nekomu dobro storiti. In če pomislimo še na to, da bi vse tisto posušeno rdečilo na mrtvem papirju odtehtalo kri živega človeka, je to dokaz, pred katerim je treba kloniti glavo in mnogo misliti. Ni dajal s suho besedo in brezizrazno kretnjo, marveč s svežim glasom in preudarno ter v smehu in veselju. Prav tako je bilo vse njegovo delo in ne samo v šoli, tudi drugje.« In še tole: »Ob njegovem grobu so stale cele učiteljske generacije. Živo jim je zazvenela v srcih pokojnikova učeniška beseda: Delo za narod je naj višji poklic. Učiteljišče naj stremi vedno in povsod predvsem za tem, da vzgoji cele, značajne, poštene ljudi, ki bodo vredni svojega poklica, ki bodo močni delavci na polju narodne prosvete, ki naj bodo taki, da bo gledalo ljudstvo v njih svoje glasnike, na katere se lahko obrne ob vsaki priliki. Kdor ni rojen za učitelja in kdor ni prišel do tega spoznanja, naj raje opusti brezplodni trud in naj si poišče svojim težnjam odgovarjajoče delo.« Tako je doumela svojega učitelja njegova mladina, ki jo je učil — in ljubil. Naj bi bilo to spoznanje in ta nauk globoko in neizbrisno zapisan v srcih našega učiteljskega naraščaja kot zadnje sporočilo iz preranega groba nepozabnega profesorja Ljudevita Mlakarja. I. Izpremembe v šolskem letu 1933-34 A. Učiteljski zbor. 1.) Premestitve. Profesor Lapajne Adolf je bil premeščen po službeni potrebi na II. realno gimnazijo v Ljubljani (S. n. br. 25765 od 3. avgusta 1933) s tem, da vrši svojo službo tudi še na učit. šoli. Dekliški vadnici dodeljena učiteljica Jeraj Katarina se vrne na osnovno šolo (S. n. br. 24781 od 25. julija 1933). Kramolc Luka, učitelj veščin na I. realni gimnaziji v Ljubljani, je bil po službeni potrebi premeščen na učit. šolo (S. n. br. 37992 od 18. oktobra 1933) in dodeljen klasični gimnaziji v Ljubljani (S. n. br. 39114 od 23. oktobra 1933). Kalan Venko, Kolar Ivan in dr. Lovrenčič Joža, profesorji 1. realne gimnazije v Ljubljani, so bili premeščeni po službeni potrebi na učit. šolo (S. n. br. 39110 od 23. oktobra 1933) in dodeljeni lil realni gimnaziji v Ljubljani (S. n. br. 39114 od 23. oktobra 1933). Marn Josip, profesor II. realne gimnazije v Ljubljani, je bil premeščen po službeni potrebi na učit. šolo (S. n. br. 39110 od 23. oktobra 1933) in zopet dodeljen II. realni gimnaziji v Ljubljani (S. n. br. 39114 od 23. oktobra 1933). Dodelitev prof. Kolarja Ivana na III. realno gimnazijo v Ljubljani se ukine (S. n. br. 43672 od 28. novembra 1933). Erbežnik Jožica, učiteljica dekliške vadnice, je bila premeščena po službeni potrebi na drž. meščansko šolo v Trbovljah (S. n. br. 46972 od 1. januarja 1934). 2.) Dodelitve. Zavodu so bili dodeljeni: Učiteljica meščanske šole v Zg. šiški Prosenc Ivana za dekliško vadnico (S. n. br. 24781 od 25. julija 1933). Učiteljica I. ženske osnovne šole v Ljubljani Završnik-Sedlak Gizela za dekliško vadnico (O. n. br. 73897 od 23. novembra 1933). Učitelj glasbe Prosenc Radovan je bil dodeljen ministrstvu prosvete (S. n. br. 28307 od 2. avgusta 1933). Dodeljeni so bili: prof. Mesojedec Mirko meščanski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano, prof. Željeznov Ivan meščanski šoli v šiški in prof. Zeljeznov Marija II. deški meščanski šoli v Ljubljani (S. n. br. 38079 od 1. oktobra 1933). 3.) Ostavka in nastop. Katehet na obeh vadnicah p. Krizostom Sekovanič je podal 27. marca ostavko in je 27. aprila zopet nastopil službo. 4.) Do p u s t i. Prof. dr. Kropivnik Rudolf, kap. I. ki. v rezervi, je bil od 1. do 30. septembra na orožni vežbi pri 2. pion. polku v Karlovcu (Kmdo inž. Beograd št. 3460 od 19. VII. 1933). Prof. Ercegovac Biserka je bila na bolezenskem dopustu od 24. oktobra do 4. decembra 1933 (Kr. banska uprava IV. No 14535/2 od 4. novembra 1933). Prof. Repovš Ivan je bil na dopustu po privatnem poslu od 19. februarja do 18. marca 1934 (Kr. banska uprava IV. No 2986/1 od 15. februarja 1934). Suplent Žgur Adela je imela bolezenski dopust od 12. marca do 28. marca 1934 (Kr. banska uprava No 4605/1 od 22. marca 1934). B. Služitcljstvo. Pušljar Marija je bila nameščena kot pomožna delavka-snažilka (Kr. banska uprava IV. No 10931/1 od 4. oktobra 1933). II. Stanje osobja na koncu šolskega leta 1933/84 (30. VI.). Opomba 1 Varuh zrm. zbirke in zbirke revij Dodeljen II. drž real gimn. v Ljubljani S. n. 39114 od 23 X. 33. Dodeljen kralj, banski upravi v Ljubljani 1 Dodeljen III. drž. real. gimn. v Ljubljani S. n. 39114 od 23. X. 33. Dodeljen III drž, real. gimn. v Ljubljani S. n. 39114 od 23. X. 33. Umrl 18. XI. 33 Druge šolske dolžnosti v 1. 1933/34 Član šir. in ož. ban. šol. odbora ter kraj. šol. odb. Predsednik izpit, odbora za prakt. učit. izpite Namest. predsed. in član izpit, odbora za prakt. učit. izpite Varuh fizikalne zbirke Član izpit, odb. za prakt učit. izpite ^inpajzB^j 1 M CO 1 1 cO CO 1 1 CN Število ur na teden sO T—« 1 1 00 1 1 16 do 18. XI 33. Kaj je učil, v katerem razredu, koliko ur rj* mD CO TT <0 'S -h e 0 E KI) <0 *T o _ VO - J' r. O m Z . s ■i s-sl lis- be N 1 1 rT CN N • -O co «0 CO^ co - ■»r CO*' CN M CO cO E 1 1 slov 2 4, 4bc 6, 5c 3, slov. sem. 4bc 2, 5e l Skupina, v katero je napredoval in dan napredovanja X £ co co co co a S HH . >n HM . g ^XJ Ö (0 ^ 1 1 1 1 1 1 1 Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, datum in štev. odloka > s® ' «m (Q H 05 co »M | -rH rt £ th M o D ^ ^ m III/2 8. XI. 1930 S. n. 37596 IV/1-1 15. XII. 1932 IV., No 18052 IV./l 9. VII. 1930 IV/1 1. VII. 1930 S. n. 16787 IV/2 2. II. 1932 S. n. 34601 IV./2 13. VI. 1932 S. n. 9130 V 1. XII. 1931 S. n. 45696 Leta službe 30 VI. 1934 25 let 9 1/2 m. "a; E CN 00 .> t e i « e — 1 — vo j 'O — Q\ 1 25 let 3 m. 19 let 91/2 m ju 6 ^co ■dx^ -SL 00 CN ^ Glavna in sporedna stroka Mat., Fiz. Tel., Polit, aritm. mJc o E bc a> NM Lat. Franc., gršč Mat., Fiz. Prdp., mat., fiz. Slov. Lat. Zgod Zemlj. Slov. Lat. Značaj direktor profesor ■ r s C s I m e Marolt Nande Vazzaz Ludovik Marn Josip Ferjan Franc Dr. Šmajdek Josip >« >"C p © C »S * ►■J >n O Q Kalan Venko Mlakar Ljnderit A3,S -3J8X - CN co VO r'- 00 > M M >*s S S» »U H — " > ’5 -Ü co 00 00 00 00 CN “S^-O u-> «o co » CO W-) cotT • -O . g 4* 6 "2 co CN "I« “Sli CN CN (N > ^ HH „ rH J> ^ Ö CO o (N ° cicß (N CO co r- O CN r-* CN "C rS ^ M w £ JS O JES « o-clS On vO 00 Opomba 1 1 1 Dodeljen prosv. odd kr. banske uprave v Ljub. S. n. 36304 od 12. XI. 32. 1 1 Dodeljena II. drž. deš. mešč. šoli v Ljubljani S n. 38079 od 1. X. 33 Dodeljen v službovanje pri min. prosvete P.br.28307 od 2. Vlil. 33. Druge šolske dolžnosti v 1. 1933/34 Varuh zbirke za telovadne igre Clan izpit, odbora za prakt. učit. izpite Član izpit. odb. za prakt. učit. izpite. Varuh prirodp. zbirke in kemikalii Clan izpit, odbora za prakt. učit. izpite 1 )flUp3JZB^ 1 Cfl o Tj« 1 O in 1 1 1 Število ur na teden O CN ON OS 1 o CN OO 1 1 Kaj je učil, v katerem razredu, koliko ur tel. 3a 4, 4ab 4, 5ab 4, 1.2.3 in 4 v dekl. vadn. 8 met 4a 2, 5a 2, šol. delo 4a 4, 5a 6, zg. ped 5a 2, ped. sem. 4a l, 5a 2, kem. 2 2, zp. 5ab 2, pdp. 2 2, 3ab 4, 4abc 6, pdp. sem. 4abc 3 1 mat. 3b 3, 4c 2, met 4c 2, 5c 2, šol. delo 4c 4, 5c6, ped sem. 4c l srbhrv 2 2, 3ab 4, 4ab 4, 5ab 4, srbhrv sem. 4ab 2, 5ab 2 1 1 Skupina, v katero je napredoval in dan napredovanja 1 1 1 1 1 1 1 1 Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, datum in štev. odloka VI 25. III. 1932 0. n.23317 ... VI 14. XII. 1932 0. n. 2448/33 VI 30. IV. 1933 S. n. 13133 VII—2 2.1.1932 IV., No 17809 VII 27. IV. 1932 S. n. 17453 VII 7. XII. 1932 S. n. 3879/33 VII 26.1.1933 S. n. 5113 VII 9. III. 1933 S. n. 6431 Leta službe 30. VI 1934 u E cn ;> CN _ Os 15 let 8 let 8 m. ju E CN CN ZT' CN _ Os 13 let 9 m. 11 let 11 m. ju E " (M co rr-^ Os 14 let 11 m. Glavna in sporedna stroka ”3 H Ped. Psih. Mat Prdp Zemlj. "5 H Ped. Psih. Mat. Srbhrv., nar zgod. Franc, srbhrv. Gosi. Pet. Značaj strok. učit. - ■ profesor ■ strok. učit. profesor £ n učitelj glasbe u B Trdina Jožica Černej Anica Bernot Ciril Jeras Josip Jeglič Milko Ercegovac Biserka Željeznov-Kokalj Marija Prosenc Radovan •A8}s Os r—< O CN CN CN CN co CN CN CN SO CN Dodeljen drž. mešč. šoli v Šiški S. n. 38079 od l.X. 33. 1 1 1 1 Dodeljen klas. gimn. v Ljubljani S. n. 39114 od 23 X. 33. 1 1 1 1 1 1 Priv. docent na ljubi), univerzi P. br. 40283/32 4. II. 1933 . 1 Varuh muz. zbirke 1 Varuh ris. zbirke Nadzor, šol. vrta in varuh poljed. orodja 1 1 1 1 I 1 i 1 1 1 1 1 1 1 61 20 20 23 1 T-4 vO CN -r CN 1 ;3 J?'" C tr > > k CO 2. r. v. 1 > 1 * Število ur na teden co CN Os CN CN O CN vD 3 20 Kaj je učil, v katerem razredu, koliko ur lca. 4 razr. deške vad. £ S co s cn ver. 1. 2 3. in 4. raz. deške vad.8 1. 2. 3. in 4. raz. dekl. vad 8 srbhrv. 3. r. v.l, 4. r.v. 2 ilca. 4. raz. dekl. vad. Skupina, v katero je napredoval in dan napredovanja C ■3 (8 5 1 j KÄ dl ... 1 VII 17. IV. 1934 0. n. 23605 i Veroučitelj na deški in dekliški vadnici M " ■o <0 - 1 bo « (fl 1 O "O a -a X w ° V • 2 Skupina in stopnja, po kateri prejema plačo, datum in štev. odloka B. 1. Dl VI. 2. II. 1933 0. n. 8704 VII 5 1.1933 0. n. 2129 VIII/1 1. XII. 1933 IV., No 16347 VIII/1 1. IV. 1931 S. n. 16787 )odeljen od m ielstva - prosv Z. Dek IV/1 1. X. 1929 S. n. 376/30 Leta službe 30. VI. 1934 18 let 11 m. it T—i 12 let t s — N t-* 00 I nač 32 let 6 m. Glavna in sporedna stroka osn. šola C mešč. šola osn. šola ver. osn. šola mešč. šola Značaj vad. uč. m C s s £ hon. nast. 7. X 1932 IV. No. 15485/« učitelj profesor v s Sežun Andrej Završnik Rudolf Oman Oton Deržaj Viljem p. Sekovanič Krizostom Lesica Ivan Skaberne Marija ’l8! $ ON CO O CN 43 44 CN _Ü > rt .'22 M > CD 4> d "C >0 o co O c (N »O (M CN O »co E >w O _Q 2 -o y; •* CQ J4 ČO CD 05 CD w H o CO «! O ^ D. M O. CO III. Šolski letopis 29. do 31. avgusta. Popravni učit. diplomski izpiti pod predsedstvom zavodovega direktorja (glej odst. XIII.). 1. septembra. Popravni in razredni izpiti. Izpit so položili za napredovanje v II. razred: Blagajne Vida, Lovšin Angela, Malnar Marija, Petročnik Gabriela, Ropič Alojzija, Sbrizaj Franc in Žitnik Vinko; v III. razred: Loboda Štefanija, Mlakar Marija, Pegam Adela, Ribičič Marija, Peče Oskar, Pevc Anton, Pfundner Karel in Stojkovič Miroslav; v IV. razred: Brumec Ana0 Gruber Dragica, Hafner Bernardina, Koman Rajmunda, Kump Ernestina, Lavrač Berta, Misson Marija, Sotlar Hermina, Mehora Silvo, Mi-zerit Klaro,, Ošabnik Edvard, Sever Stanko, Videnič Alojzij in Žitnik Ludovik; v V. razred: Bazelj Jakob, Demšar Franc, Gorišek Bogomir, Merčun Leopold, Pušljar Mirko in Šter Ciril. Izpita niso napravili za II. razred: Kaiser Erna in Podboj Tatjana; za III. razred: Matjan Bogomila, Ogrin Tatjana, Potokar Cita, Ulaga Ferdinanda in Kimovec Stanislav; za IV. razred: Burnik Bojan (izgubil pravico do nadaljnjega šolanja po § 43. Zakona o učit. šolah); za V. razred: Grobovšek Miladin. 2. septembra. Prva strokovna konferenca celotnega učiteljskega zbora za določitev učnih knjig na učit. šoli in vadnicah za I. 1933/34. Zaključna konferenca profesorskega zbora za 1. 1932/33. 5. septembra. Prijavljanje učencev za I. razred učit. šole. Zdravniški pregled telesne sposobnosti in konstatacija posluha. Prijavilo se je 9 učencev, od teh pet popolnoma sposobnih. Ker predpisano minimalno število 25 ni doseženo in ker nadaljujejo prijavljenci kakor tudi ponavljanci svoje študije v V. razredu gimnazije, se I. razred učit. šole v šolskem letu 1933/34 ne otvorja. 7. septembra. Vpisovanje v II. in V. razred učit. šole in plačevanje šolnine in vpisovanje v II. do IV. razred obeh vadnic ter v otroški vrtec. Otvoritvena konferenca prof. zbora za šolsko leto 1933/34. 8. septembra. Slovesna otvoritvena služba božja z »Veni sancte spiritus«. 9. septembra. Pričetek rednega pouka v vseh razredih učit. šole, obeh vadnic in otroškem vrtcu. 11. septembra. Proslava 25 letnice septembrskih dogodkov 1. 1908, nato ogled gospodarske in gospodinjske razstave na velesejmu za vse razrede učit. šole. 18. septembra. Zavod se udeleži odkritja spomenika septembrskim žrtvam na pokopališču z razrednimi deputacijami in korporativno odkritja spominske plošče pri stolni cerkvi. 19. septembra. Sprejem poljskih parlamentarcev na glavnem kolodvoru (II. učna ura). 28. septembra. Predavanje dobrovoljca in rez. podpolkovnika Luja Lovriča v sokolski dvorani na Taboru o borbah za narodno osvo-bojenje (zadnja učna ura). 5. oktobra. Jsl. čsl. liga prične z brezplačnim podukom češčine na zavodu v 3 oddelkih samo za domače gojence pod vodstvom prof. dr. VI. Buriana in učitelja Vogela. 6. oktobra. Razredne mesečne konference. 20. do 28. oktobra. Praktični učiteljski in zabaviljski izpiti. 28. oktobra. Proslava čsl. narodnega praznika (zadnja učna ura), predaval prof. Vazzaz. 29. oktobra. Proslava 1900 letnice Odrešenja v stolnici. 31. oktobra. Pomen štednje. Predavanje prof. dr. Gogale za učit. šolo v telovadnici zadnjo učno uro. 4. novembra. Predvajanje narodnega guslarja Vukoviča llije v telovadnici zadnjo uro. 10. novembra. Razredne mesečne konference. II. redna konferenca obeh vadnic. 11. novembra. Spomin na podpis premirja v svetovni vojni se obnovi z 2’ molkom ob 11. uri v vseh razredih. Predavanje o pomenu svetovnega miru (prof. dr. Kropivnik) in o pomenu poljskega drž. praznika (prof. Vazzaz) v telovadnici zadnjo učno uro. II. redna konferenca prof. zbora učit. šole. 18. novembra. Umrl od kapi zadet prof. Mlakar Ljudevit. 20. novembra. Žalna konferenca učit. zbora po pok. prof. Mlakarju. Ob 16. uri se udeleži pogreba prof. Mlakarja ves učit. zbor, vsi oddelki učit. šole in 2.-4. razr. obeh vadnic. Nagrobni poslovilni govor: direktor N. Marolt v imenu zavoda in učit. zbora in Pušljar Mirko,, učenec V. razreda, v imenu zavodove mladine. 25. novembra. Ob 8. uri maša zadušnica po prof. Mlakarju za vse oddelke učit. šole in vse razrede obeh vadnic (I. učna ura). 29. novembra. II. strokovna konferenca prof. zbora. 1. decembra. Proslava drž. praznika »Ujedinjenja< s slavnostnim govorom (učenec V. razr. Pušljar Mirko), pevskimi in deklamacij-skimi točkami za učit. šolo in obe vadnici v šolski telovadnici. 2. decembra. Tretja strokovna konferenca prof. zbora. 17. decembra. Proslava rojstnega dne N j. Vel. Kralja Aleksandra I. s slavnostnim govorom (učenec V. razr. Serpan Edvard), pevskimi in deklamacijskimi točkami za učit. šolo in obe vadnici v šolski telovadnici. 18. decembra. P. R. K. na zavodu priredi »Božično proslavo« v dvorani Delavske zbornice z nagovorom, deklamacijami, pevskimi in orkestralnimi točkami ter z igro v 2 slikah »Pod božičnim drevesom s prav dobrim uspehom v korist Podpornega društva za učence. 21. decembra. Redovalna in zaključna konferenca prof. zbora za I. polletje. 23. decembra do 9. januarja. Božične počitnice. 24. januarja 1934. Zaključna konferenca učit. zbora obeh vadnic za I. polletje. 27. januarja. Sklep I. polletja na obeh vadnicah. Proslava šolskega praznika sv. Save za vse oddelke v šolski telovadnici. Svetosavske proslave pravoslavne cerkvene občine v glavni dvorani Sokola na Taboru so se udeležili vsi razredi po večjih deputacijah, aktivno pa sta sodelovala zavodov mešani pevski zbor pod vodstvom prof. Repovša Ivana in orkestralni kvartet pod vodstvom učenca V. razreda Dražila Srečka. 4. februarja. Proslava rojstne obletnice vladike Jos. Jur. Stross-mayrja v šolski telovadnici. — Predaval prof. Kolar Ivan. 6. februarja. I. razredna konferenca prof. zbora. 9. februarja. Razredna konferenca za učit. šolo. 10. februarja II. razredna konferenca prof. zbora. 15. februarja. Proslava 130 letnice Karadjordjeve ustaje v telovadnici za učit. šolo in 3. in 4. razred obeh vadnic. Predaval prof. Vazzaz Ludovik. Pouka prost dan (Min. pr. K. P. br. 3774 od 8. II. 1934). 24. februarja popoldne do 27. februarja dopoldne. Duhovne vaje, spoved in obhajilo za vse oddelke učit. šole. 28. februarja in 1. marca. Spoved in obhajilo na obeh vadnicah. 2. marca. Razredne konference za učit. šolo. Redna glavna konferenca prof. zbora. 16. marca. Strokovna konferenca prof. zbora. 26. naarca. Dijaki učit. šole igrajo v dramskem gledališču Cankarjevo dramo »Lepa Vida« z odličnim uspehom. 29. marca do 11. aprila. Velikonočne počitnice za učit. šolo in vadnico 2. do 8. aprila. Poučna ekskurzija učencev moških razredov v Primorje, Dalmacijo, Hercegovino in Bosno. Nadzor.: prof. Jeglič, Bernot in Kolar, sekretar Marjanovič; udeležba 31 učenec. 13. aprila. Razredne konference za učit. šolo. 20. do 28. aprila. Praktični učiteljski izpiti. 28. aprila. Podmladki Jadranske straže vseh srednjih in strokovnih šol prirede skupno akademijo v Unionu kot uvod v »Jadranski teden«. 30. aprila. Zrinjsko-Frankopanska komemoracija. 200 letnica rojstva slovitega čebelarja Antona Janše. 2. do 3. maja. Spoved in obhajilo za vse razrede učit. šole. 4. maja. Razredne konference za učit. šolo. Redna glavna konferenca prof. zbora in strokovna konferenca. 5. maja. Referat šolske zdravnice dr. Kuraltove Mire o zaščiti dece 1. uro dopoldne za vse oddelke učit. šole in obeh vadnic v dvorani Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu z izbranim vzpore-dom in prav dobrim uspehom. Cepljenje vseh učencev in učenk I. in IV. razreda vadnice proti kozam po mestnem fizikatu. 6. maja. Pevski nastop ljubljanskih srednjih in strokovnih šol v Unionu. Zavod nastopi z ženskim in mešanim zborom pod vodstvom prof. Gröbminga ozir. prof. Repovša. 9. maja. Prvi direktorjev dan. Majniške poučne celodnevne ekskurzije vseh oddelkov učit. šole in obeh vadnic. 12. maja. Proslava »Materinega dne« za vse oddelke na zavodu I. učno uro v telovadnici z govorom (uč. 4. a razr. Gaberščik Avgusta) in deklamacijami. 14. maja. Redovalna konferenca za vse oddelke V. razreda. 15. maja. Sklep rednega pouka v vseh oddelkih V. razreda. Za ministrskega odposlanca pri diplomskih učiteljskih izpitih je določen g. dr. Hadži Jovan, univerzitetni profesor v Ljubljani (S. n. br. 13200 od 8. maja 1934). 18. maja. Redna konferenca učit. zbora obeh vadnic. 26. maja. Predavanje zdravnika šol. poliklinike dr. Igliča Maksa o jetiki in važnosti zdravja za vse oddelke zavoda I. učno uro v šolski telovadnici. 28. maja. Lutkovna predstava »Jurček zmagovalec« popoldne za obe vadnici v lutkovni dvorani Sokola I. Tabor. 31. maja. Moški oddelki učit. šole in deška vadnica se udeleže procesije presv. Rešnjega Telesa v stolnici. 30. maja. Drugi direktorjev dan za celodnevne poučne ekskurzije vseh oddelkov učit. šole. 1.- juni ja. Začetek inšpekcije zavoda po min. odposlancu univ. prof. dr. Hadžiju Jovanu. Semestralni popravni izpiti za V. razred učit. šole. 2. junija. Začetek diplomskih izpitov. 1. junija. Začetek inšpekcije zavoda po min. odposlancu univ. prof. Hadžiču Jovanu. 2. junija. Začetek diplomskih učit. izpitov (gl. poglavje XIII.). 7. do 9. junija. Razstava ženskih in moških ročnih del oddelkov učit. šole in dekliške vadnice v šolski telovadnici. 8. junija. Obisk velesejma od vseh oddelkov učit. šole. 9. junija. Zaključek rednega pouka na učit. šoli in redovalna konic onferenca. 12. junija. Prvo sv. obhajilo za obe vadnici. 15. junija. Redovalna konferenca za vse razrede obeh vadnic. 16. junija. Direktorjev — pouka prost — dan za obe vadnici. 18. in 19. junija. Spoved in obhajilo za obe vadnici. 25. junija. Zaključek diplomskih učit. izpitov. 27. junija. Zaključna konferenca profesorskega in učiteljskega zbora. 28. junija. Slovesna služba božja s »Te deum laudamusc. Vidovdanska proslava za vse oddelke zavoda z nagovorom (Mehora Silvo, uč. IV. c razr.), deklamacijskimi, orkestralnimi in pevskimi točkami. Razdelitev učit. diplom, letnih izpričeval, šolskih izkazov in šolskih izvestij. Razhod na veliki šolski odmor. IV. Seznam učnih knjig za šolsko leto 1933-34 A Državna učiteljska šola. II. razred. Pečjak: Katoliški verouk II. del. Breznik: Slovenska slovnica in pravopis. * Grafenauer: Slovenska čitanka II. del. * Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Čukovic Milan: Čitanka sa teorij om književnosti. Maretič: Gramatika srpskog ili hrvatskog jezika. Popovič Pavle: Jugoslovanska književnost. * Bučar: Zgodovina srednjega veka. * Reisner: Fizika. * Černivec: Aritmetika za učiteljišče I. del. * Černivec: Geometrija za učiteljišče. Bezjak: Deutsches Übungsbuch. II. del 2. izdaja. Bajuk: Pevska šola. Gröbming: Violinska šola. Ševčik: Opus VI, III. zvezek. Pivko-Scliaup: Telovadba II. del. Stanojevič: Historički atlas. Leko: Kemija za višje razrede srednjih šol. * Po odloku min. prosvete S. n. br. 30925 od 10. oktobra 1983. dovoljena kot pomožna knjiga, v kolikor odgovarja predpisanemu učnemu načrtu. Kocen-Šenoa: Geografski atlas. Bevk: Botanika za višje razrede. * Zaletel V.: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. * Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije za nižje razrede srednjih šol. I. del. * Bohinc-Savnik-Prijatelj: Zemljepis za III. razred srednjih šol. III. razred. Pečjak: Katoliški verouk lil. del. Breznik: Slovenska slovnica in pravopis. * Grafenauer: Slovenska čitanka III. del. * Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. * Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar. Osvald: Logika. Sodnik: Logaritmi. * Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje razrede. Popovič Pavle: Jugoslovenska književnost. Dolžan: Mineralogija in geologija. Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka III. del. * Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka. Matek-Jeran: Geometrija za VI.—VIII. gimn. razred. * Reisner: Fizika. Bajuk: Pevska šola. Kayser: Opus XX, I. in II. zvezek. Ševčik: Opus VI, IV. ih V. zvezek. Pivko-Schaup: Telovadba III. del. Kocen-Šenoa: Geografski atlas. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred. * Zaletel: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. * Ozvald: Osnovna psihologija. * Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije I. in II. del. * Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. IV. razred. * Medved: Zgodovina svete katoliške cerkve. Breznik: Slovenska slovnica in pravopis. * Grafenauer: Slovenska čitanka III. in IV. del. * Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Trifunac-Kangrga: Nemačka čitanka IV. del. Matek-Jeran: Geometrija za VI.—VIII. gimnaziski razred. Sodnik: Logaritmi. Bajuk: Pevska šola. Kayser: Opus XX, 3. zvezek. Ševčik: Opus VI, 6. zvezek. Pivko-Schaup: Telovadba IV. del. * Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka. Pivko: Metodika telovadbe. * Zaletel V.: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. * Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar. * Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije I. in II. del. * Bevk: Botanika za višje razrede. * Dolžan: Mineralogija in geologija. * Poljanec: Prirodopis živalstva. V. razred. Hefler: Metodika religijske nastave i odgoja. * Grafenauer: Slovenska čitanka IV. del. * Grafenauer: Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Breznik: Slovenska slovnica III. izdaja in slovenski pravopis. * Komatar-Capuder: Zgodovina novega veka. Bezjak: Opča zgodovina vzgoje in pouka. Pirc: Čitanka o higijeni. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za VIII. razred. Stanojevič: Historički atlas. * Zaletel V.: Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva. * Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. razred. * Melik-Orožen: Zgodovina Jugoslavije I. in II. del. * Bradač-Šlebinger: Nemško-slovenski slovar. Trifunac-Kangrga: Nemačka čitanka IV. del. H. Deška in dekliška vadnica. I. razred. Flere: Naša prva knjiga. Černivec: Računica I. del kot pomožna knjiga. II. razred. Krščanski nauk za prvence. Gangl: Čitanka II. del. Černivec: Računica II. del kot pomožna knjiga. Brinar: Jezikovna vadnica nižja stopnja. Pregelj: Nageljčki I. del. III. razred. Katoliški katekizem. Schreiner-Erjavec: Čitanka. Brinar: Slovnica (srednja stopnja) nova izdaja. Černivec: Racunica III. del. Pregelj: Nageljčki III. zvezek. Lesica: Prva srpska ili hrvatska čitanka, nova izdaja. Načrt mesta Ljubljane. Ročni zemljevid dravske banovine. IV. razred. Katoliški katekizem. Zgodbe sv. pisma za osnovne šole iz 1.1930. Rape: Četrta čitanka. Schreiner-Bezjak: Slovenska jezikovna vadnica IV. del. Černivec: Računica IV. del. Pregelj: Nageljčki II. zvezek. Lesica-Lokovšek: Prva srpska ili hrvatska čitanka. Brinar: Slovnica — višja stopnja. Ročni zemljevid dravske banovine. Zemjevid kraljevine Jugoslavije, razdeljen na banovine. V. a Pismene naloge A. Iz slovenskega jezika. II. razred: 1. Načrt za moje izvenšolsko izobraževanje. (Razmišljanje.) 2. »Kdor dušno živi, ne umrje.« (Razlaga napisa na grobu Jos. Turnogradske.) 3. Zgradba dejanja v »J. Cezarju«. 4. a) Finžgar »Veriga«, b) »Revizor« Gogoljev. 5. Iz spominov na Jurčiča. (Po Lev-čevi pripovesti.) 6. Tavčar »Vita vitae meae«. 7. Naš materinski dan. III. a r a z r e d : 1. Jesen prihaja. 2. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 3. Kaj so nam dali naši prosvetljenci? (Razprava.) 4. Zimsko veselje otrok. (Opis.) 5. Na katerih etičnih temeljih morajo sloneti odnošaji med narodi. (Razprava.) 6. Slovanska in jugoslovanska zavest pri starejših pisateljih. (Razprava.) 7. Pomlad — mladost. (Vzporedba.) 8. O materi in materinski ljubezni. III. b r a z r e d : 1. Prvi jesenski dnevi. (Oris.) 2. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 3. Kaj so nam dali naši prosvetljenci? (Razprava.) 4. Prizor iz zimskega življenja. (Oris.) 5. Na katerih etičnih temeljih morajo sloneti odnošaji med narodi? (Razprava.) 6. Slovanska in jugoslovanska zavest pri starejših slovanskih pisateljih. (Razprava.) 7. Priroda in človek pomladi. (Opis.) 8. O materi in materinski ljubezni. IV. arazred:l. Prešernovi pesniški prvenci. (Označba.) 2. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 3. Kako uteme- ljuje Prešern v »Krstu pri Savici« Črtomirovo izpreobrnitev. (Prikaz in pretres.) 4. Po prvih učnih preizkusih. 5. Na katerih etičnih temeljih morajo sloneti odnošaji med narodi? (Razprava.) 6. Naše morje. 7. Usoda mož-borcev. (Razmišljanje ob Levstikovem življenjepisu.) 8. 0 materi in materinski ljubezni. IV. b razred : Vzgojna plat gledišča. (Razprava.) 2. Naloge izobražene jugoslovenske žene. (Razmišljanje.) 3. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 4. a) Martin Krpan, b) Šestdeseta leta v naši književnosti. 5. Učitelj nam je umrl. 6. a) Naše morje, b) Jenko, Obrazi. 7. Ljudska izdaja Gregorčičevih pesmi. (Mohorjeva dtružba.) 8. Mati. v Jurčičevih povestih. IV. c razred: 1. Moje misli o športu. (Razmišljanje.) 2. »Sveto služimo sveti domovini 1« (Zaprava o Stritarjevem izreku.) 3. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 4. Časopisi in društva v Levstikovi dobi. 5. a) Stritar, Sodnikovi, b) Cigler, Sreča v nesreči. 6. a) Jenko, Obrazi, b) Dijaška vprizoritev Cankarjeve »Lepe Vide«. 7. Naš materinski dan. 8. Moja izobrazba izven šole. V.a razred: 1. Ob tihih večerih. (Poizkus črtice.) 2. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 3. Mornar, ko je najvišji dan, — izmeri daljo in nebeško stran. (Razlaga Župančičevih verzov.) 5. Na katerih etičnih temeljih morajo sloneti odnošaji med narodi? (Razprava.) 6. Vzoren sestavek v svobodni izbiri. 7. Morje in njegov pomen. (Razprava.) V. b razred: 1. Ko pride noč, sodruga fantazije. (Poizkus črtice.) 2. Samo mir omogoča stvariteljsko delo naroda. (Razprava.) 3. Mornar, ko je najvišji dan, — izmeri daljo in nebeško stran. (Razlaga Župančičevih verzov.) 4. Kakšno korist ima učitelj od znanja tujih jezikov. (Razprava.) 5. Na katerih etičnih temeljih morajo sloneti odnošaji med narodi? (Razprava.) 6. Vzoren sestavek po svobodni izberi. 7. Sloga jači, nesloga tlači. (S posebnim ozirom na idejo jugoslovanskega, narodnega in državnega edinstva.) V. c razred: 1. Vzgojni pomen praznovanja narodnih praznikov. (Razprava.) 2. Katere vrline naj dičijo idealnega učitelja? (Razmišljanje.) 3. Martin Kačur. (Karakteriziranje glavnega junaka.) 4. Na katerih etičnih temeljih naj slone odnošaji med narodi? (Razprava.) 5. a) Vesela pomladna epistola. (Župančič), b) Manom Josipa Murna (Župančič). 6. Konec prve poti v življenju. B. Iz srbohrvatskega jezika. II. razred : 1. Jesenja šetnja u prirodi. 2. Lete, lete pahuljice bele. 3. Sadržaj jedne narodne pesme. 4. Moje sečanje na detinstvo. 5. Izbor po volji. 6. a) Jutro u šumi. b) Moje namere za vreme raspusta. TI f. a razred : 1. a) NajlepŠi trenutak moje mladosti b) Lisce pada ... 2. a) Od jednog udarca hrast ne pada. b) Prosjak i zima. 3. Život u selu i gradu. (Paralela.) 4. a) Zadovoljstva i koristi od pu-tovanja. b) Šetnja kroz šumu. III. b razred : 1. Kuda bili želio putovati i zašto? 2. a) Kome se ne može savetovati, torne se ne može nipomoci. b) Svako je kovač svoje sreče. 3. a) Posledice nepromišljenosti. b) Dobre knjige -dobri prijatelji. 4. a) Pokoljenja djela sude, što je cije, daju svjema. Petar Petrovič Njegoš, b) Trnovit je put k slavi. 5. Čuvajmo naše more. 6. Izbor po volji. IV. a razred: 1. Priroda i njen uticaj na naše raspoloženje. 2. a) Teško je onome ko je sam u nesreči, b) Dobro se ne ume ceniti dok se ne izgubi. 3. a) Istrajnost pobedjuje. b) Misli o životu. 4. Motivi u narodnoj poeziji i lepota pojedinih motiva. 5. a) Samo tudjim očima mogu se videti svoji nedostaci. b) Lepote moje otadžbine. 6. Dosta blaga, dosta prijatelja, nesta blaga, nesta prijatelja. IV. b razred: 1. a) Život čovekov je dug i mučan put na kome se može nači po neka ruža, ali trnja uvek ima. b) Sveštenik priceščuje četu. (Prema Mažuraničevom epu.) 2. a) Bogataš i siromah. (Razmišljanje), b) Dostojanstvo života je u radu i borbi. 3. a) Uloga bola u čovečjem životu, b) »Prijatelj i senka nisu nikad stalni, — Uza te su samo kad su vedri dani.« (Ljuba Nenadovič.) 4. Ne slušajte nikad onih koji rdjavo govore o drugima a dobro o vama. 5. a) Kosovo u istoriji i narodnoj pesmi, b) Ko če vjetar ludi zadržati? — Ko 1 pu-čini zabranit kip jeti? — ko 1 granicu želji naznačiti? (Njegoš.) IV. c razred : 1. Muzika. 2. »U dobru je lako dobru biti, — na muci se poznaju junači« (Petar Petrovič Njegoš). 3. Ljubav prama bližnjemu. 4. Država kao uslov slobodnog kullurnog napretka naroda. 5. Priroda kao učiteljica. 6. Moje najdraže štivo. V. a razred: L Dečja književnost i njen vaspitni značaj. 2. Od čega zavisi uspeh u nastavi. 3. Ličnost i društvo. V. b razred: Prijatelj i senka nisu nikad stalni, — Uza te su samo kad. su vedri dani (Lj. Nenadovič). 2. Uticaj učiteljice na domače vaspitanje. 3. Školske svečanosti i njihov vaspitni značaj. V. crazred: 1. Ako hočeš da razumeš dušu dečju, sečaj se svoga detinstva. 2. Narodna poezija u pedagoškoj praksi. 3. Pedagogika i život. V. b Govorniške vaje A. Prosta predavanja. II. razred: 1. Ozadje Tavčarjeve: Vita vitae meae! (Grošelj.) 2. Jurčič, Ponarejeni bankovci. (Fojkar.) 3. Pregelj, Plebanus Joaneš. (Potokar.) 4. Ivan Cankar, Martin Kačur. (Kimovec.) 5. Mati — predmet v delih slovenskih pisateljev-pesnikov. (Berlot.) 6. Fr. Erjavec. (Kodre.) 7. 0 Jurčičevem Sosedovem sinu. (Jevševar.) 7. Mencinger, Abadon. (Luštek.) 9. Tavčar, Grajski pisar. (Konc.) 10. Stritar, Sodnikovi. (Kunaver.) 11. Finžgar, Dekla Ančka. (Kenk.) 12. Cankar, moje življenje. (Zupan.) 13. O zgodovini doline loncev in rešet. (Bartol.) 14. Jurčič, Rokovnjači. (Dobnikar.) 15. Cankar, Na klancu. (Marinko.) 16. Cankar, Hlapec Jernej. (Germek.) 17. L. v. Beethoven. (Prek.) 18. Miško Kranjc. (Sbrizaj.) 19. R. Wagner. (Verzel.) 20. Tavčar, Visoška kronika. (Kačič.) 21. Puškin, Evgenij Onjegin. (Scholl-mayer.) 22. Tavčar, Cvetje v jeseni. (Kump.) 23. Pregelj, Na vakance. (Lovšin.) 24. Levstik, M. Krpan. (Blaganje.) 25. Puškin, Jevgenij Onjegin. (Pertot.) 26. Finžgar, Prerokovana. (Malnar.) 27. Tavčar, 4000. (Zupančič.) 28. Prešernova smrt. (Ropič.) 29. Aškerc, Mučeniki. (Prosen.) 30. Shakespeare, Beneški trgovec. (Praznik.) 31. Finžgar, Pod svobodnim solncem. (Petročnik.) 32. Kersnik, Gospod Janez. (Pliberšek.) 33. Goethe. (Žun.) 34. Finžgarjeva dela. (Kačič.) 34. O pomenu in razvoju sokolske telovadbe. (Pustišek.) 35. Tavčar, Visoška kronika. (Pfeifer.) III. a razred : 1. Voltaire. (Tomšič.) 2. Tavčar, Visoška kronika« kot kulturno zgodovinska slika. (Grčar.) 3. Tavčarjeve povesti, katerih snov je iz 16. in 17. stoletja. (Erjavec.) 4. Napoleonova »Ilirija. (Metelko.) 5. Ivan Cankar. (Veber.) 6. Vrhniški pevec in roman. (Mehle.) 7. Francoska revolucija. (Poženel.) 8. Naše morje in naloga Jadranske straže. (Potočnik.) 9. Štrekljeva zbirka slovenskih narodnih pesmi (III. del). (Samec.) 10. Slovenske pripovedne narodne pesmi. (Snoj.) 11. Odiseja. (Dekanič.) III. b razred : 1. Finžgar, Pod svobodnim solncem .(Posinig.) 2. Puškinov »Jevgenij Onjegin«. (Jug.) 3. P. Petrovič Njegoš Gorski venec«. (Stojkovič.) 4. Romantika s posebnim ozirom na Slovence. (Zupan.) 5. Celjski grofje v slovenski dramatiki. (Pevc.) 6. M. Čop — duševni vodja čbeličarjev. (Košir.) 7. F. Detela »Tujski promet«. (Pirnat.) 8. Prešernova »Nova pisarija«. (Krča.) B. Seminarnc vaje. a) Pri slovenskem jeziku. IV. a razred: 1. A. S. Puškin in njegov roman »Jevgenij Onjegin«. (Kamenšek.) 2. Prešernova »Nova pisarija«. (Gaberščik.) 3. M. Lermontov. (Jamnik.) 4. Rimska lirika in Prešeren. (Jerman.) 5. František Ladislav Celakovsky. (Keber.) 6. Karel Hynek Macha. (Koman.) 7. Ivan Meštrovic. (Kump.) 8. Jan Kollar. (Iglič.) 9. I. S. Turgenjev. (Mehak.) 10. Fr. Levstik: Popotovanje iz Litije do Čateža (čitanje in interpretiranje). 11. J. Stritar: Razprava o Prešernu in kritično pismo o Koseskem (čitanje in interpretacija). IV. b razred : 1. Moje misli o Cankarjevem »Hlapcu Jerneju . (Sotlar.) 2. Pomen telovadbe za narodno in državljansko vzgojo. (Potočnik.) 3. Označba Bleiweisove dobe. (Skubic.) 4. Boj za »Mazeppo«. (Škulj.) 5. Ali spada poučevanje slovnice v osnovno šolo? (Poženel.) 6. Boj za kritiko 1. 1858. (Zupančič.) 7. Valjavčeve idile. (Rigler.) 8. J. Križanič. (Siched.) 9. Sreča v nesreči. (Sotlar.) 10. Levstikov pomen v književnosti. (Ravnihar.) 11. Jenko, Jeperški učitelj. (Vodušek.) 12. Jurčič, Jurij Kozak. (Novak ml.) 13. Stritar, Antologija. (Novak st.) 14. Jurčič in njegova romanopisna tehnika. (Pipan.) 15. Pregelj: Simon iz Praš. (Prek.) 16. 0 pok. P. Hugolinu Sattnerju. (Štrancar.) 17. O. Fr. Zbašniku. (Šoukal.) 18. O Jos. Cimpermanu. (Turšič.) 19. Tavčar, V Zali. (Primožič.) 20. Tavčar: Visoška kronika. (Remškar.) IV. c razred : 1. Miselni razvoj v Prešernovem Sonetnem vencu. (Kopčavar.) 2. Slovstveniki v Prešernovih Poezijah. (Grobovšek). 3. Razmere v »Krstu pri Savici« in razmere za Prešerna. (Mehora.) 4. Označba Bleiweisove dobe. (Korošec.) 5. Vseslovan Jurij Križanič. (Šuster.) 6. Boj ob »Mazeppi«. (Ušeničnik.) 7. Kako bi v šoli in izven nje pospeševal državljansko vzgojo? (Žnidar.) 8. Trdina, Pretres slovenskih pesnikov. (Bertoncelj.) 9. Kako bi naj učitelj narodno vzgajal? (Sušnik.) 10. Simon Jenko. (Lučovnik.) 11. Jurčič-Levstik-» Tugomer«. (Mehora.) 12. Preporod na naši obali. (Čamernik.) 13. Fr. Erjavec. (Dimeč.) 14. Stritar, Klasje. (Jalen.) 15. Levstik-Jurčič. (Dorrer.) 16. Simon Gregorčič. (Jarnovič.) 17. Idejni temelji nove šole. (Mihevc.) 18. Tavčar, Otok in Struga. (Perharič.) 19. Dr. Fr. Detela. (Plantan.) 20. Ivan Cankar, dramatik. (Repič.) 21. O izven-šolskem delu. (Viršek.) 22. O lepi knjigi. (Po Finžgarju.) (Videnič.) 23. Fran Milčinski. (Pretnar.) 24. O izvenšolskem delu. (Viršek.) 25. Stritar: Gospod Mirodolski. (Birsa.) 26. Oder na deželi. (Sever.) V. a razred: 1. Čitanje in interpretiranje Tolstojeve drame »Moč teme«. 2. Ivan Cankar, Jakob Ruda. (Gabrovec.) 3. Ivan Cankar, Kralj na Betajnovi. (Pogorelec.) 4. Cankarjevi prvi kritični in polemični spisi. (Dolanc.) 5. Anton Medved. (Nepužlan.) 6. Lamartine in njegova poezija. (Švalj.) 7. O. Župančič, Veronika Deseniška. (Mahkota.) 8. I. Cankar, Martin Kačur. (Vodušek.) 9. I. Cankar, Kurent. (Javornik.) V. b razred : 1. L. N. Tolstoj »Moč teme« — čitali in interpretirali. 2. Anton Medved (življenje in literarno delovanje). (Mazi.) 3. Ekspresionizem. (Umnik.) 4. Ivan Cankar, Martin Kačur. (Arrigler.) 5. Josip Murn-Aleksandrov. (Primožič.) 6. 0 stilu. (Varacha.) 7. O kompoziciji. (Race.) 8. Književne oblike. (Petročnik.) 9. Ivan Cankar. (Kelvišar.) 10. Dr. J. Mencinger, Abadon. (Ahčan.) 11. Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica. (Pfeifer.) 12. Slovenska moderna lirika. (Poljanec.) 13. Cankarjeve drame. (Suhadolnik.) 14. Cankarjevi kritični in polemični spisi. (Koželj.) 15. O književnem stilu. (Kačič). V. c razred: 1. Kopitar in Vuk. (Mušič.) 2. Medved kot dramatik. (Kveder.) 3. Kako bi ob poučevanju narodnega jezika narodno vzgajal? (Pušljar.) 4. Razvojna črta Cankarjeve duševnosti. (Levstek.) 5. Ali vpliva materijalizem na današnjo mladino? (Prešeren, Perenič koreferent.) 6. Nadaljevanje koreferata k Prešernovemu predavanju. (Perenič.) 7. Meško, Slike. (Dražil.) 8. Josip Murn. (Benedičič.) 9. Rado Murnik. (Rus.) 10. Slovenski slovarji. (Demšar.) 11. Nekaj besed o mladinskem slovstvu. (Fugger.) 12. O Knut Hamsunu. (Grobler.) 13. Fr. Zbašnik. (Grašič.) 14. M. Valjavec. (Muc.) b) Pri srbohrvatskem jeziku. IV. a razred: 1. Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age Čengica. (Čitanje i tumačenje.) 2. Ksaver Šandor Gjalski »Gjurdjica Agičeva«. (Jamnik.) 3. August Šenoa //Branka«. (Lobe.) 4. August Šenoa »Zla-tarevo Zlato«. (Jerman.) 5. Djura Jakšic »Na mrtvoj straži«. (Kamen-šek.) 6. Djura Jakšic »Milan«. (Kump.) 7. Evgenij Kumičič »Jelkin bosiljak«. (Mihevc.) 8. Djura Jakšic »Srpsko čobanče«. (Keber.) 9. Djura Jakšic »Sirota Banačankac. (Lavrač.) 10. Kosovski ciklus. (Merčun.) 11. Ciklus Kraljeviča Marka. (Iglič.) 12. Bora Stankovič Nečista krv«. (Gaberščik.) IV. b razred: Ivan Mažuranič: Smrt Smail-age Čengica. (Čitanje i tumačenje.) 2. Dinko Šimunovic »Tudjinac«. (Zupančič.) 3. Evgenije Kumičič »Začudjeni svatovi«. (Poženel.) 4. Josip Kozarac Slavonska šuma«, »Tena«, »Emiljan Lazarevič«, »Biser Kata«, »Rodu u pohodu«, »Medju svijetlom i tminom«, »Mrtvi kapitali«. (Ravnihar.) 5. Djura Jakšic >Srpsko čobanče«. (Vodušek.) 6. August Šenoa »Karanfil s pjesnikova groba«. (Skubic.) 7. Djura Jakšic »Sirota Banačanka«. (Štubler.) 8. August Šenoa »Branka«. (Spiler.) 9. Pretkosovski ciklus. (Pipan.) 10. Ksaver Šandor Gjalski »Gjurdjica Agiceva«. (Potočnik.) August Šenoa »Zatarevo zlato«. (Škulj.) IV. c r a z r e d : 1. Smrt Omera in Merime (nar. pesma). (Šuster.) 2. Hat i mir (od L. Tolstoja). (Korošec.) 3. Moja doživljenja pri stu-panju u učiteljsku školu. (Korošec.) 4. Na Gazi-Mestanu (od Milana Rakiča), deklamacija. (Mehora.) 5. Privreda savremene Bugarske, (impresije sa izleta). (Lučovnik.) V. a razred: 1. Djura Jakšič »Sirota Banačanka« (Ahtik), »Mi-lan (Erker), »Kraljica« i »Sužanj«. (Nepužlan.) 2. Josip E. Tomič »Emin-agina ljuba«. (Dolanc.) 3. Ivan Gundulič »Dubravka«. (Hude.) 4. August Šenoa »Zlatarevo zlato«. (Pernat.) 5. August Šenoa »Branka . (Jesihar.) 6. Laza Lazarevič »Školska ikona«. (Vodušek.) 7. Ksa-ver Sander Gjalski »Gjurdjica Agičeva«. (Žigon.) 8. Milovan Glišič »Glava šeceira<, »Prva brazda«, »Svirač«, »Učitelj«. (Mahkota.) 9. Evgenije Kumičič »Začudjeni svatovi. (Bartol.) 10. Vjenceslav Novak »Tito Dorčič«. (Kobe.) 11. Janko Veselinovič »Svekrva« i »Bela vrana«. (Pavlin.) 12. Ante Kovačič »Ljubljanska katastrofa. (Švalj.) V. brazred : 1. Djura Jakšič »Kraljicac. (šiška.) 2. Djura Jakšič »Srpsko čobanče«. (Poljanec.) 3. August Šenoa »Karanfil s pjesnikova groba«. (Drnovšek.) 4. August Šenoa »Zlatarevo zlato«. (Ahčan.) 5. Miroslav Krleža »Povratak Filipa Latinoviča«. (Varacha.) 6. August Šenoa »Branka«. (Arrigler.) 7. Josip Eugen Tomič »Emin-agina ljuba«, (šiška.) 8. Ante Kovačič »Ljubljanska katastrofa:. (Koželj.) 9. Ksaver Šandor Gjalski »Gjurdjica Agičeva«. (Primožič.) 10. Laza Lazarevič »Školska ikona. (Medved.) 11. Ivan Gundulič »Dubravka«. (Frank.) 12. Laza Lazarevič »Prvi put s ocem na jutrenji«. (Jančar.) 13. Evgenij Kumičič »Začudjeni svatovi. (Mazi.) 14. Vjenceslav Novak »Tito Dorčič«. (Tejkal.) 15. Milovan Glišič »Glava šečera«. (Čepon.) 16. Milovan Glišič Prva brazda«. (Jagodic.) V. c razred: 1. Metode proučavanja prilika Južnih Slovena (po Jovanu Cvijiču). (Prešeren.) 2. Vuk St. Karadžič kao književni reformator (po dr. Jovanu Skerliču). (Mušič.) 3. Jefimija, monahinja: Pohvala knezu Lazaru (po prevodu Lj. Stojanoviča). (Brus.) 4. O srp-skom narodnom pozorištu (po dr. Vojislavu Jovanoviču). (Pipp.) 5. Marko Kraljevič i brat mu Andrijaš, narodna pesma. (Vodopivec.) 6. Savjeti zdravoga razuma od Dositeja Obradoviča. (Koren.) VI. Šola in dom ter dijaška društva A. Šola in dom. Predmetni učitelji, zlasti pa razredni starešinfc, su bili v stalnih stikih s slarši učencev, oziroma njihovimi namestniki. Starši in njihovi namestniki so prihajali številno in čestokrat v zavod po informacije o napredku in vedenju otrok oziroma varovancev. B Dijaška društva. Za razširjenje in. poglobitev strokovne, leposlovne in splošne izobrazbe so skrbela razna društva učencev in učenk na zavodu pod pokroviteljstvom njihovih profesorjev. V Udruženju učiteljiščnikov, ki šteje 80 elanov pod predsedstvom učenca IV. c razreda Repiča Viktorja, sta delovali dve sekciji: kulturno znanstvena in dramatska. Delo v dramatski sekciji se je omejilo na študiranje dram iz slovenske književnosti. Kulturno-znanstvena pa je priredila par zanimivih predavanj. Ob koncu leta se je obnovila glasbena sekcija, tako da bo prihodnje šolsko leto Udru-ženje imelo svoj odkester. Pokroviteljstvo Udruženja, ki je med letom sodelovalo tudi pri raznih šolskih prireditvah, je bilo poverjeno prof. Jurkoviču Ljubomiru. Kulturno udruženju gojenk pod predsedstvom učenke IV. a razreda Gaberščik Avguste se je z 82 članicama delilo v pedagoško-filozofski odsek z načelnico Suhadolnik Izabelo, učenko V. b razreda in v literarni odsek z načelnico Mahkota Marijano, učenko V. a razreda. Vsega skupaj sta imela krožka 7 sestankov: 4 pedagoško-filozofske in 3 literarne. Na prvih so se razpravljala aktualna kulturna in obče vzgojna vprašanja ter žensko-vzgojni problemi, na drugih pa so gojenke čitale dela Elizabete Bagrjane, De-sanke Maksimovič in Agnes Smedley, g. Taufer Vida je recitirala svoje pesmi, g. Kreft Bratko pa je predaval o modernih smereh režije. Vseh sestankov so se udeležile članice v lepem številu. Udruženje j;; bilo pod pokroviteljstvom prof. Vodnik Dore, prof. Černej Anice in prof. dr. Gogala Stanka. Z aktualnim vprašanjem treznosti, abstinenčnega gibanja in propagiranja vzdržnosti od alkoholnih pijač se je pečal a b s t i n e n t n i krožek »Danica« z 26 članicami pod predsedstvom učenke III. a razreda Hreščak Vladimire. Odsek je imel 2 redna sestanka, na katerih je med drugim predaval prof. dr. Gogala Stanko o abstinenčnem delu med narodom, šolski upravitelj v pok. Horvat pa o zgodovinskem razvoju abstinenčnega gibanja. Za božičnico je krožek tudi letos obdaroval nekaj najrevnejših otrok raznih ljubljanskih osnovnih šol. Knjižnica, ki jo je tekom časa ustanovil, ima na razpolago že precej knjig in revij, ki so jih članice rade prebirale. Pokrovitelj krožka je bil prof. dr. Gogala Stanko. Na zavodu delujeta tudi dve samotojni podružnici Ferijalnega s a v e z a, in sicer na ženskih oddelkih z 95 članicami pod nadzorstvom prof. dr. Robiča Maksa, na moških oddelkih s 64 člani pa pod nadzorstvom prof. Jegliča Milka. Članom in članicam nudi Ferijalni savez priliko, da s potovanji o počitnicah točnejše in osebno spoznavajo lepote naše domovine, prebivalstvo ter njegove običaje in življenjske pogoje. Ferijalci na zavodu so vprizorili dne 26. marca 1934 v ljubljanskem dramskem gledališču dramatsko predstavo »Lepa Vida« od Iv. Cankarja v režiji učenca IV. c razreda Mehore Silva. Dvorana je bila do mala popolnoma zasedena, a kritika izredno ugodna. Del čistega dobička te predstave je prejelo Podporno društvo na zavodu, drugi del pa se je vporabil za podporo siromašnejšim učencem, ki so se udeležili poučne ekskurzije v naše Primorje Dalmacijo, Hercegovino in Bosno, ki jo je ob sodelovanju Pomladka Jadranske straže organizirala zavodova (50.) podružnica Fer. Saveza pod vodstvom prof. M. Jegliča o velikonočnih počitnicah v dneh od 2. do 8. aprila 1934. V karitativni smeri se z veliko vnemo udejstvuje Podmladek Rdečega križa, ki so bili njegovi člani vsi učenci in učenke vseh zavodovih oddelkov, in sicer: na deški vadnici s 158 člani pod vodstvom vadn. učitelja Deržaja Viljema in predsedstvom učenca IV. razreda vadnice Baloha Janeza ter na dekliški vadnici s 113 članicami pod vodstvom vadn. učitelja Završnik-Sedlak Gizele in predsedstvom Alenčice Lovšin, učenke III. razreda vadnice. Poleg uspešno izpadle zbirke prispevkov za poplavljence v oktobru je PRK zbral in razdelil za božične dni več parov čevljev, mnogo kosov perila, nogavic, čepic in oblek. Podporno društvo na zavodu šteje Podmladkarje in njihove starše med svoje najbolj požrtvovalne in zveste zaveznike. Notranjo organizacijo so utrjevali z rednim čitanjem Glasnika PRK, z mnogimi priložnostnimi predavanji, nagovori in opozorili, z mesečnimi sejami razrednih odborov in po potrebi tudi šolskih odborov. Poleg izvedene božičnice 18. decembra, so člani PRK prav pridno sodelovali pri vseh šolskih slavnostih, zlasti pa na drž. praznik Uje-dinjenja, ko obhaja PRK svojo slavo. Moški oddelki učit. šole so bili s 103 člani pod vodstvom prof. M. Jegliča in predsednikom Jalenom Francetom, učencem IV. c razreda, ženski pa s 172 članicama in 19 člani pod vodstvom supl. Žgur Adele in predsedstvom Zupančičeve Marije, učenke IV. b razreda. Samostojnih prireditev ti oddelki tekom leta niso priredili, pač pa so se marljivo udejstvovali pri raznih šolskih prireditvah in akademijah, zlasti pri proslavi Materinskega dne. Vsak razred obeh vadnic in učit. šole je bil naročen na svoj izvod Glasnika PRK. Od nalog o materi in materinski ljubezni, ki so bile predložene Glavnemu odboru PRK v Beogradu, je bila ona učenke IV. a razreda Kuhar Mihaele odlično ocenjena in je dobila pohvalno priznanje. (Dopis št. 3931 od 20. VI. 1934.) Za nacijonalno vzgojo šolske mladine sta skrbela Podmladek Jadranske straže in organizacija Sokola Kraljevine Jugoslavije. Tudi v Podmladku Jadranske straže so bili organizirani vsi učenci in učenke vseh oddelkov učit. šole in obeh vadnic. Na deški vadnici je štel 158 učencev pod poverjenikom vadn. učiteljem Omanom Otonom in načelnikom Andrejčičem Igorjem, učencem IV. razreda, na dekliški pa 113 članic pod vodstvom prof. Skaberne-tove Minke in načelnico Jurco Sonjo, učenko IV. razreda. Na učit. šoli je štel Podmladek JS 122 člana in 182 članici pod predsedstvom Bezeljaka Janeza, učenca IV. c razreda, in Šuligojeve Ide, učenke V. a razreda. Pokroviteljtvo je bilo poverjeno prof. Černejevi Anici in prof. Mlakarju Ljudevitu, ki ga je po njegovi prerani smrti nado-mestoval prof. Kolar Ivan. Notranje delo vseh Podmladkov je bilo prav živahno, predpisane seje so se vršile redno, razpečevanje raznih predmetov, kakor razglednic, slik, tombolskih kart v prid ban. društvu Jadranske straže je šlo zelo uspešno izpod rok, tajnik g. Marjanovič je predaval o življenju v morju, mnogo truda in časa so vzele priprave za izvrstno uspelo ekskurzijo na Jadran ter za odlično izvedeno Akademijo v dvorani šentjakobskega gledališča v Mestnem domu dne 5. maja, ki sta popolnoma dosegli svoj namen. Vsak razred je bil naročen na svoj izvod društvenega lista Glasnik PJS. — V organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije je bila učit. šola udeležena s 72 aktivnima naraščajnikoma, od katerih je 18 vodnikov vrst dece in naraščaja v sokolskih telovadnicah in z 84 aktivnimi na-raščajnicami z 25 vodnicami vrst. Med učenci je najbolje zastopan IV. c razred, ki izkazuje 77-4% sokolskih delavcev, med učenkami pa IV. a razred, ki jih izkazuje 57-1%. Na obeh vadnicah pa telovadi pri sokolski deci 54 dečkov in 45 deklic. Evidenco o sokolskem udejstvovanju vse šolske mladine vodita poleg razrednikov tel. učitelja Trdina Jožica in Zaletel Vinko. Poleg učne tvarine, ki jo predpisuje učni načrt za učit. šole, to je: Zgodovina Sokolstva, organizacija in prosvetno delo Sokolstva, sokolski telovadni sestav itd., se je med telovadnim poukom opozarjalo zlasti na sokolsko literaturo ter so bili prečitani odlomki; iz raznih knjig, na pr.: Jan Kren: Cilj sokolskih teženj; dr. M, Tyrš: Naš zadatek, smer in cilj in dr. Vsak letnik je bil naročen na časopise: Sok. Glasnik, Soko, Sokolič in Naša radost, s pomočjo katerih so učenci in učenke sestavljali razne naloge, vadbene ure za otroke vseh stopenj ter za odrasle. Razen tega se je med šolskim letom nudila mnogokrat prilika, da se je opozarjalo dijaštvo na veliki pomen Sokolstva pri nacijonalni in državljanski vzgoji naroda. Vsak vadniški razred pa je bil naročen na svoj izvod sokolskega lista mesečnika Naša radost. Na občnih zborih oziroma na sestankih določena članarina je bila pri vseh udruženjih in vseh oddelkih točno vplačana in so vsi tozadevni spiski v popolnem redu. V oktobru 1933. se je na zavodu ponovno začel celoletni tečaj za češki jezik, ki ga brezplačno vzdržuje Češkoslovaška-jugoslovanska liga v Ljubljani. Tečaja, ki je bil v treh paralelnih oddelkih izključno samo za zavodovo dijaštvo se je udeleževalo skupno 108 oseb, in sicer 38 učencev in 70 učenk. Učila (učbenike in besednjake) je nudila Liga tečajnikom brezplačno, podučevala pa sta univ. lektor češkega jezika prof. dr. Burian (v 1 oddelku) in učitelj I. Vogel (v 2 oddelkih). Nagrada v znesku Din 200-—, ki jo je razpisal Savez nabavljačkih zadruga drž. službenika v Beogradu za obširnejšo srednješolsko razpravo o zadružništvu, je bila s sklepom št. 10626/IV od 11. maja 1934 podeljena učencu V. c razreda Pušljarju Mirku. VII. a Poučne ekskurzije Poučne ekskurzije in izleti so po členu 18. zakona o učiteljiščih sestavni del šolskega delovanja v prid pouku, zdravju in vzgoji učiteljskega naraščaja. »Zveza kulturnih društev« je predvajala v kinu »Matica« tekom šolskega leta celo serijo poučnih in nacijonalnih zvočnih filmov. Kot poldnevna ekskurzija za vse oddelke učiteljske šole so bili obiski velesejma in litografične razstave v palači OUZD. Poleg tega pa so priredili posamezni razredi učiteljske šole pod vodstvom svojih predmetnih učiteljev oz. razrednika še sledeče ekskurzije: II. razred: Poučna ekskurzija na Jadran, in sicer Zagreb— Spl it—Dubrovnik—Mostar—Sarajevo—Brod—Ljubljana. (O velikonočnih počitnicah.) Učenke: izlet na Rakitno in skozi Pekel v Borovnico, učenci: izlet na Muljavo in v Slično. Ogled umteniške razstave v Ljubljani. III. a razred : Celodnevna majniška ekskurzija k Sv. Križu nad Jesenicami. III. b razred: Ogled mednarodne fotografske razstave. 7 dnevna ekskurzija na morje, in sicer Zagreb—Split—Dubrovnik—Mostar— Sarajevo—Brod—Ljubljana. (O velikonočnih počitnicah.) IV. a razred: Poldnevna ekskurzija: ogled tobačne tovarne. Majniški izlet: Žalna, Videm, Krka—Muljava—Stična. Poldnevna ekskurzija: ogled Narodnega muzeja. Poučna celodnevna ekskurzija na Sv. Jošt. IV. b razred: Obisk gluhonemnice v Ljubljani. Poldnevna ekskurzija: ogled tobačne tovarne. Celodnevna ekskurzija na Sv. Katarino. Celodnevna majniška ekskurzija v Laško—Sevnica. Popol-dnevna ekskurzija: ogled Narodnega muzeja v Ljubljani. Celodnevna poučna ekskurzija na Sv. Jošt. IV. c razred: Poldnevna ekskurzija na pomožno šolo v Ljubljani. Poldnevna ekskurzija: ogled tobačne tovarne. 7 dnevna ekskurzija na morje, in sicer: Zagreb—Split—Dubrovnik—Mostar—Sarajevo —Brod—Ljubljana. Celodnevna prirodopisno-geografsko literarna ekskurzija iz Litije do Čateža. V. a razred: Ekskurzija v Ponoviče: ogled in hospitacija v državnem vzgajališču. Ekskurzija v Zagreb: ogled poklicne posveto- valnice (dr. Pregrada), instituta za eksperimentalno psihologijo (dr. Bujasa), galerijo slik, etnografskega in historičnega muzeja (dr. Klemenca), univerzitetno knjižnico in zoološkega vrta. Celo dnevna ekskurzija na Vrhniko s hospitacijami in nastopi na višji narodni šoli. Celodnevna ekskurzija v Kočevje: ogled rudnika in tovarn. V. b razred: Celodnevna ekskurzija na Presko. Nastopi v osnovni in višji narodni šoli. Dvodnevna ekskurzija v Zagreb: Obisk psihološkega instituta s predavanjem vseučil. prof. R. Bujasa, stanice za savjetovanje pri izboru zvanja s poskusi in predavanjem od prof. dr. Pregrada, etnografskega muzeja, narodnega gledališča, zavoda za slepe in zavoda za gluhoneme s hospitacijami, Mirogoja in grobov hrvatskih narodnih probuditeljev ter Maksimira in mestnih znamenitosti. Celodnevna ekskurzija v Zgornjo šiško: Nastopi v osnovni in višji narodni šoli, hospitacija in ogled novega šolskega poslopja. Celodnevna poučna ekskurzija na Golnik. Ogled zdravilišča. V. c razred: Hospitacija na trirazrednici v Notr. Goricah. Poskusni učni nastopi na trirazrednici v Notr. Goricah. 7 dnevna ekskurzija na morje, in sicer: Zagreb—Split—Dubrovnik—Mostar—Sarajevo—Brod—Ljubljana: Ogled Splita in Dioklecijanove palače, Trogira in njegovih umetnin, Solina in zgodovinskih spomenikov. Ogled Dubrovnika in njegovih umetniških spomenikov; ogled Mostara; ogled Sarajeva (Narodnega muzeja, tobačne tovarne, tovarne preprog, sinagoge, agove džamije, pravoslavne in katoliške cerkve). VII. b Dijaške predstave v Narodnem gledališču Da bi se uredil in olajšal obisk dijaških predstav brez vsakih motenj rednega šolskega pouka so direktorji vseh srednjih in strokovnih šol v Ljubljani na pobudo prosvetnega oddelka kr. banske uprave sklenili, sestaviti po možnosti urnike tako, da je vsako petkovo popoldne popolnoma pouka prosto v ta namen. Dijaštvo se je te ugodne prilike v pojačenem obsegu poprijelo in se gledaliških predstav visoke kulturne vrednosti po zelo znižanih, vsemu dijaštvu po vsega priznanja vredni uvidevnosti gledališke uprave znosljivih cenah redno udeleževalo. Na sporedu so bile sledeče predstave: 1.) Drama: Shakespeare, Komedija zmešnjav. Cankar, Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Strindberg, Sonata strahov. Raupach, Mlinar in njegova hči. Shakespeare, Hamlet. Dickens, Cvrček za pečjo. Krleža, V agoniji. Juškjevič, Sonjkin in njegova sreča. Golia, Kulturna prireditev v Črni mlaki. Sherriff, Konec poti. 2.) Opera: Moniuszko, Halka. Čajkovski, Pikova dama. Massenet, Manon. Rossini, Seviljski brivec. Flowtov, Marta. Dvorak, Rusalka. Smetana, Prodana nevesta. Rossini, Viljem Tell. VIII. Zbirke učil in knjižnice 1.) Zbirka fizikalnih aparatov ni imela tekom leta nikakega prirastka ter vsebuje 287 priprav in aparatov. Varuh: prof. dr. Šmajdek Josip. 2.) Zemljepisno-zgodovinska zbirka vsebuje 17 zgodovinskih kart, 77 različnih zemljevidov, tablojev, reliefov itd., 101 zemljepisno karto, 117 zemljepisnih in zgodovinskih slik, 2 globusa in 10 raznih zemljepisnih učil. Tekom leta ni bilo prirastka. Varuh zemljepisne zbirke: prof. Vazzaz Ludovik. Varuh zgodovinske zbirke: prof. dr. Kropivnik Rudolf. 3.) Prirodopisna zbirka: a) botanika : 291 komad raznih preparatov in slik; b) zoologija: 881 komad raznih preparatov in slik; c) mineralogija: 1301 komad raznih kamenin, rudnin, modelov in slik; č) kemija: 209 raznih elementov, aparatov in spojin. Zoološka zbirka se je tekom leta povečala za 30 novih nagačenih ptic. Varuh: prof. Bernot Ciril. 4.) Risarska zbirka vsebuje 213 steklenih in lončenih modelov za sožitja, 17 modelov iz sadre za figuraliko, 6 modelov iz sadre (cvetje, listje), 17 modelov iz lesa za ornamentiko in figulariko, 30 modelov iz živalskega sveta, 242 malih lesenih perspektivnih modelov in 16 velikih perspektivnih modelov. Tekom leta ni bilo prirastka. Varuh: prof. Lapajne Adolf. 5.) Muzikalni arhiv vsebuje 99 nabožnih in svetnih zborovih del, 37 teor. glasbenih del in muzikalnih revij, 36 del instrumentalne glasbe, 1 uporaben in 4 neuporabne klavirje, 1 harmonij, 1 v. cello in 1 c. bas. Varuh: prof. Repovš Tvan. 6.) Telovadna zbirka šteje 258 kesev raznega telovadnega orodja. Telovadnica je bila tekom I. polletja popolnoma prenovljena: stari smrekovi pod se je nadomestil s parketnim, garderobi se je prizidala pršna kopelj s 5 prhami in 3 umivalniki iz porcelana, s straniščem ter bojlerjem in novo pečjo za mrzlo in toplo vodo. Varuh telovadnega orodja: učit. tel. Zaletel Vinko. Varuh zbirke za telovadne igre: učit. tel. Trdina Jožica. 7.) Zbirka učil za kmetijstvo. Stanje se od lani ni izpremenilo. Vseh učil je preko 500 po številu. Služijo kot ponazorila za splošno kmetijstvo, poljedelstvo, travništvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, konjerejo, govedorejo, prašičerejo perutninarstvo, ovčarstvo in čebelarstvo. Varuh: dipl. agr. Jamnik Alojzij. 8.) Učila za ženska rožna dela sestoje iz 75 raznih predlog in letnikov modnih časopisov ter 2 šivalnih strojev. Varuh: strok, učiteljica Kump Leopoldina. 9.) Učila za zabavišče (vrtec). 1 lutkovo gledališče, 20 stenskih slik, 140 škatlic in 17 drugih skupin predmetov. Varuh: učiteljica zabavišča Vencajz Slavica. 10.) a) Učiteljska knjižnica ima 4420 inventarnih številk, v katere niso vštete izločene knjige. Del ima 4036. Prirastek tekom leta 51 knjiga. Knjige, ki so večjim delom v dobrem stanju, so se izposojale učiteljem, pa tudi dijakom; največ so se čitale slovenske in srbohrvaške leposlovne in pedagoške knjige. Stalno se pomnožuje knjižnica s sledečimi revijami in publikacijami: Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Planinski vestnik, Čas, Časopis za zgodovino in narodopisje, Sodobnost. Gradanska škola, Popotnik, Slovenski učitelj, Zvonček, Srpski književni glasnik, Zbori, Cerkveni glasbenik, Zdravje, Sadjar in vrtnar, Jadranska straža, Sokolič, Naša radost, Soko, Sokolski glasnik, Ferijalac, Učiteljski tovariš, Narodna prosveta, Glasnik muzejskega društva, Prirodoslovne razprave, Zbornik za umetnostno zgodovino, Geografski vestnik,, Kronika ljubljanska, Die Erziehung, Ženski svet. b) Dijaška knjižnica se je pomnožila za 59 knjig in šteje 1887 inventarnih številk, od teh 1054 slovenskih, 443 srbohrvatskih in 390 nemških. Knjižnica se stalno izpopolnjuje z revijami Ljubljanski Zvon, Dom in svet, Podmladak Jadr. straže, Naš rod ter s publikacijami Slovenske šolske matice, Mohorjeve in Vodnikove družbe ter Jadranske straže v Splitu. — Varuh: prof. dr. Robič Makso. c) Knjižnica obeli vadnic šteje 417 številk. Deška knjižnica se je povečala za 4 letnike Zvončka, Mlado Jutro 1932 in za 10 knjig Gan-glove zbirke: Moja pot. Dekliška pa za 3 letnike Zvončka, 4 letnike Vrtca, Mlado Jutro 1932 in za 10 knjig Ganglove zbirke: Moja pot. — Varuh deške knjižnice vadn. učitelj Oman Oton, dekliške pa vadn. učit. Knez Olga. IX. Podporna akcija za siromašne učence in učenke A. Podporno društvo. Delovanje »Podpornega društva za učence drž. učiteljske šole v Ljubljani« je bilo v prvem letu njegovega obstanka zelo obširno in plodonosno. V glavnem je bila odborova skrb, pridobiti si naklonje- nost izven ožjega šolskega ozračja stoječega občinstva ter je v ta namen razposlal skupno 684 prošenj za podpore. Na drugi strani pa je bila njegova naloga, prerešetavati od učencev vložene prošnje za podporo v različnih oblikah, jih reševati in določati višino podpor ter je imel v ta namen do I. rednega občnega zbora, ki je bil 31. januarja 1934, skupno 12 sej in 1 večji informativni sestanek. Uspeh tega dela je razviden iz spodaj sledečega blagajniškega poročila. Revizijo društvene blagajne in knjig sta izvedla 25. januarja revizorja prof. Ska-beme Minka in prof. Kolar Ivan ter našla vse v popolnem redu. Na občnem zboru je odbor dobil soglasno razrešnico s pohvalo. Novi upravni odbor za I. 1934. je sestavljen takole: Predsednik direktor Nande Marolt, tajnik prof. dr. Robič Maks, blagajnik prof. Černej Anica, zapisnikar vadn. učitelj Završnik Rudolf, odbornika prof. dr. Kropivnik Rudolf in prof. Vazzaz Ludovik, revizorja pa prof. Kolar Ivan in prof. Skaberne Minka. Račun dohodkov in izdatkov za 1. 1933 na dan revizije 25. I. 1934. Dohodki Din P Izdatki Din P Ostanek šol. 1. 1931/32 . 344 25 1 Izprememba pravil, Članarina za 1. 1933 . 465 — koleki itd 136 — Prostovoljni prispevki pri 2 Ček. zavod: tisk , manip. 353 76 prakt. učiteljskih izpitih: v febr. 1933 2600 — 3 Kulise in oder za akad. 180 50 v aprilu 1933 3500'— 4 Prepisi raznih partitur 625 — v oktob. 1933 2800' - 8900 — 5 Papir, kuverte, štampilj. 229 — Odškod. za izpos. knjige 1520 — Predujmi učen. na ustan. 2700 6 — Čisti dob. šol. prireditev: a) Akad. PJS učit. šole 7 Podpore učencem: 681 — a) za ekskurz. 375' — b) Akad. PJS obeh vad. b) za koleke 215’— 21725 c) za vpisnino 200'— c) Koncert pev. zbora d) za čevlje 801'— 3305-- e) za obleko in perilo d) Udruženje gojenk 3743 — Mater, dan 666"— f) za hrano in stan. e) PRK - Božičnica 1282 - 91550 5784 75 g) za razne potrebe Prispevki podp. članov 3976 — 404'- 7020 — Zbirka Bončar ob smrti 8 Nakup šolskih knjig za podp. zalogo . . prof. Mlakarja .... 600 — 7100 Razni prispevki 793 — Osnov, vloga pri ček. z. 100 — 9 Saldo 25. I. 1934 . . . 4138 74 Skupaj 22483 - Skupaj . . . 22483 — Ce prištejemo saldu 4138-74 še predujem učencem na drž. ustanove, ki bodo izplačane tekom februarja, ostane društvu koncem prvega upravnega leta za bodoče poslovanje skupni likvidni preostanek v znesku Din 6838-74. Učiteljska tiskarna v Ljubljani je brezplačno natisnila 1200 izvodov prošenj za podporo na šolska upraviteljstva in privatnike. Denarni promet društva od 25. januarja do 15. junija 1934. pa je sledeči: Dohodki: 1.) Članarina rednih in podpornih članov Din 1009-—. 2.) Prispevek Pomladka Rdečega križa učit. šole in obeh vadnic za I. in U. polletje 1933/34 Din 1255-25. 3.) Prispevek kandidatov pri prakt. učit. izpitih v aprilu Din 2400-—. 4.) Izplačana vloga pri Ljublj. kreditni banki Din 700-—. 5.) Del čistega dohodka dijaške predstave v Narodnem gledališču Din 756-50. 6.) Izkupiček za 200 razpečanih jubilejnih Levstikovih razglednic Din 219-—. Dohodki po I. občnem zboru znašajo torej skupno Din 6339-75. Izdatki: 1.) Podpore učencem za hrano, perilo, itd. Din 1650-—. 2.) Manipulacija pri čekovnem zavodu in položnice Din 18-07. Skupni izdatki Din 1668-07. Preostanek v tem obdobju znaša torej Din 4671-68. Če ga prištejemo ostanku od 25. januarja v znesku Din 6838-74, dobimo končni likvidni ostanek v znesku Din 11510-42; od tega zneska, ki se bo v začetku prihodnjega šolskega leta večjidel porabil za nakup predpisanih učnih knjig za podporno zalogo, je naloženo Din 10.000-— v Drž. hipotekarni banki, Din 1510-42 pa izkazuje saldo v čekovnem zavodu z dnem 15. junija 1934. Ravnateljstvu je v prijetno dolžnost, da izreka v imenu zavoda, Podpornega društva in siromašnih učencev vsem dobrotnikom kar najtoplejšo zahvalo z iskreno prošnjo, da ohranijo tej važni humanitarni ustanovi še nadalje svojo blagohotno naklonjenost. B. Državne in banovinske podpore. Z odlokom S. n. br. 41984 od 14. novembra 1933. je g. minister prosvete naklonil za prvo polletje 1933/34 drž. podporo v skupnem iznosu Din 4400-—. Dobili so: Din 900-— Tomšič Zofija (III. a razr.), po Din 700-— pa Čepon Neža (V. b razr.), Mušič Anton in Sušnik Rudolf (V. c razr.) ter Kuhar Mihaela in Mehak Miroslava (IV. a r.). Za drugo polletje pa z odlokom S. n. br. 5387 od 23. februarja 1934. v skupnem znesku Din 3600-—. Dobili so: po Din 600-— Mazi Pavla (V. a razr.), Čepon Neža (V. b razr.), Mušič Anton in Sušnik Rudolf (V. c razr.); po Din 400-— pa Koren Alojz (V. c razr.), Mehak Miroslava (IV. a razr.) in Tomšič Zofija (III. a razr.). Ministrstvo financ — oddelek za davke — je podelilo z odlokom št. 100.006 od 30. decembra 1933 za šolsko leto 1933/34 ustanovo iz fonda za finančno kontrolo v znesku Din 800-— Fuggerju Francetu (V. c razr.). Kr. banska uprava je podelila na predlog ban. šolskega odbora z odlokom IV. No 2172/4 od 16. febr. 1934 3 ustanove po Din 1000-— Srpanu Edvardu (V. c razr.), Žnidarju Vincencu (IV. c razr.) in Posinigu Maksu (III. b razr.). Z odlokom IV. No 4232 od 7. marca 1934. je podelila Kr. banska uprava enkratno podporo Din 400-— učenki III. a razr. Samec Angeli, z odlokom IV. No 14492/2 od 9. februarja pa Din 500-— učencu III. b razr. Koširju Milanu. X. Zdravstveno stanje šolske mladine A. Poročilo šolske poliklinike. Zdravstveno stanje učencev in učenk učit. šole in vadnice je bilo v šolskem letu 1933/34 še dosti zadovoljivo. V splošnem ambulatoriju se je nudila zdravniška pomoč v 301 slučaju učencem in 252 slučajih učenkam. Razveseljivo je, da so iskali dijaki zdravniški nasvet pri vsakem obolenju, ki jih je sililo izostati vsaj en dan od šolskega pouka. Tako je bila omogočena kontrola nad pobolevanjem učencev in širjenjem nalezljivih bolezni. Na vadnici se je izmed nalezljivih bolezni pojavilo par slučajev škrlatinke, davice, oslovskega kašlja, na pomlad so večji obseg zavzele ošpice. Učenci in učenke vseh razredov so bili preiskani na bacilonosce davice. Ugotovilo se je 7 bacilonoscev, in sicer eden iz I. razr. pet iz III. razr. in eden iz IV. razr. vadnice, na učit. šoli bacilonoscev nismo našli. Bacilonosci so bili nato pod stalnim zdravniškim nadzorstvom in zdravljenjem šolske poliklinike, tako, da je večina njih postala že koncem leta nenevarna za okolico. Na vadnici je tudi mnogo slabokrvnosti. Slabokrvnost pospešuje 4 do 5 urno bivanje v šolskih prostorih, predvsem pa nerazumevanje staršev, ki osredotočijo vso svojo pozornost na njihov napredek pri učenju, pozabijo pa pri tem, da potrebuje vsak otrok za normalen in zdrav telesni razvoj gibanja, solnca in zraka. Čestokrat prihajajo otroci radi prehlajenja, ki nastopa radi pomehkuženja, neutrjenosti. Izognemo se prehladu, ako utrdimo otroke z zjračnimi kopelji, katerim slede mrzli oblivi in frotiranje. B. Poročilo šolskega zobnega ambulatorija. V Centralnem šolskem zobnem ambulatoriju je bilo napravljenih 4 učenkam I. razr. vadnice 12 in 1 učencu I. razr. vadnice 2 plombi, 5 učenkam II. razir. vadnice 9 plomb (in 2 lečenji korenike) in 4 učencem II. razr. vadnice 9 plomb (in več ekstrakcij). — Otroci vadnice imajo skoraj vsi svojega privatnega zdravnika in tudi že plombirane zobe. Poset učencev drž. učiteljske šole in vadnice v splošnem ambulatoriju drž. šolske poliklinike v Ljubljani v letu 1933-34 CN CN S a 00 00 VO (0 PN o X» (0 a 00 00 CN co a 00 00 CN CO I v ■8 C e m V a A CN O co CN CO CN 00 CN O CO O O CT\ 00 o 00 co 00 co 00 CN (0 M CN 0 *'h Al >N o 3 00 CO o 00 >N u o /•N <0 CO CN 00 CO co 00 co co a. ca -a -o JO -o >N XI. Klasifikacija. (Debeli tisk z zvezdico znači odličen, debeli prav dober in navadni tisk dober učni uspeh. Poleg imena je naveden še rojstni kraj.) A. Drž. učiteljska šola. II. razred. Razredni starešina: prof. Mlakar Ljudevit do 18. XI., prof. Kolar Ivan od 18. XI. 1. Dobnikar Vinko, Ježica 2. Fojkar Maks, Škofja Loka 3. Jevševar Filip, Vrhovo (srez. Krško) 4. Konc Jakob, Babno polje 5. Kunaver Rajko, Stožice pri Ljubljani 6. Luštek Miroslav, Novo mesto 7. Marinko Maks, Ljubljana 8. Prek Stanko, Solkan (Italija) 9. Schollmayer Janko, Škofja Loka 10. Zupančič Maks, Videm 11. Bartol Ana, Ribnica 12. Blaganje Vida, Dole pri Litiji 13. Grošelj Olga, Ljubljana 14. Jerše Marija, Naklo 15. Kavčič Alenka, Ljubljana 16. Krivec Marija, Krško 17. Kump Hilda, Trnje (Italija) 18. Malnar Marija, Kranj 19. Petročnik Gabriela, Ceklje pri Kranju 20. Potokar Cita, Dragatuš 21. Praznik Marija, Bistrica v Rožu (Avstrija). Popravni izpit imajo: 22. Kenk Josip, Ljubljana, iz mat. 23. Kimovec Ktanislav, Ljubljana, iz zgodovine 30. Pertot Milada, Ljubljana, iz zgodovine 31. Pfeifer Vida, Krško, iz fizike 24. Pliberšek Marijan, Vič, iz mate- 32. Pustišek Marta, Ljubljana, iz pri- matike 25. Prosen Marija, Ajdovščina, iz mat. 26. Supan Viljem, Ljubljana, iz slovenščine 27. Verzel Franc, Maribor, iz kemije rodopisa 33. Ropiö Alojzija, Ljubljana, iz slovenščine 34. Snoj Jožica, Ljubljana, iz zgodovine 28. Germek Vladimira, Ljubljana, iz 35. Ulaga Ferdinanda, Ljubljana VII, prirodopisa iz slovenščine 29. Kodre Milena, Žalec, iz matematike 36. Žun Nada, Ljubljana, iz mat. Razred ponavljajo: 37. Sbrizaj Franc, Ribnica 38. Lovšin Angela, Goriča vas. Zaradi bolezni neocenjena: 39. Žitnik Vinko, Ljubljana 40. Vrhovnik Nikolaja, Ljubljana. Med letom izstopil: 41. Berlot Viktor, Ljubljana. III. a razred. Razredni; starešina: prof. dr. Šmajdek Josip. 1. Bradaška Aleksandra, Kranj 20. 2. Cenčič Tatjana, Dobovec 21. 3. Dekanič Milena, Aleksandrovo 4. Dequal Amalija, Ambrus 22. 5. Erjavec Eva, Ljubljana 23. 6. Gerk Stanislava, Trst 24. 7. Gliha Marija, Novo mesto 25. 8. Hreščak Vladimira, Trst (Italija) 26. 9. Jaklič Silva, Ljubljana 27. 10. Koželj Vanda, Št. Peter pri No- 28. vem mestu 29. 11. Kračman Marija, Šmarje 30. 12. Kranjc Ana, Borovnica 31. 13. Lampret Božena, Stara-nova vas 32. (Avstrija) 33. 14. Lesar Neža, Gorenja vas 34. pri Ribnici 35. 15. Loboda Štefanija, Podkoren 36. 16. Molile Milena, Žužemberk 37. 17. Metelko Antonija, Ledeča vas 38. 18. Mlakar Marija, Trbovlje 39. 19. Močnik Marija, Ljubljana 40. Orel Vlasta, Ljubljana Pčeljnikov Nina, Nahičevanj (Rusija) Potočnik Frančiška, Ljubljana Poženel Draga*, Ljubljana Prijatelj Danijela, Nemška vas Prijatelj Olga, Nemška vas Pustoslemšek Mi’ra, Luče Becelj Karolina, Šmalčja vas Ribičič Marija, Gorica (Italija) Samec Danijela, Podpeč Samec Marija, Videm pri Krki Sešek Kristina, Trst (Italija) Snoj Marija, Ljubljana Tliuma Miroslava, Ljubljana Tomšič Zofija, Idrija (Italija) Topolovec Terezija, Ljubljana Veber Zora, Gorje pri Bledu Vrhovnik Milena, Ljubljana Zagorc Marija, Rršljin Žerjav Helena, Ortnek Zupanič Hilda, Trst. Popravni izpit imajo: 41. Grčar Majda, Ljubljana, iz priro- 43. Pegam Adela, Kranjska gora, iz dopisa prirodopisa 42. Mohor Marija, Kranj, iz priro- 44. Vrezec Vida, Gonovci (Avstrija), dopisa iz prirodopisa. Neocenjena zaradi bolezni: 45. Kovač Stanislava, Zagorje ob Savi. III. b razred. Razredni starešina: prof. Vazzaz Ludovik. 1. Belčič Franc, Ljubljana 2. Bergant Janez, Ljubljana 3. Demšar Miroslav, Jesenice 4. Gorjup Friderik, Trst 5. Griinšič Ivan, Prevalje 6. Jug Feliks, Plave pri Gorici 7. Južina Franc, Ljubljana 8. Karič Jesip, Vel. Trojstvo pri Bjelovaru 9. Kek Drago, Ljubljana 10. Košir Milan, Log pri Kranjski gori 11. Lenassi Viljem, Glince 12. Lilija Bogomil, Zg. Polšnik 13. Peče Oskar, Ljubno 14. Perko Anton, Ježica 15. Pevc Anton, Radovljica 16. Pfundner Karel, Kranj 17. Posinig Maksimiljan*, Laško 18. Pustoslemšek Rastoslav, Novo mesto 19. Strehovec Rudolf, Gorenja vas pri Ribnici 20. Štefančič Stanislav, Ljubljana 21. Vrhovec Ivan, Ljubljana 22. Zemljak Vitomir, Osilnica. Popravni izpit imajo: 23. Kavčič Stanislav, Grahovo (Gori- 28. Stojkovič Miroslav, Vodmat, iz ma- ško), iz matematike 24. Kavšek Dušan, Divača, iz matematike 25. Kogej Vojteh, Idrija, iz matematike tematike 29. Tič Feliks, Iž Veliki pri Šibeniku iz matematike 30. Triller Rudolf, Ljubljana, iz matematike 26. Krča Franc, Trbovlje, iz mate- 31. Zupan Alojzij, Ljubljana, iz nem-matike ščine. 27. Pirnat Anton, Verd, iz matematike Med šolskim letom izstopila: 32. Golob Ferdinand, Podgrad (Ital.) 33. šefman Stanislav, Pluska pri Litiji. IV. a razred. Razredni starešina: prof. dr. Robič Maks. 1. Brumec Ana, Ljubljana 13. 2. Erjavec Frančiška, Vižmarje 14. 3. Flek Jožefa, Črnomelj 15. 4. Gaberščik Avgusta, Sevnica 16. 5. Gostinčar Ana, Kleče 17. 6. Gruber Dragica, Ljubljana 18. 7. Hafner Bernardina, Ljubljana 19. 8. Hribar Helena, Novo mesto 20. 9. Iglič Jožefa, Trst (Italija) 21. 10. Jamnik Jelena, Ljubljana 22. 11. Jerman Zorislava*, Ajdovščina 23. (Italija) 24. 12. Kamenšek Ida, Ljubljana 25. Keber Magdalena, Ljubljana Koman Rajmunda, Ljubljana Krajc Ernestina, Ljubljana Kuhar Mihaela, Ljubljana Kump Ernestina, Trnje (Italija) Lamut Breda, Trst (Italija) Lavrič Ljudmila, Kovor Lobe Jožefa, Zagradac Macarol Savica, Ljubljana Mehak Miroslava, Metlika Merčun Marija, Ljubljana Mihevc Rafaela, Sv. Križ Misson Marija, Ljubljana. Popravni izpit imajo: 26. Dornik Gabrijela, Sava, iz nem- 27. Lavrač Berta, Podlipovica, iz mate-ščine inatike 28. Mavrovič Melita, Tolmin (Italija), iz matematike. IV. b razred. Razredni starešina: prof. dr. Kropivnik Rudolf. 1. Modic Anica*, Krško 2. Novak Vera ml., Ribnica 3. Novak Vera st., Gojače pri Gorici 4. Ogrin Ksenija, Črnomelj 5. Pipan Kristina, Vižmarje 6. Potočnik Draguša, Škofja Loka 7. Poženel Branka*, Ljubljana 8. Prek Gabrijela, Solkan pri Gorici 9. Primožič Silvestra, Zg. Sorica 10. Ravnikar Danijela, Ljubljana 11. Remškar Ivanka, Brezovica 12. Rigler Milena, Hotič 13. Rožič Marija, Šmartno 14. Sicherl Gabrijela, Trzin 15. Skubic Miroslava, Ljubljana 16. Škulj Helena, Tržišče 17. Sotlar Hermina, Loke 18. Spiler Zofija, Št. Jurij 19. Strancar Boža, Vrbovo (Italija) 20. Štubler Marija, Semič 21. Šoukal Marija, Ljubljana 22. Trček Evgenija, Ljubljana 23. Turšič Ivana, Dol pri Borovnici 24. Vodušek Andreja*, Ljubljana 25. Zupančič Marija*, Radeče 26. Žgank Ivanka, Sv. Pavel. IV. c razred. Razredni starešina: prof. Bernot Ciril. 1. Bertoncelj Ivan, Ljubljana 2. Birsa Vladislav, Bistrica pri Pliberku 3. Dimeč Srečko, Ljubljana 4. Jalen Franc, Vače pri Litiji 5. Jarnovič Božidar, Krško 6. Kopčavar Anton, Selca pri Škofji Loki 7. Korošec Vereno, Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah 8. Logar Frančišek, Cerknica 9. Mihevc Jože, Martinji vrh pri Logatcu 10. Perharič Ivan, Ljubljana 11. Pešl Rudolf, Ljubljana 12. Pižmoht Valerijan, Trst 13. Plantar Ivan, Vavta vas pri Novem mestu 14. Plantarič Stojan, Škofja Loka 15. Pretnar Miha, Nomenj 16. Pustišek Drago, Ljubljana 17. Repič Viktor*, Ljubljana 18. Sušnik Fran, Ljubljana 19. Šuster Vladislav, Ljubljana 20. Ušeničnik Jakob, Trebija p. Kranju 21. Videnič Alojzij, Stepanja vas 22. Viršek Stanislav, Ljubljana 23. Žnidar Vincencij*, Boh. Bistrica. Popravni izpit imajo: 24. Bezeljak Janez, Vače, iz matematike 27. Lučovnik Josip, Ljubljana, iz ma- 25. Čamernik Franc, Stožice, iz slo- tematike venščine 28. Mehora Silvo, Št. Peter, iz mate- 26. Dorrer Anton, Zidani most, iz matike matematike 29. Verbič Franc, Prevalje pri Pre- serju, iz goslanja. Razred ponavljajo: 30. Mizerit Klaro, Tržič pri Trstu 32. Sever Stanko, Vič (Italija) 33. Žitnik Ludvik, Ljubljana. 31. Ošabnik Edvard, Tržič Pravico do nadaljnjega šolanja izgubi: 34. Grobovšek Miladin, Zagreb. Zaradi bolezni neocenjen: 35. Mazi Rudolf, Pulj. V. a razred. Razredni starešina: prof. Černej Anica. 1. Ahtik Marija, Vojnik 2. Bartol Pavla, Ribnica 3. Bratina Branka, Gorica (Italija) 4. Darovec Marija, Gor. Straža 5. Dolanc Vida, Hrastnik 6. Erker Vera, Stari Log 7. Gabrovec Josipina, Trst (Italija) 8. Gostič Pija, Karpan (Italija) 9. Gunčar Josipina, Gretež 10. Horvat Vanda, Ljubljana 11. Hudč Bogomila, Mirna peč 12. Javornik Danica*, Sv. Valburga nad Kranjem 13. Jesihar Gabrijela, Gladbeck (Nemčija) 14. Karlin Marija Ana*, Cerknica 15. Kmet Silva, Col nad Vipavo (Italija) 16. Kob6 Ivana*, Škofja Loka 17. Lajovic Maksimilijana, Litija 18. Mahkota Marijana*, Kranj 19. Mikuž Marija, Šmarje pri Ljublj. 20. Mrak Bronislava, Begunje 21. Nepužlan Henrika, Trst (Italija) 22. Pavlin Marija, Kranj 23. Pernat Sonja, Vransko 24. Pogorelec Cvetoslava, Trst (Ital.) 25. Šuligoj Ida, Tolmin (Italija) 26. Švalj Amalija, Perau pri Beljaku (Avstrija) 27. Tavzelj Ljudmila, Ježica pri Ljubljani 28. Vazzaz Helena, Gorica (Italija) 29. Vodušek Agna*. Ljubljana 30. Žigon Milena, Podgrad pri Volo-ski (Italija). Vsled bolezni neocenjena: 31. Černigoj Justina, Dunaj (Avstr.) V. b razred. Razredni starešina: prof. čopič Venceslav. 1. Ahčan Minka, Zagorje ob Savi 2. Arrigler Bojana, Opatje selo (Italija) 3. Čepon Nežka, Polhov gradeč 4. Dolmovič Frančiška, Jelše 5. Frank Zofija, Merečje pri Ilir. Bistrici (Italija) 6. Gosar Marija, Slavina pri 9t. Petru (Italija) 7. Hočevar Vera, Ljubljana 8. Jagodic Julijai, Podgora 9. Jančar Ladislava, Predstruge 10. Kačič Meta, Gorica (Italija) 11. Kelvišar Hedvika, Mokronog 12. Kobal Hedvika, Mokronog 13. Kofalt Frančiška, Krvavčji vrh 14. Koželj Vida*, Mokronog 15. Legat Antonija, Ljubljana 16. Mazi Pavla*, Slov. Javornik 17. Medved Ana, Tacen 18. Mohorič Draga, Ljubljana 19. Petročnik Vladka, Ljubljana 20. Pfeifer Jelka, Krško 21. Pogačnik Sonja, Ljubljana 22. Poljanec Silvija*, Kotor 23. Primožič Lidija, Ljubljana 24. Race Josipina, Trst (Italija) 25. Suhadolnik Izabela, Beljak (Avstrija) 26. šiška Nada, Ljubljana 27. Tejkal Davorina, Idrija (Italija) 28. Umnik Alojzija*, Ljubljana 29. Varacha Božena*, Kranj 30. Vrhovec Zofija, Stara vas. Med letom izstopila: 32. Drnovšek Nada, Plomin (Italija). V. c razred: Razredni starešina: prof. Jeglič Milko. 1. Bazelj Jakob, Zagorje 2. Benedičič Valentin, Železniki 3. Brus Boris, Gorica (Italija) 4. Demšar Fran, Jesenice 5. Dražil Srečko, Ljubljana 6. Fugger Fran, Zg. Dobje — Beljak (Avstrija) 7. Gerčar Alojz, Trbovlje 8. Gerkman Stanislav, Bled 9. Gorišek Bogomir, Kranj 10. Grašič Ivan, Duplje 11. Grobler Alfred, Stari log 12. Koren Alojz, Graz (Avstrija) 13. Kveder Pavel, Ljubljana 14. Lebez Mirko, Borovnica 15. Levstek Marijan, Škofja Loka 16. Merčun Leopold, Ljubljana 17. Mihelič Edvard, Ribnica 18. Mihelič Egon, Trst (Italija) 19. Muc Ciril, Kočevje 20. Munih Fran, Volče pri Tolminu (Italija) 21. Mušič Anton, Cerklje 22. Palčič Ernest, Hrušica, Jesenice 23. Perenič Danijel, Njivica 24. Peršič Bogomir, Nogaredo (Ital.) 25. Pipp Anton, Lesce pri Bledu 26. Prešeren Anton, Slov. Javornik 27. Pušljar Mirko, Ljubljana 28. Kiedl Leopold, Leskovec pri Krškem 29. Serpan Edvard*, Trebnje 30. Sušnik Rudolf*. Kreisbach (Avstr.) 31. Šter Ciril, Tržič 32. Štrukelj Stanislav, Ljubljana 33. Ukmar Vinko, Skedenj pri Trstu (Italija) 34. Vidmar Fran, Trebija 35. Vodopivec Ivan, Šenčur pri Kranju. Popravni izpit do 1. junija so imeli: 36. Ožbald Vladimir, Sodražica, iz metodike 37. Stojkovič Rajko, Ljubljana, iz nem- ščine 38. Svete Rudolf, Ljubljana, iz zgodovine. Po členu 40. t. 6 Pravil o vedenju je odšel na drug zavod: 39. Križnar Željko, Št. Jurij pri Kranju. B. Deška vadnica. I. razred. Razredni starešina: učit. Završnik Rudolf. 1. Adamič Milan, Ljubljana 18. 2. Blagajne Svetozar, Ljubljana 19. 3. Blumauer Robert*, Ljubljana 20. 4. Boječ Nikolaj, Celje 21. 5. Bricelj Metod, Stepanja vas 22. 6. Brixel Marjan, Ljubljana 23. 7. Demšar Marjan, Ljubljana 24. 8. Dominco Milenko*, Ljubljana 25. 9. Drovenik Matija*, Ljubljana 26. 10. Erzin Pavel*, Ljubljana 27. 11. Gaber Bojan, Ljubljana 28. 12. Gnezda Mitja, Ljubljana 29. 13. Ilič Nikola*, Smederevska 30. Palanka 31. 14. Javornik Nikolaj, Ljubljana 32. 15. Kaisel Viktor, Novi Sad 33. 16. Kitzler Uroš, Ljubljana 34. 17. Kretič Ljubomir*, Ljubljana Lokar Marko*, Ljubljana Marušič Branko*, Gor. Planina Otorepec Jožef, Ljubljana Ozvald Marjan*, Ljubljana Peruzzi Mario, Ljubljana Pesek Beno, Ljubljana Prešern Mitja*, Ljubljana Sedej Dušan, Ljubljana Sežun Andrej*, Ljubljana Skubic Demitrij*, Ljubljana Slemenšek Franjo, Drvar Struna Vladimir*, Karlovac Šenk Leon, Jezersko Šircelj Borut, Ljubljana Vidic Zvonimir, Pragersko Volk Avguštin, Ljubljana Žitnik Janez, Ljubljana II. razred. Razredni starešina: učit. Deržaj Viljem. 1. Ahtik Vitomir*, Gaberje 2. Basaj Vladimir*, Ljubljana 3. Brelih Branko, Ljubljana 4. Bricelj Marjan, Ljubljana 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Bukovec Jane*, Ljubljana 25. Florjančič Milan*, Ljubljana 26. Gaj Marko*, Ljubljana 27. Grgič Silvester, Vremski Britof 28. Hlavaty Zdenko, Ljubljana 29. Hojs Jožef*, Ljubljana 30. Honzak Dragan, Ljubljana 31. Jeras Adam*, Ljubljana 32. Kamenšek Mladen*, Ljubljana 33. Kanski Evgen, Ljubljana 34. Klun Boris, Ljubljana 35. Kozina Peter*, Ljubljana 36. Leban Radoslav, Ljubljana 37. Mis Dušan*, Ljubljana 38. Mohorič Franc*, Ljubljana 39. Novak Božidar, Celje 40. Novak Marjan, Stepanja vas 41. Nussdorfer Brunon, Ljubljana 42. Osana Božidar, Ljubljana 43. Pad jen Branko, Zagreb 44, Pekle Vladimir, Ljubljana Pipp Dušan, Ljubljana Plašinka Aleksandra, Ptuj Podreberšček Stanislav, Ljubljana Puhar Andrej, Ljubljana Ražcm Fedor*, Trst (Italija) Rojnik Aleksander*, Ljubljana Salmič Beno, Čatež ob Savi Smrekar Marijan, Ljubljana Slokar Marko*, Ljubljana Stojanovič Dragoljub, Ljubljana Šturm Vladimir, Gomilsko Šuštar Janez, Radovljica Tomšič Marko*, Ljubljana Vakselj Miroslav, Ljubljana Volčič Smiljan*, Maribor Vrtovec Dušan*, Ljubljana Zupan Ciril, Ljubljana Zupančič Beno, Ljubljana žužek Karel*, Ljubljana III. razred. Razredni starešina: učit. Oman Oton. 1. Bavcon Ljubomir*, Ljubljana 20. 2. Bizilj Janko, Ljubljana 21. 3. Borštner Vinko, Ljubljana 22. 4. Cizelj Dragotin, Ljubljana 23. 5. Dekleva Janez*, Ljubljana 24. 6. Derganc Dimitrij, Ljubljana 25. 7. Fabjan Vitja, Ljubljana 26. 8. Fink Miloš, Toplice-Zagorje 27. 9. Gnidovec Anton, Ljubljana 28. 10. Jazbec Vladimir, Ljubljana 29. 11. Jezerc Hinko, Stari dvor 30. 12. Jug Rihard*, Ljubljana 31. 13. Kambič Marjan, Ljubljana 32. 14. Kansky Aleksej*. Ljubljana 33. 15. Kelnarič Josip, Ljubljana 34. 16. Kobal Vladimir, Ljubljana 35. 17. Koblar Izidor, Ljubljana 36. 18. Kralj Miloš, Ljubljana 37. 19. Lapajne Aleš*, Ljubljana 38. Lenarčič Budomir, Ljubljana Majnik Pavel, Ljubljana Mejač Boris, Ljubljana Mravlje Milan*, Ljubljana Pehani Janez*, Ljubljana Pleničar Živko*, Ljubljana Remec Peter, Ljubljana Rode Marjan, Ljubljana Rus Janez, Črnomelj Samec Vaso, Ljubljana Seliškar Marijan, Ljubljana Sitar Ciril, Ljubljana Slapničar Janez*, Ljubljana Suyer Vaso*, Ljubljana Širca Anton*, Ljubljana Šlajpah Franc, Ljubljana Zalokar Boris, Ljubljana Zalokar Žarko, Ljubljana Žargaj Leon, Ljubljana. IV. razred. Razredni starešina: učit. Sežun Andrej. 1. Andrejčič Igor*, Ljubljana 2. Baloh Dalibor*, Izlake 3. Baloh Janez*, Ljubljana 4. Boškovič Borivojc, Beograd 5. Dolenc Janez, Ljubljana 6. Fink Leon, Toplice pri Zagorju 7. Gabrščik Boris, Ljubljana 8. Gerčar Zdenko, Ljubljana 9. Gregorač Demetrij*, Metlika 10. Griinfeld Aleksander, Ljubljana 11. Hartman Dušan, Ljubljana 12. Hojs Franc, Ljubljana 13. Hübscher Fran«*, Ljubljana 14. Hribar Viktor, Ljubljana 15. Jamnik Jožef, Ljubljana 16. Kozak Damijan, Ljubljana 17. Kragelj Miroslav*, Ljubljana 18. Likar Mihael, Ljubljana 19. Mašič Viktorin, Ljubljana '20. Medic, Nikolaj, Ljubljana 21. Megler Mihael, Ljubljana 22. Mencinger Janez, Ljubljana 23. Mencinger Stane, Ljubljana 24. Mohorič Marijan, Ljubljana 25. Miiller Dušan*, Ljubljana 26. Ncpužlan Dragotin, Ljubljana 27. Novak Janez, Stepanja vas ^8. Ogorevc Robert, Ljubljana 29. Pavlič Miloš*, Ljubljana 30. Pavlin Stojan, Ljubljana 31. Pelan Igor, Maribor 32. Petelin Ivan, Notranje Gorice 33. Ponikvar Ciril, Ljubljana 34. Pour Boris, Ljubljana 35. Saksida Marijan, Ljubljana 36. Slana Dušan*, Ljubljana 37. Šilrer Matija, Ljubljana 38. Šircelj Branko, Ljubljana 39. Štrancar Marijan*, Ljubljana 40. Vene Stojan*, Ljubljana 41. Vrtovec Marijan, Ljubljana 42. Zupančič Franc, Ljubljana. C. Dekliška vadnica. I. razred. Razredni starešina: učit. Završnik-Sedlak Gizela. Bergant Kancianila, Ljubljana Bohinjec Polonica*, Ljubljana Boltauzer Nada*, Ljubljana Cizelj Leonija*, Ljubljana Deržaj Nevenka, Ljubljana Hrastar Vera, Ljubljana 7. Jančič Vida, Ljubljana 8. Jerina Janja*, Dol. Logatec 9. Kralj Renata*, Ljubljana 10. Kreuzberger Nevenka*, Zagreb 11. Kuchar Rozalija, Ljubljana 2. 3. 4. 5. 6. 12. Mejač Marija*, Ljubljana 13. Mejak Sonja*, Ljubljana 14. Muršič Nada, Ljubljana 15. Pavlič Dubrovka*, Beograd 16. Polak Marija,* Ljubljana 17. Popov Sonja*, Novo mesto Ä8. Rojnik Tatjana*, Ljubljana 19. Salmič Marija, Brežice 20. Stojanovič Branka, Kičevo 21. Šengelaja Natalija, Maribor 22. Theuerschuh Marica, Ljubljana. II. razred. Razredni starešina: učit. Prosenc Ivanka. 1. Ahlbeld Lizika, Ljubljana 17. 2. Ambrožič Fanika*, Ljubljana 18. 3. Cigoj Sonja*, Ljubljana 19. 4. Cimperman Asta*, Ljubljana 20. 5. Fabič Božena*, Ljubljana 21. 6. Fink Agna, Ljubljana 22. 7. Jenčič Miljena, Ljubljana 23. 8. Kalan Mirijana*, Ljubljana 24. 9. Kraigher Anica*, Gorica 25. 10. Kromhholz Mira*, Ljubljana 26. 11. Magolič Ladica, Ljubljana 27. 12. Mayr Marija*, Kranj 28. 13. Mikeš Breda*, Ljubljana 29. 14. Miklavič Breda, Ljubljana 30. 15. Milanovič Jelena, Mostar 33. 16. Mulaček Berta, Ljubljana Novak Marta, Št. Vid Ogorevec Milena, Sežana Orehek Estera, Ljubljana Osterman Božena*, Ljubljana Pengal Alma*, Ljubljana Ribnikar Helena, Ljubljana Schweiger Cvetka, Rečica-Bled Sever Marjeta, Ljubljana Šifrar Božena*, Viševek - Stari trg Štrancar Maruša*, Ljubljana Trček Zora*, Ljubljana Urbanija Marija, Ljubljana Vahen Mira*, Ljubljana Vavpotič Ivana, Ljubljana Wermifovsky Ana, Ljubljana. III. razred. Razredni starešina: učit. Knez Olga. 1. Berce Mihaela ,Ljubljana 2. Beznik Milica, Ljubljana 3. Deržič Bogica*, Ljubljana 4. Dolenc Marija, Ljubljana 5. Franc Majda, Ljubljana 6. Herzog Mara, Ljubljana 7. Hrovat Anica*, Novi Sad 8. Jereb Stanislava, Ljubljana 9. Jurca Sonja*, Ljubljana 10. Koru Nuša*, Ljubljana 11. Končnik "Glga, Ljubljana 12. Kozak Vlasta*, Ljubljana 13. Kralj Erika, Ljubljana 14. Lušin Alenčica* Ljubljana 15. Majcen Desanka*, Ljubljana 16. Mejač Elizabeta, Ribnica 17. Merala Marija, Ljubljana 18. Miklavčič Marjetica, Ljubljana 19. Milovanovič Zora, Ljubljana 20. Močnik Tatjana, Celje 21. Novak Marija, Ljubljana 22. Otorepec Mira, Ljubljana 23. Pestotnik Nevenka, Ljubljana 24. Podbevšek Asta, Ljubljana 25. Potnik Ivica, Ljubljana 26. Praprotnik Kristina, Ljubljana 27. Puntar Breda*, Ljubljana 28. Reich Majda*, Ljubljana 29. Stojanovič Jelena, Šabac 30. Strauss Lada, Ljubljana 31. Šenk Olga, Kamnik 32. šest Esta, Ljubljana 33. Vakselj Stela, Ljubljana 34. Vrhovnik Desanka, Ljubljana. Neocenjena zaradi bolezni: 35. Girandon Ana, Ljubljana. IV. r a z r e d. Razerdni starešina: prof. Skaberne Marija. 1. Bezlaj Veronika, Ljubljana 2. Cigoj Vanda, Ljubljana 3. Deržaj Jožica, Ljubljana 4. Erzin Jirhia*, Ljubljana 5. Jelenc Metka, Ljubljana 6. Kajzel Marta, Novi Sad 7. Kambič Sonja, Ljubljana 8. Kenda Milena*, Ljubljana 9. Kreč Marija*, Ljubljana 10. Oblat Dragica, Ljubljana 11. Otorepec Milena, Ljubljana 12. Pahor Olga*, Ljubljana 13. Peruzzi Asta, Ljubljana 14. Podgornik Zdenka*, Ljubljana 15. Slokar Nada*, Ljubljana 16. Stojanovič Verica, Kičevo 17. Suša Jadviga, Ljubljana 18. Šarabon Gabriela, Ljubljana 19. Šenk Marija*, Kamnik 20. Šuštar Miroslava, Radovljica 21. Vavpotič Marijanica, Novo mesto 22. Vovk Ana*, Ljubljana 23. Vouk Vida, Ljubljana 24. Wohinz Marijane».*, Ljubljana 25. Župančič Jasna*, Ljubljana. D. Otroški vrtec. Starešina: učit. Vencajz Slavica. 1. Bohinjc Slavica, Ljubljana 2. Budič Sonja, Ljubljana 3. 'Černigoj Vlasta, Ljubljana 4. Debeljak Milena, Ljubljana 5. Ferjančič Irena, Ljubljana 6. Hrastar Majda, Ljubljana 7. Jenčič Dragica, Ljubljana 8. Jug Božena, Ljubljana 9. Jurca Nada. Ljubljana 10. Kramar Marjana, Ljubljana 11. Kregelj Dragica, Ljubljana 12. Lehpammer Sonja, Ljubljana 13. Pengal Slavka, Ljubljana 14. Rozman Amalija, Niš 15 Stanovnik Marija, Ljubljana 16. Vodnik Marjana, Ljubljana 17. žužek Rezika, Ljubljana 18. Botisič Minjo, Sp. Hudinje p. Celju 19. Brelih Sava, Ljubljana 20. Cvirn Stanko, Ljubljana 21. Černe Marko, Ljubljana 22. Černe Jernej, Ljubljana 23. Dereani Jakec, Ljubljana 24. Fink Nacek, Ljubljana 25. Gogala Roman, Ljutomer 26. Gorečan Dušan, Ljubljana 27. Kajfez Bogdan, Pančevo — Banat 28. Kambič Borut, Ljubljana 29. Lehpainmer Ivo, Ljubljana 30. Lukič Franci, Ljubljana 31. Martinc Anton, Ljubljana 32. Matko Marko, Ljubljana 33. Mikeš Pepe, Ljubljana 34. Miklavc Janez, Maribor 35. Močnik Edvard, Ljubljana 36. Pekle Fedor, Ljubljana 37. Pezdirc Slavko, Ljubljana 38. Rossman Riki, Ljubljana 39. Šifrer Niko, Ljubljana 40. Žorž Stanko, Ljubljana. XII. Statistika A. Število učencev in učenk. a) Učiteljska šola. V začetku šolskega leta 1933/34: Razred Skupaj 2. 3. a 3. b 4. a 4. b 4. c 5. a 5. b 5. c m ž. ž. m. ž. ž. m. ž. ž m. m. ž. vseh Na novo vpisani — — — — — — _ Napredovali 15 17 44 31 28 26 31 31 30 39 116 176 292 Ponavljali razred 4 3 — — — — 4 — — — 8 3 11 Prišli od drugod — 2 1 2 — — ■- — 1 — 2 4 6 Skupaj . . . 19 22 45 33 28 26 35 31 31 39 126 183 309 Odšli v druge šole — — — 2 — — — — — — 2 — 2 Odstranjeni po čl. 40 pravil 1 1 1 Zapustili šolo iz drugih ozirov 1 1 1 1 2 Umrli Koncem šolskega leta 1933/34 . 18 22 45 31 28 26 35 31 30 38 ||l22 182 304 b) Vadnica. V začetku šolskega leta 1933/34: Deška Skupno Dekliška Skupno Otroiki vrtet Razred Razred 1 2. 3. 4. m. 1. 2. 3. 4. ž. m. ž. Na novo vpisani 34 — — — 34 21 21 23 18 Napredovali — 44 38 42 124 — 31 34 24 89 — — Ponavljali razred — — — — — 1 — — 1 2 — — Prišli od drugod — — — 1 1 1 — 1 1 3 — — Skupaj . . . - — — — 159 23 31 35 26 115 23 18 Odšli v druge šole — — — 1 1 1 — — 1 2 — — Zapustili šolo iz drugih vzrokov Koncem šolskega leta 1933/34 34 44 38 42 158 22 31 35 25 113 23 18 B. Učni uspeh. a) Učiteljska Sola. Razred V o/o Ocena 2. 3. a 3. b 4. a 4 b 4. c 5. a 5.b 5. c m. ž. ž. m. Ž. ž. m. ž. ž m. m. ž. vseh m. ž. vseh Odlična .... 1 1 1 4 2 5 5 2 5 16 21 41 8-8 69 Prav dobra . . 3 2 27 11 18 13 8 22 22 23 45 104 149 369 571 490 Dobra .... 7 9 12 10 6 9 13 3 3 13 43 42 85 352 231 280 Izdelajo razred 10 11 40 22 25 26 23 30 30 38 93 162 255 76-2 890 839 Polagajo razredni izpit (radi bolezni) 1 1 1 1 1 2 3 5 1-6 1-7 1-6 Polagajo popravni izpit iz 1 predmeta 6 9 4 9 3 6 21 16 37 17-3 88 12 2 Ponavljajo razred . 1 1 — - — — 4 — — — 5 1 6 41 0-5 20 Izgube prav. do šol. po § 43 zak. o u. š. — — — — — — 1 — — — 1 — 1 08 — 03 Skupaj . . . 18 22 45 31 28 26 35 31 30 38 122 182 304 100 100 100 b) Vadnica. Deška Dekliška Ocena Razred Skupno v °/0 Razred Skupno v °/o 1. 2 3. 4. m. m. 1. 2. 3. 4. ž. ž. Odlična ... ... 13 17 11 11 52 32-9 12 15 8 10 45 398 Prav dobra 14 19 8 18 59 373 7 8 19 10 44 390 Dobra 7 8 19 13 47 298 3 7 7 5 22 194 Izdelajo razred .... 34 44 38 42 158 100 22 30 34 25 111 982 Zaradi bolezni neocenjeni 1 — 1 09 Ponavljajo razred . . . 1 1 0-9 Skupaj . . . 34 44 38 42 158 100 22 31 35 25 113 100 Maturantje in maturantke drž. učiteljske šole leta 1934 XIII. Diplomski učiteljski izpiti. A. Diplomski izpiti v avgustu 1933. Diplomski učit. izpit, ki je bil v dneh 29. in 30. avgusta pod predsedstvom zavodovega direktorja Marolta Nandeta, je polagalo 12 kandidatov in 15 kandidatk, ki so bili pri glavnem izpitu v juniju odklonjeni iz enega predmeta, 1 kandidat (kontr. učitelj) pa je polagal dopolnilni izpit iz nacijonalne skupine. Teme za pismeni del izpita so bile: 1.) Iz pedagoške skupine: Narodna šola kot buditeljica državljanske zavesti. 2.) Iz slovenščine: Kaj nam pomeni naše morje? (Nagovor Podmladku Jadranske straže.) 3.) Iz srbohrvaščine: Najpoznatiji pesnici u doba romantizma. 4.) Iz nemščine: Goethe, Die Leiden des jungen Werthers (stran 9), prevod. Vsi kandidati in kandidatke so napravili izpit ter dobili diplome o učiteljskem izpitu, in sicer: Božič Mirko, Dovžan Franc, Golob Franc, Kalan Metod, Kobal Branko, Končnik Karel, Kuhar Ivan, Perko Franc, Pirnat Edvard, Strehovec Ivan, Višner Ludovik, Zajec Rudolf, Cerar Angela, Ditz Melita, Duh Kristina, Furlan Alojzija, Gorjup Olga, Gruden Bogomira, Iglič Elizabeta, Jenko Lidija, Jeras Božena, Kobol Valerija, Meteln Vera, Oset Zora, Požar Marija, Šumer Ana, Vončina Elizabeta in kontr. učitelj Kočevar Anton. B. Diplomski izpiti v juniju 1934. K izpitu sta se priglasili 102 osebi, in sicer 38 rednih absolventov in 59 rednih absolventk letošnjega V. razreda ter 2 kandidatki, ki sta bili v juniju 1933 odklonjeni za eno leto; poleg teh še 2 kontr. učitelja in 1 kontr. učiteljica (v juniju 1933 odklonjena za eno leto), ki polagajo izpit iz nacijonalne skupine. Izpitnemu odboru je predsedoval kot ministrski odposlanec redni profesor ljubljanske univerze dr. Hadži Jovan, njegov namestnik je bil direktor zavoda, člani odbora pa so bili profesorji — strokovni učitelji izpitnih predmetov. Pismeni izpiti so bili 2., 3., 4. in 5. junija. Naloge za te izpite so se glasile: 1.) Iz pedagoške skupine: Pomen čustev za šolsko delo. 2.) Iz slovenskega jezika: Jugoslovanska ideja v slovenskem slovstvu. 3.) Iz srbohrvatskega jezika: Dubrovačka književnost i njen glavni pretstavnik. 4.) Iz nemškega jezika: Gaudig, Die Schule im Dienste der werdenden Persönlichkeit (str. 427), prevod. Na podlagi ocen pismenih nalog so bili razen 6 kandidatov pripu sceni k nadaljevanju diplomskega izpita vsi kandidatje in kandidatke. Pismeni del praktičnega izpita (priprava za nastop) je bil 6. junija. Praktični izpiti (96 nastopov) pa so bili 7., 8. in 9. junija v vseh razredih obeh vadnic. Na podlagi ocen praktičnega izpita so bili pripuščeni k ustmenemu delu izpitov vsi kandidatje in kandidatke. Ustmeni diplomski izpiti so se polagali od 11. do 25. junija po 7 kandidatov oz. po 8 kandidatk na dan z dnevno izmeno V. c, V. a in V. b oddelka. Celotni uspeh je bil sledeči: z uspehom je dipl. učiteljski ifcpit položilo 22 kandidatov in 49 kandidatk. Popravni izpit iz enega predmeta (koncem avgusta) se je dovolil 8 kandidatom in 9 kandidatkam 1 kontr. učitelju in 1 kontr. učiteljici. Za eno leto pa je bilo odklonjenih 8 kandidatov in 3 kandidatke ter 1 kontr. učitelj. Diplomo o diplomskem učit. izpitu so prejeli sledeči kandidatje in kandidatke: Bazelj Jakob Bratina Branka Čepon Neža Fugger /Franc Darovec Marija Dolmovič Frančiška Gerčar Alojzij Dolanc Vida Frank Zofija Gerkman Stanislav Erker Vera Gosar Marija Grobler Alfred Gabrovec Josipina Hočevar Vera Koren Alojzij Gunčar Josipina Jagodic Julija Levstek Marijan Horvat Vanda Kačič Meta Mihelič Edvard Hude Bogomila Kobal Hedvika Mihelič Egon Javornik Danica Koželj Vida Munih Franc Jesihar Gabrijela Legat Antonija Mušič Anton Karlin Marija Mazi Pavla Palčič Ernest Kmet Silvestra Medved Ana Perenič Danijel Kobe Ivana Mohorič Dragica Peršič Bogomir Mahkota Marijana Pfeifer Jelka Prešeren Anton Pavlin Marija Pogačnik Zofija Pušljar Miroslav Pernat Sonja Poljanec Silvija Riedl Leopold Pogorelec Cvetoslava Primožič Lidija Serpan Edvard Šuligoj Ida Suhadolnik Izabela Sušnik Rudolf Svalj Amalija šiška Nada Šter Ciril ■■■■■Mi Tejkal Davorinka Vidmar Franc Vodušek Agna Umnik Alojzija Vodopivec Ivan Žigon Milena Varacha Božena Ahtik Marija Ahčan Marija Vrhovec Zofija Bartol Pavla Arrigler Bojana Popravni izpit imajo: Benedičič Valentin iz nar. jezika Kveder Pavel iz zemljepisa Jsl in obče Brus Boris iz nar. zgodovine zgodovine Demšar Franc iz nar. zgodovine Lebez Miroslav iz šolskega dela Pipp Anton iz pedagoške skupine Sosič Anton iz nar. zgodovine Stojkovič Rajko iz nemščine Štrukelj Stanislav iz pedagoške skupine Lajovic Maksimiljana iz nar. jezika Mikuž Marija iz nar. zgodovine Mrak Bronislava iz zemljepisa Jsl obče zgodovine Odklonjeni za Nepužlan Henrika iz nar. zgodovine Bertok Dušana iz nar. jezika Kelvišar Marija iz nar. zgodovine Kofalt Frančiška iz nar. zgodovine Petročnik Vlada iz zemljepisa Jsl in obče zgodovine Race Josipina iz pedagoške skupine in Sever Andrejana iz nemščine. Vazzaz Helena iz nem. jezika eno leto so bili: Gorišek Bogomir Grašič Ivan Merčun Leopold Muc Ciril Ožbalt Vladimir Skalin Miroslav Svete Rudolf Ukmar Vinko Tavželj Ljudmila Pirc Angela. Zaradi bolezni sta med izpitom odstopila: Dražil Srečko Gostič Pija. XIV. Poročilo o šolskem vrtu Šolski vrt služi gojencem v letih, ko se uče kmetijstva (z obrato-slovjem in zadružništvom) kot demonstracijski objekt. Tu vidijo razna kulturna dela za poljske in vrtnarske rastline, vzgojo divjakov, sadnega drevja, trte in opravila v topli (betonirani) gredi. Po določenem redu prihajajo gojenci v jeseni in spomladi na ta vrt tudi k obveznemu praktičnemu delu. Lega vrta ni ugodna, zemlja je slaba. Vrhnja plast je plitva in ta kakor tudi nižje plasti so zelo propustne, za sušo občutljive. Sadno drevje ne uspeva dobro in ni lepo. Nekaj bolje uspeva oblično drevje (kordoni, palmete) ob zidovih. Za lažje zalivanje in škropljenje sta na vrtu dva hidranta in betoniran bazen. Čebelnjak se ne uporablja več, za čebelarstvo razmere niso ugodne. V glavnem je vrt (ca 5000 ur) razdeljen na sedem obdelovalnih prostorov z gredicami,, ob robovih se goje cvetice. Dalje je en del uporabljen za kompostne jame in drugo, en del pa je skoraj popolnoma sterilen. V tem delu je tudi majhen alpinum. Sredi vrta je prostorna lopa za shrambo orodja in pridelkov. V tem letu se je posebno razširjalo gojenje vrtnic in dalij vseh vrst in barv. Vsako leto dobe posamezni gojenci nekaj sadik, da jih usade v domačih vrtovih in tako širijo kulturo cvetic po deželi, zlasti kulturo modernih dalij. Šolski vrt nima trgovskega značaja, ampak je namenjen šolanju, kjer naj vidijo dijaki vse zelenjadne vrste, ne samo onih, ki bi prišle v poštev za trg. XV. Naznanilo o pričetku šolskega leta 1934-3 5 Šolsko leto 1934/35 se prične 5. septembra 1934. Ta dan bo — če ne bo ob počitnicah drugačnih odredb — od 9. do 12. ure vpisovanje v I. razred učiteljišča. Vpišejo se lahko samo učenci, ki so dovršili IV. razred srednje šole z nižjim tečajnim izpitom. Biti morajo telesno sposobni, normalno raščeni in imeti posluh za petje in glasbo. V ugotovitev tega bo takoj po vpisu zdravniški Pregled na drž. šolski polikliniki in preizkušnja iz posluha. Učenci naj prineso s seboj z Din 5-— kolkovano prošnjo za sprejem, krstni (“rojstni) list, iz katerega naj bo razvidno, da niso nad 17 let stari, in izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Vpis učencev in učenk v III. do V. razred učit. šole in v II. do IV. razred obeh vadnic bo 7. septembra od 9. do 11. ure. Učenci(-nke) naj prineso s seboj zadnje letno izpričevalo. Slovesna služba božja bo 9. septembra, v ponedeljek 10. septembra pa se prične redni pouk v vseh oddelkih. Vsak učenec učit. šole mora takoj pri vpisu plačati Din 70-— (Din 50 — za kolek na prijavo in Din 20-— za zdravstveni fond). Poleg tega morajo takoj pri vpisu plačati še šolnino, in sicer učenci I. razreda po Din 200 —, učenci in učenke III. do V. razreda pa po Din 250 —. Šolnine oproščen more biti le oni učenec, čegar starši se morejo s potrdilom pristojnega davčnega urada izkazati, da ne plačujejo letno nad Din 60-— neposrednega davka. Šolnine oproščeni so tudi otroci vdov z več kot 3 mladoletnimi otroci, če ne plačujejo letno nad Din 120-— neposrednega davka. Neposredni davek se plačuje v naši državi v sledečih oblikah: 1.) od dohodka zemljišč (zemljarina); 2.) od dohodka zgradb (zgra-darina); 3.) od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina); 4.) od rent (rentnina); 5.) od dobička podjetij, ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); 6. od dohodka nesa-mostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Šolnina se plača za celo šolsko leto in ne za vsako polletje posebej. Popravni in razredni izpiti se morajo opraviti v času od 1. do 2. septembra po sporedu, ki bo od 24. avgusta dalje objavljen v veži šolskega poslopja. Prošnje za pripust k temu izpitu s priloženim letnim izpričevalom in opremljene s kolkom Din 25-— se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 31. julija. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale in taki učenci(-nke) izgube pravice polaganja izpitov in bodo morali razred brezpogojno ponavljati. Popravni diplomski učit. izpiti bodo 29., 30. in 31. avgusta. Tudi za te izpite morajo biti najpozneje do 31. julija vložene pri ravnateljstvu z Din 25-— kolkovane prošnje. Učenci(-nke) se opozarjajo, da veljajo disciplinska pravila tudi v velikih počitnicah in se bodo prestopki kaznovali v novem šolskem letu. Ravnateljstvo. £ ; M ' >/' : fi : ,«j?'.£ • j. *^'«1 v*' 111111 ä -.'j.«-:-: \■’,,■■■ nr- ' ■ ■ ■ . - a’-Av^wyVt.^-f- v'-T V?': fV'-'s '■;j-: ?i"V .' /V.,.-'^;' : , ' -" \"u: yyyfo V | ä£;