Poštnina plačana v gotovini GRADBENI VESTNIH LETO XIII APRIL 1964 ŠTEVILKA 4 » J E L O V I C A « Š K O F J A L O K A : M O N T A Ž N E H I Š E N A V L A J A H V S K O P J U VSEBINA Franc Rupret - inž. arh. Marko Šlajmer: Izgradnja naselij Vlae in Vodno v Skopju .................................................. Inž. arh. Marko Deu: Montažni hiši 4001 D in 40-60 pod­ jetja Jelov ica .................................................................... Inž. Janez Dolenc: Montažne hiše podjetja Termika v na­ selju Donje V o d n o .......................................................... Leopold Novak: Elementi hiš podjetja Edilit za Vlae . . Jože Štebe: Montaža hiš Edilit na V lajah........................... Obvestilo u r e d n iš tv a ........................................................... Vesti: In memoriam inž. Egid Milavec............................................. S. B.: Skupščinski odbori razpravljajo o cenah v gradbe­ ništvu ................................................................................. M. V .: Občni zbor ZGIT za S lo v e n ijo ................................ Gradbeni center Slovenije S. B.: Raziskovalna dejavnost Gradbenega centra Slove­ nije ...................................................................................... F. Rupret - M. Šlajmer: Building of settlements 73 Vlae and Vodno in Skopje M. Deu: Enterprise Jelovica houses Type 4001 D 77 and 40-60, made of prefabricated elements 81 83 L. Novak: Enterprise Edilit house elements for Vlae 86 J. Štebe: House assembling by enterprise Edilit at Vlae 88 89 89 90 91 Informacije ZRMK Stropni panoji iz elektrofiltrskih elementov...................... 93 Odgovorni urednik: inž. Sergej Bubnov Uredniški odbor: inž. Janko Bleiweis, inž. Lojze Blenkuš, inž. Vladimir Čadež, prof. Bogo Fatur, inž. Marjan Ferjan, arh. Vekoslav Jakopič, inž. Hugo Keržan, inž. Maks Megušar, Bogdan Melihar, inž. Mirko Mežnar, Bogo Pečan, inž. Boris Pipan, inž. Marjan Prezelj, Dragan Raič, Franc Rupret, inž. Ljudevit Skaberne, inž. arh. Marko Šlajmer, inž. Vlado Šramel. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pr) Komunalni banki 600-14-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 10.000 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. PRO JEKT PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE izvršuje načrte za nizke in visoke gradnje in je posebej specializirano za športne parke, športne hale, za odprta in zaprta kopališča s čistilnimi napravami, umetna drsališča in podobno l j u b l j a n a , C a n k a r j e v o n a b r e ž j e 11 = I V »M IN E R A L « INDUSTRIJA N A R A V N E G A I N U M E T N E G A K A M N A L J U B L J A N A . M O S T E I N D U S T R I J S K A C E S T A N ud i izde lke iz vseh vrst m arm ora, kot tud i izdelke iz umetnega kamna, predvsem pa vse vrste terazzo p lošč O skrbuje gradbena pod je tja z dolom itnim peskom ' Vi n A 3 1 P 1 A ATELJE ZA ARHITEKTURO » Z I D A R « KOČEVJE s svojimi poslovnimi enotami: LJUBLJANA Cankarjeva 5/III KOČEVJE, LJUBLJANA, RIJEKA im pomožnimi obrati izvršuje vsa gradbena dela po konkurenčnih cenah hitro in kvalitetno' izdeluje načrte za šole, stanovanj­ ske zgradbe, industrijske zgradbe, A zdravstvene domove, kulturne do­move itd., kakor tudi načrte za vzidano in drugo opremo ▼ SPLOŠNOGRADBENOPODJETJE Z A V O D ZA UREDITEV STARE LJUBLJANE gEOLOŠKI ZAVOD LJUBLJANA LJUBLJANA KARLOVŠKA CESTA i T ele fon 23-159, 22-213 skrbi za živahnejšo trgovsko, po­ slovno in turistično dejavnost stare Ljubljane; na tem območju in na spomeniško zaščitenih objektih in kompleksih projektira in opravlja invesitiitorske potsle proučuje vprašanje spomeniškega varstva in prezentacije kulturnih spomenikov ORPAVLJA ZNANSTVENE IN RAZISKOVALNE NALOGE NA PODROČJU GEOLOGIJE, GEOFIZIKE IN SORODNIH VED, PROJEKTIRA IN IZVAJA VRTALNA, RUDARSKA, HIDRO- GEOLOŠKA, GEOTEHNIČNA IN DRUGA RAZISKOVALNA IN KONSOLIDACIJSKA DELA TER KONSTRUIRA IN IZDELUJE STROJNO IN DRUGO RAZISKOVALNO OPREMO VESTNIK Št. 4 - LETO XIII - 1964 Izgradnja naselij Vlae in Vodno v Skopju DK 69 : 711.4 (Vlae—Vodno) f r a n c r u p r e t - in ž . a r h . m a r k o Šl a j m e r Statistični in kronološki podatki Največjo nalogo slovenskih podjetij v Skopju je predstavljala gradnja novega montažnega na- • selja Vlae. Izgradnja je obsegala: 449 stanovanjskih objektov z 897 stanovanji, 30 začasnih objektov s 120 stanovanji, 1 šolo s 15 učilnicami, 14 trgovin, 1 objekt za otroško varstvo, 1 restavracijo, 1 kotlarno za ogrevanje objektov v družbe­ nem centru. V naselju je bilo nadalje zgrajenih: 54.900 m2 asfaltiranih cest, 19.620 m1 vodovodne mreže, 18.320 m1 kanalizacijske mreže, 25.000 m1 elektrokabelske mreže in dostopov. Poleg tega je bilo zgrajenih v naselju Vodno še 51 montažnih atrijskih hiš. Pri tem impozantnem delu so sodelovala na­ slednja montažna in gradbena podjetja: Edilit Ljubljana, Jelovica Škofja Loka, Ter­ mika Ljubljana, Gradis Ljubljana, Primorje Aj­ dovščina, Tehnogradnje Maribor, Toplovod Ljub­ ljana, Metalna Maribor, Marles Maribor in Slo­ venija ceste Ljubljana kot glavni izvajalci. Kot kooperanti pa so sodelovala podjetja: CKZ Srednja vas v Bohinju, Elektro Ljublja- na-okolica, Inštalater Prevalje, Jugotehnika Ljub­ ljana, Kovinar Ljubljana, KLI Logatec, Krajevna skupnost Bežigrad, LI Litija, SVEA Zagorje ob Savi, LIKO Vrhnika, Zora Črnomelj, Lesna indu­ strija Kranj, Rudnik Mežica, Siporex Pula, Slo­ venija transport Ljubljana, Slikoplesk-Termoplast Ljubljana, Lesnina Ljubljana, Pleskarstvo »l.maj« Ljubljana, Inles Ribnica na Dolenjskem, Novoplesk Ljubljana, JUB Dol pri Ljubljani, Instalacija Ljub­ ljana, Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina, Ste­ klarstvo Kranj, Tapetar Zagreb, Slikopleskarstvi Škofja Loka, Avtokovinar Škofja Loka, Tegrad Ljubljana, Komunala Šiška, Contal Ljubljana, LIK Kranj, LIP Zagorje, Metalna Maribor, Gradis Ljub­ ljana, Marles Maribor, Instalacije Ljubljana, Toplo- vod-Elektrosignal Ljubljana, Slikoplesk Ljubljana, Plutal Ljubljana, Kristal Ljubljana, Slovenija les Ljubljana. Projektantski inženiring je vodil Zavod za urbanizem Ljubljana, sodelovali pa so: Mestna kanalizacija Ljubljana, Mestni vodo­ vod Ljubljana, Projekt nizke gradnje Ljubljana, Elektro Ljubljana-mesto, Javna razsvetljava Ljub­ ljana, Tegrad Ljubljana (za PTT instalacije), Pro­ jektivni biro Tamar, podjetja »Rast« Ljubljana, Zavod za izmero in kataster Ljubljana. Koordinacijo dela na gradbišču in v SRS je vodil Gradbeni center Slovenije. Kronološki podatki: Pričetek geoloških raziskav, 5. 8 . 1963 Definitivna določitev lokacije objekta, 10. 8 . 1963 Potrditev zazidalnega projekta naselja, 2. 9. 1963 Pričetek del glavnih izvajalcev: Podjetje: Gradis, 1. 9. 1963 Jelovica, 5. 9. 1963 Marles, 5. 9. 1963 Edilit, 10. 9. 1963 Primorje, 10. 9. 1963 Toplovod-Elektrosignal, 15. 9. 1963 Tehnogradnje, 15. 9. 1963 Metalna, 21. 10. 1963 Slovenija ceste, 15. 11. 1963 Datumi predaje izgotovljenih objektov: 14.12.1963 predaja 53 dvojčkov Jelovice, 106 stanovanj 26. 12.1963 predaja 90 četvorčkov Edilita, 360 stanovanj 26.12.1963 predaja naselja 10. 1.1964 predaja 35 enojčkov Jelovice, 35 stanovanj 10. 1.1964 predaja 6 enojčkov Edilita, 6 sta­ novanj 30. 1. 1964 predaja 14 enojčkov Jelovice, 14 stanovanj 5. 2. 1964 tehnični pregled šole 26. 2. 1964 predaja 26 enojčkov Jelovice, 26 stanovanj 26. 2. 1964 predaja 4 dvojčkov Jelovice, 8 sta­ novanj 2. 3. 1964 predaja 32 dvojčkov Edilita, 64 sta­ novanj 9. 3.1964 predaja 11 enojčkov Edilita, 11 sta­ novanj 9. 3. 1964 predaja 32 dvojčkov Edilita, 64 sta­ novanj 16. 3. 1964 predaja 25 enojčkov Edilita, 25 stanovanj 16. 3. 1964 predaja 7 četvorčkov Edilita, 28 stanovanj 16. 3. 1964 predaja 36 dvojčkov Edilita, 72 stanovanj 23. 3. 1964 predaja 58 enojčkov Edilita, 58 stanovanj 25. 3.1964 tehnični pregled vseh komunalij, restavracije in toplarne 30. 3. 1964 predaja 20 enojčkov Edilita, 20 stanovanj Projektna naloga Takoj po katastrofi v Skopju je bil sprejet sklep o graditvi primestnih naselij začasnega zna­ čaja, ki naj bi jih projektirala in gradila operativa iz vseh jugoslovanskih republik. Po začetnem pre­ gledu kapacitet jugoslovanskih proizvajalcev mon­ tažnih hiš je vse bolj zorela misel o tem, naj bi ta naselja po svojem značaju in po objektih, ki bi jih vsebovala, bila trajnejše naselitvene aglomeracije. Sklep, zgraditi že v letu 1963 naselitvene mož­ nosti za skoraj 70.000 prebivalcev Skopja, je bil zelo zahteven predvsem tudi za projektante na­ selij iz naslednjih razlogov: — potrebno urbanistično', geodetsko in komu- nalno-tehnično dokumentacijo je bilo treba doba­ viti tako rekoč takoj, saj je predstavljala pogoje za začetek že tudi pripravljalnih del, če naj bodo ta dela smotrna. Takratni republiški štab za pomoč Skopju je že pred 1. avgustom 1963 poslal strokovnjake na teren in jim naložil dolžnost, da skupaj s skopski­ mi tovariši poskušajo formulirati koncept akcije tako, da bi jo bilo mogoče pričeti takoj. Na pod­ lagi njihovih poročil je bil zasnovan v prvih dneh avgusta koncept izvedbe naloge na podlagi nasled­ njih osnovnih izhodišč: 1. Prizadevati si je treba že pri izbiri širše lokacije naselja, da bodo zagotovljeni naslednji osnovni pogoji: — od središča ne preveč oddaljena lega, — vsaj ena močnejša obstoječa komunikacija, na katero se bo mogoče navezati takoj pri gradnji naselja in kasneje pri njegovi uporabi, — navzočnost vsaj najzahtevnejših primernih komunalno-tehničnih instalacij (kanalizacija, vodo­ vod, elektrika), — čim ugodnejše geotehniene razmere in kon­ figuracija terena, — izbor terena, ki ne bi bil izpostavljen po­ plavam in eroziji. 2. Kljub težavam je bilo potrebno še pred za­ četkom del oskrbeti vsaj minimalno geodetsko do­ kumentacijo in s skopskimi tovariši določiti vse tiste podrobnosti, ki naj omogočijo uspešno in or­ gansko vključitev naselja v perspektivno graditev novega Skopja. 3. Še pred začetkom izdelave projekta je treba določiti osnovne urbanistične pogoje tako, da bi izključili kakršne koli spremembe med gradnjo. 4. Naselje je treba v urbanističnem načrtu di­ menzionirati in urediti tako, da bo predstavljalo normalno in zaključeno stanovanjsko sosesko z ra­ cionalnim programom vseh spremljajočih objektov in naprav, ki jih ta rabi po osnovnih normativih urbanistične organizacije. Pri tem pa je treba do­ sledno upoštevati težnjo, da so v naselju pred­ videni le objekti, ki jih lahko nudita slovenska proizvodnja in operativa: edino ta okoliščina nam­ reč lahko zagotovi tudi časovno uspešnost akcije. Slovenski operativi je bila prvotno (v zadnjih dneh julija 1963) za izgradnjo primestnega naselja dodeljena lokacija »Aerodrom«. Že s 1. avgustom 1963 je bil v skladu s prej navedenimi stališči ski­ ciran urbanistični program naselja, fiksirani urba­ nistični in komunalno-tehnični pogoji, z delom na terenu pa je pričela tudi geodetska ekipa Zavoda za izmero, ki je svoj elaborat — vsaj kar zadeva terensko delo — zaključila že s 5. avgustom 1963. 6 . avgusta 1963, ko je zaradi dokončnega do­ govora obiskala Skopje skupina strokovnjakov pod vodstvom sekretarja za urbanizem IS Ermina Kržičnika, je bilo sporočeno, da bo potrebno za graditev slovenskega naselja poiskati drugo' loka­ cijo, ker je bila lokacija »Aerodrom« medtem do­ deljena JLA. Ta okoliščina je seveda postavila tudi projektante v težaven položaj, saj novih, tako ugodnih lokacij, skopski urbanisti niso mogli pred­ lagati. Lokacija »Aerodrom« pa je ustrezala vsem v uvodu navedenim pogojem, saj so se predstav­ niki Slovenije pri izboru lokacije pojavili med prvimi. Kljub navedenemu pa je bilo mogoče že v ne­ kaj dneh s sodelovanjem slovenskih strokovnjakov predlagati in zagotoviti novo lokacijo — Vlae, ki je ustrezala postavljenim pogojem prav tako v naj- večji meri. Poudariti je treba, da je premišljeni izbor lokacije naselja in dosledno upoštevanje v začetku postavljenih izhodišč odstranil vse tiste motnje, ki jih je bilo mogoče opazovati pri gradnji nekaterih drugih naselij. Zavod za urbanizem Ljubljana, ki je prevzel obveznost organizirati izdelavo vse urbanistične dokumentacije naselja, skupaj z načrti komunalno- tehničnih instalacij in cest, je v sporazumu z novo imenovanim koordinacijskim centrom pričel to na­ logo uresničevati na način, ki je bil, vsaj pri pro­ jektiranju naselij, v naši praksi nov. V pičlih dveh dneh je bilo mogoče organizi­ rati kooperacijo vrste projektnih organizacij in služb, ki so prevzele pod organizacijskim vodstvom Zavoda za urbanizem izdelavo popolnega projekt­ nega inženiringa naselja Vlae. To je bila edina pot, po kateri je bilo mogoče smotrno fundirati pričetek gradnje naselja Vlae že s 1. septembrom 1963. Kot je mogoče videti iz obstoječih kronolo­ ških podatkov, je navedena kooperacija 2 . septem­ bra 1963 predložila že tudi formalno potrjen osnov­ ni izvedbeni projekt vseh elementov naselja in s tem omogočila, da so celo pripravljalna dela po­ tekala po enotnih načrtih, ki se bistveno niso me­ njali vse do konca akcije. Navzočnost projektantov na terenu je omogo­ čila nemoten potek dela, posebej še zaradi tega, ker je kooperacija projektantov prevzela tudi pre­ nos dokumentacije na teren. Potrditev uspešnosti takega, kar najpogumneje zasnovanega prijema najdemo tudi v okoliščini, da je bilo v zapisniku z dne 25. oktobra 1963 s strani predstavnikov vseh izvajalcev potrjeno, da so projektanti naselja izpolnili vse zahteve, ki jih v zvezi s projektno dokumentacijo stavi operativa. Sodeč po vsej dosedanji praksi v Sloveniji lahko to označimo kot edinstven primer. Kljub naglici in vrsti težav, ki jih je bilo treba premagovati, je bilo jasno že od vsega začetka, da je potrebno tudi pri projektnem delu naloge zajeti in takoj pričeti uveljavljati izkušnje, ki jih bomo lahko kot osvežujoč prispevek prenesli v domačo prakso. Lahko bi se trdilo, da je uspeh skopske akcije prav na tem področju pomedel s pomisleki in omahovanjem v zvezi s širše zasnovanimi pro­ jektnimi akcijami in ustvaril zelo konkretno, pred­ stavo o obliki delovnega sodelovanja pri izvajanju projektnega inženiringa v urbanistični praksi. Kooperacija, postavljena za izdelavo projekt­ nega inženiringa naselja Vlae v Skopju, se ni raz­ šla. V enakem sestavu je še v času, ko so se gra­ dile Vlae, tudi v Ljubljani zastavila in deloma že zaključila vrsto podobnih elaboratov (2 stano­ vanjski enoti v Šentvidu, 2 stanovanjski soseski na Viču, soseski Slape in Nove Jarše ter ureditve­ ne osnove industrijske cone Moste). Na skopskih izkušnjah je bil zastavljen tudi program razpisa natečaja za stanovanjske soseske na Fužinah in se je pričela realizacija priprav za velika stanovanj­ ska gradbišča v soseski 6 v Šiški. Organizacija gradnje Kljub velikim naporom, ki jih je v to vložil Koordinacijski center SRS za pomoč Skopju, ven­ dar ni prišlo do formiranja organizacije inženiring- ga. Opustitev te modeme oblike organizacije veli­ kih investicijskih del je imela seveda zelo neugod­ ne posledice in je zaradi tega nastala vrsta težav, ki bi se jim sicer lahko izognili. Tako ni bilo drugega izhoda ter je bilo treba dopustiti parcialno prevzemanje del. Obseg naloge pa je seveda terjal razvoj številnih kooperacijskih formacij, od katerih jih je nekaj začasnega, nekaj pa tudi trajnejšega značaja. Naglica, s katero je bilo potrebno ukrepati, je potem povzročila, da niso bile najdene vedno najboljše možnosti, zato se je organizacija v teku gradnje še stalno dopol­ njevala. V načelu so se dela na Vlaj ah prevzemala po vrstah del (nizke gradnje, temelji, montaža). Tak sistem je racionalen v primeru, če je zagotovljena dobra prostorna uskladitev operativnega plana, oziroma normalen razpored del. Na Vlaj ah seveda ni bilo mogoče odlašati z nobenimi deli ter smo morali istočasno urejati kanalizacijo in montirati hiše. V tem primeru pa se je sistem oddaje del po vrstah gradenj pokazal kot slab, posebno še, ker dela niso bila v pogodbah dovolj precizno razmer- jena in ker so objektivne ovire (npr. izpraznitev »ruskega sektorja«) še povzročile nove težave. Kot neposredni prevzemniki del na Vlaj ah so bila naslednja podjetja: Gradis Ljubljana, za celotno visoko gradnjo, Primorje Ajdovščina, 50 % nizkih gradenj, Tehnogradnje Maribor, 50 °/o nizkih gradenj, Toplovod Ljubljana, kanalizacija, vodovod, centralna kurjava in električno kabelsko omrežje, Metalna Maribor, izgradnja šole, Slovenija ceste, Ljubljana, za asfaltiranje cest, Zavod za urbanizem Ljubljana, za izdelavo ce­ lotnega projekta naselja, Gradbeni center Slovenije, za opravljanje ko­ ordinacijskih del. Kot glavni kooperanti pa so nastopali: Edilit Ljubljana, dobava in montaža 730 sta­ novanj, Jelovica Škofja Loka, dobava in montaža 200 stanovanj, barak za delavce itd., Termika Ljubljana, dobava in montaža objek­ ta za otroško varstvo, Marles Maribor, dobava in montaža polnilnih elementov za šolo, barake za delavce itd. Montažna podjetja so. angažirala pri tem delu še vrsto subakordantov in sicer: Edilit 22 podjetij Jelovica 10 podjetij Metalna 7 podjetij Termika 7 podjetij Po dobljenih podatkih je sodelovalo pri grad­ nji 55 podjetij, ker so tudi subakordanti izvajali nekatera dela v kooperaciji. To število naravno kaže na veliko razčlenjenost organizacije. Za izoblikovanje kooperacijskih in pogodbenih odnosov je bilo vsekakor odločilno dejstvo, da je bila naloga strokovno ocenjena kot neizvedljiva v zahtevanem roku. Za takšno oceno so obstajali vsekakor nekateri tehtni razlogi: — izredno kratek rok, — izredni obseg naloge, — dejstvo, da je Edilit stvarno organiziral svojo montažno gradnjo na Vdajah kot prototipno in s povsem novo organizacijo, — izredna oddaljenost gradbišča, — dosedanje majhne kapacitete Edilita, — znane težave z deficitarnimi materiali, — velike obveze podjetij do drugih investi­ torjev. Zato tudi pogodbene obveze glede rokov do­ končanja stanovanj niso bile materialne, temveč le moralne prirode. (Značilno je, da v glavnih po­ godbah sploh ne zasledimo določil o penalih.) V praksi se je pokazalo, da je to bilo sicer for­ malno prav, brez dvoma pa je to stališče po drugi strani omogočilo delno predpostavljanje komercial­ nih momentov, manjšo ostrino plana, manjšo za­ vzetost za delo kooperantov itd. Ko kritično ocenjujemo kooperantske odnose, je potrebno upoštevati, da v pogojih, kakršni so bili, ni bilo na razpolago dovolj časa za temeljito proučitev vseh priprav. V stiski s časom je bilo očitno, da kljub kooperaciji vsakdo rešuje pred­ vsem svoje lastne težave, pri čemer so pa skupni problemi ostali pozabljeni in nerešeni. Celotno gledano pa je bilo vsekakor neracio­ nalno, da podjetja na gradbišču niso skupno orga­ nizirala npr. prehrane, nabavne službe itd. Grad­ nja naselja za delavce se je zavlekla toliko, da se je izgradnja sama začela z znatno zamudo, kar se nam je seveda v novembru in decembru maščevalo. Pogodbe med montažnimi podjetji in glavnim prevzemnikom del niso bile dovolj precizne glede razmejitve del, predvsem pa ne glede operativ­ nega plana. Osnova za takšno pogodbo, posebno če gre za tako kratkoročno in tako obsežno delo, bi moral biti skrbno proučeni operativni načrt. Pokazalo se je, da kooperanti niso posvečali tem vprašanjem dovolj pozornosti, da niso imeli proučenega tehno­ loškega postopka in zaporedja del, da ni bil točno določen ciklus graditve ene hiše itd. Zaradi nepo­ polnih podatkov je bil plan sestavljen v odnosu na faze montaže in finalnih del nerealno, česar se tudi s poznejšimi rebalansi ni moglo več v celoti po­ praviti. Izkušnje iz Vlae kažejo' na to, da bodo morala montažna podjetja posvetiti pripravi organizacije proizvodnje, operativnemu planiranju in norma­ tivom znatno večjo pozornost. Pogodbe za izgradnjo naselja Vlae so bazirale na fiksnih cenah. Montažna gradnja je toliko hitra, da je tak način določanja cen možen in sprejem­ ljiv tako s strani naročnika, kot tudi proizvajalca. Izbor kooperantov Pri izbiri kooperantov montažna podjetja niso dovolj preverila njihovih kapacitet. Razumljivo je, da je bilo za podjetja bistveno finančno vprašanje tj. cena, vendar pa mora biti pri tem osnovni kri­ terij stvarna sposobnost kooperanta. Analize so pokazale, da številni kooperanti sploh niso imeli ljudi, kolikor so jih rabili v Skop­ ju, da so bili zelo slabo opremljeni itd. Po našem mnenju so se v tem primeru mon­ tažna podjetja vse preveč preorientirala na obrtne delavnice, manj pa na industrijske, zato je logično nastala vrsta nevšečnosti. V teku same gradnje pa smo morali angažirati dodatne kapacitete. Zelo karakteristična je pri tem kooperacija za montažno gradnjo tipa Edilit. Ta se je v celoti porodila v času prevzema naloge v Skopju in to izredno hitro. Nič čudnega, da je bila zato izredno heterogena. Čas ni dopuščal, da bi podjetje iskalo optimalne rešitve, temveč je kooperante vključe­ valo predvsem na osnovi njihove pripravljenosti, eventualnih prostih kapacitet in seveda cen. Ko­ operacija je zajela podjetja iz cele Slovenije in iz Hrvaške (Siporex Pula). Kooperacija je kljub vsem težavam vendarle dogotovila praktično do konca leta 1963 do 3. faze vseh prevzetih 700 stanovanj, kar kaže dovolj zgovorno o organizacijskih na­ porih, ki so bili za to potrebni. Koordinacija dela Z Direkcijo za izgradnjo Skopja je imelo sa­ mostojne pogodbe pri gradnji naselja Vlae 6 grad­ benih podjetij. Ker so bile naloge razdeljene po vrstah gradenj, se je pojavilo mnogo problemov, ker dela niso bila površinsko niti količinsko pre­ cizno razdeljena. Ko so ostali poskusi za organi­ zacijo inženiringa brezuspešni, je Koordinacijski center SRS za pomoč Skopju sklenil, naj prevzame nujno koordinacijo dela med direktnimi prevzem­ niki na Vlaj ah Gradbeni center Slovenije. V situaciji, kakršna je bila, je bila takšna in­ stitucija nujna in koristna ter je gotovo pripo­ mogla k uspešnemu napredovanju del, inženiringa pa seveda ni mogla nadomestiti. Razlika je bi­ stvena: v organizaciji inženiringa gre seveda za ko­ ordinacijo dela z izvršno močjo, brez tega pa je koordinacija odvisna predvsem od pripravljenosti za sodelovanje. Izkušnje kažejo, da bi se izgradnja naselja lahko bolje izvedla, če bi se podjetja domenila za takšno obliko koordinacije (koordinirane akcije), kjer je bila v določenih primerih dana možnost direktne intervencije na mestu. Pravica odločitve za hitro ukrepanje je v vsaki terminsko zahtevni akciji izredno pomembna. To pa zaradi tega, ker ni mogoče v naglici, ki je potrebna tudi pri pro­ jektiranju in pri pripravi, predvideti vseh del, ki jih je treba izvesti za kompleksno dovršitev na­ selja tj. za izgradnjo objektov na ključ z istočasno izgradnjo vseh komunalnih naprav. Inženiring se kljub vsem poskusom ni mogel izvesti, ker je vsa­ ko podjetje želelo predvsem, da izpolni svoj del naloge, ki pa ni mogla biti precizno določena že ob začetku. Kljub raznim težavam pa je potrebno še po­ sebej pozdraviti razveseljivo dejstvo, da je akcija uspevala predvsem zato, ker je slonela na medse­ bojnem razumevanju in zaupanju. Najboljši do­ kaz za to je v tem, da je gradbišče Vlae že delalo s polno paro mnogo prej, preden so bile npr. sploh podpisane pogodbe. Takšen pozitiven odnos sodelujočih je v največ primerih omogočil, da so se prenekateri težavni problemi lahko razreševali sproti brez formalnosti na samem gradbišču. Na osnovi vsega povedanega je razumljiva naša konstatacija, da so imele kooperacijske oblike na Vlaj ah še vse preveč formalni značaj. Pogod­ beni odnosi so bili zasnovani še odločno na običaj­ nih, konvencionalnih klavzulah, kot jih v gradbe­ ništvu poznamo že od nekdaj. (Pripomniti je treba, da v naši panogi do sedaj še ni izkušenj iz organizacije »organskih« koope­ racij. Zato tudi realno ni bilo mogoče na Vlajah pričakovati, da bi se takšna lahko na Vlajah na hitro roko ostvarila. Naše pripombe se nanašajo zato predvsem na bodoči razvoj.) Mnenja smo, da takšna pot ne more voditi k večjim uspehom. Velike naloge bo nujno potrebno v bodoče organizirati v obliki inženiringa oziroma v tako imenovanih organskih kooperacijah. Pri tem mislimo na kooperacije trajnejšega značaja, ki so organsko povezane z mnogo tesnejšimi spo­ nami, kot smo jih bili navajeni do sedaj: investi­ cijsko sodelovanje, usklajevanje proizvodnih pro­ cesov, soudeležba na dohodku itd. Šele takšni od­ nosi so dovolj čvrsti in sposobni, da se v nujni meri podrede individualni interesi kooperantov skupnim nalogam in skupnim interesom., Izkušnje tudi kažejo, da ni priporočljivo med izvajanjem akcije menjati vodstvenega kadra na gradbiščih. Pri izvajanju del so bila najbolj uspeš­ na tista podjetja, ki niso občasno menjavala vod­ stev gradbišč in so zagotovila tudi stalni kader administracije. To velja zlasti za Gradis, ki je kot veliko podjetje seveda laže zagotovil kvaliteten kader gradbišču na Vlaj ah. F. RUPRET - M. ŠLAJMER: BUILDING OF SETTLEMENTS VLAE AND VODNO IN SKOPJE S y n o p s i s The most important task of Slovene enterprises after the earthquake in Skopje was the building of the new settlement Vlae. The following object were built: 449 house buildings with 897 dwellings, 30 provisional objects with 120 dwellings, a school with 15 school­ rooms, 14 shops, 1 children’s garden institution, 1 re­ staurant, 1 boiler house for heating of the erected ob­ ject. There were other building works to be done in the settlement: 54.900 sq.m of asphalt roads, 19.620m1 of water conduit pipes, 18.320 m1 of sewerage, 25.000 m1 of electric cables. 51 atrium houses were built in settle­ ment Vodno. This task could be carried out only in co-operation of numerous Slovene firmes such as: building and industrial enterprises, and enterprises for house as­ sembling. Practical experiences gained during this building will help in further suitable development of house assembling. The results of this building pointed out the necessity of greater attention which is to be paid to the organization of prefabricated elements pro­ duction as well as to building works planning and ef­ fect specifications. Montažni hiši 4001 D in 40-60 podjetja Jelovica DK 69.057.1 (»Jelovica«) INZ- ARH- m a r k o d e u Stanovanjska enodružinska hiša ne bo nikdar sezidana lepo, zdravo in funkcio­ nalno, če ni draga. Toda če želimo stanovati v enodružinski hiši, ki bo zadovoljila vsem pogojem in to po dostopni ceni, potem moramo izbrati popolnoma industrijsko zgrajeno hišo. Leims Mumford Podjetje Jelovica je v času od 20. septembra do 23. decembra 1963, ko je spravilo pod streho zadnjo hišo, postavilo na Vlaj ah 75 hiš tipa 40-60 (81 m2 stanovanjske površine) in 57 hiš tipa 4001- dvojček s 122 m2 površine oziroma 114 stanovanji. Skupaj je to, če odštejemo stanovanjske barake, 13.000 m2 stanovanjske površine oziroma 189 sta­ novanj. Prva stanovanja so bila predana investitorju že 14. novembra, zadnja pa konec januarja 1964. Montažni stanovanjski hiši tipa 40-60 in 4001 D sta grajeni po sistemu lesenih okvirnih panelov s spodnjim in zgornjim vencem. Ti elementi pred­ stavljajo tudi osnovni nosilni sistem za stropno in strešno konstrukcijo. Notranje stene v načelu niso nosilne, pač pa stabilizirajo celoten objekt. Zuna­ nji paneli so sestavljeni iz lesenega okvira, na ka­ terega je privijačena z aluminijastimi vijaki, zu­ nanja obloga — ravne salonitne plošče. Zunanja obloga okenskih parapetov pa je iz temnordeče rjavega impregniranega lesenega opaža. Okno kot tako ni vstavljeno, ampak je že sam nosilni okvir del okna. S tem se je proizvodnja poenostavila, prihranil les in tudi razne težave s tesnjenjem: okvir elementa •— okno so odpadle. Tudi zame­ njavo salonita v parapetu z impregniranim opažem so poleg arhitektonskih razlogov narekovali tudi čisto tehnološki. Ta zamenjava materiala se je iz­ vedla že pri prvi seriji dvojčkov, kjer so se še vstavlj ala serijska okna, ki so bila takrat na zalogi. Notranja obloga je iz ivernih plošč, ki se kasneje prelepijo s pralnimi tapetami. Glavna ter­ mična izolacija elementa je sloj mineralne volne v debelini 8 cm. Ob iverni oblogi je kot sloj za parno zaporo napeta alufolija, ob zunanji strani pa pergamin papir. Tak element ima (na podlagi raz­ iskav Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani) koeficient celotnega toplotnega prehoda k = 0,52 K cal/m2h C. Strešno konstrukcijo sestavljajo žebljani pre­ dalčni nosilci, ki so razmeščeni v razdaljah po Sl. 1. Tloris montažne hiše tipa 4001-D, dvojček: stanovanje, trem in drvarnica. Trem lahko uporabimo tudi kot garažo 1 predsoba 5 otroška spalnica 2 kuh in ja 6 spalnica staršev 3 kopalnica 7 drvarnica 4 shramba 120 cm in imajo naklon 15° za kritino iz ̂ valovitega salonita. Napušči so prefabricirani — impregnirane borove deske s centimetrskim razmakom. Med no­ silce je položen stropni element (okvir, dva opaža, pergamin papir). Na spodnji vidni del stropa se naknadno pri­ trdijo plošče mehkega lesonita (Foča). Strop je ob­ lepljen z nepralnimi tapetami. Preko stropnih ele­ mentov je položen sloj 5 cm mineralne volne. Pod­ na konstrukcija, ki je položena na izolirano beton­ sko ploščo, je sestavljena iz podnih leg, ivernih Sl. 2. Tloris montažne hiše tipa 4060 — enojček 1 predsoba 6 otroška spalnica 2 predsoba — dnevni del 7 spalnica staršev 3 predsoba — nočni del 8 dnevna soba 4 kuh in ja 9 shramba in drvarnica 5 kopalnica plošč, na katere je, potem prilepljen vinaz ali pa PVC obloga. Toplotna izolacija je sloj 6 cm mineral­ ne volne, ki je položena med lege. Ves spodnji del konstrukcije je prezračevan pod obodnim vencem. V kopalnici je preko izolirane betonske plošče (PVC folija) v padcu položen asfaltbeton. Na ta pod je nato prilepljen zvarjeni PVC debeline 2 mm. Asfalt je bil uporabljen zaradi naglice. Varianta z estrihom ni prišla v poštev, ker bi bila doba su­ šenja predolga. Po nekajmesečni uporabi stanovanj se je pa opazilo, da je na mestih, kjer je bil asfalt Sl. 3. Okno montažne hiše tipa 4060 — vertikalni prerez slabše položen, ta podloga premehka in se lahko poškoduje PVC. Predelne stene so iz plošč ivokal 5,6 cm debe­ line. Ob dimnikih in pečeh so namesto plošč ivokal uporabljeni elementi siporex. Tudi predelna stena med kuhinj o> in kopalnico je iz siporexa. Vodovodna instalacija je koncentrirana in iz­ vedena s pol prefabriciranimi deli, ki se montirajo v prej izgotovljene žlebove v siporex steni. Elek- troinstalacije so izvedene po predpisih JUS. Glavni razvodi so na podstrešju, odkoder se spuščajo kabli po kanalih v ivokal predelnih stenah do vtičnic, svetil itd. Tako vodovodna in posebno elektroinstalacija sta izvedeni na tipično klasičen način. Obe »fazi dela« sta v sedanjem načinu zelo »nemontažni« in bo nujno potrebno temeljito spremeniti dose­ danji način. Ogrevanje v obeh montažnih hišah je klasično. V sobah so postavljene male peči Unitas (Lutz), v kuhinji pa dodatni mali štedilniki na trda goriva. Prezračevanje je v vseh prostorih naravno in direktno. Pri tipu hiše 4060 pa so že okenski detajli izvedeni tako, da je možno enostavneje prezrače­ vati prostore. Na večjih oknih je v ta namen mon­ tirano okovje SVN, na oknu v kopalnici pa je ver­ tikalno vdelana še t. i. »ventilacijska rega«, s po­ močjo katere prezračujemo kopalnico, ne da bi odpirali okno. Pri kasnejših raziskavah se je ugo­ tovilo, da je ta način prezračevanja zelo zadovoljiv. Oba tipa stanovanj sta bila opremljena s kom­ pletno kuhinjsko opremo SVEA, štedilnikom na trda goriva ter električnim štedilnikom. Kopalnica je imela normalno kad, umivalnik, WC, 80 1 bojler, švedsko mešalno baterijo ter vse drobne detajle, ki še spadajo v tak prostor. Vsa okna so imela platnene zavese (samonavijalce). Tlorisna dispozicija je usklajena z modularno mrežo 120 X 120 cm. Notranja višina je 240 cm. Velikost posameznih prostorov je naslednja: stanovanje v dvojčku (4001-D): spalnica 12,6 m2, otroška soba 12 ,6 m2, kuhinja 11,6 m2, ko­ palnica z WC 4,6 m2, shramba 2,4 m2, predprostor 4,3 m2, shramba kuriva 7,4 m2. Stanovanje v tipu 40-60: dnevna soba 17,1 m2, spalnica staršev 12,6 m2, otroški spalnici 9,8 m2 in 8,5 m2, kopalnica 5,4 m2, kuhinja 5,6 m2, dva pred­ prostora 7,2 m2, shramba 8,4 m2. Oblikovanje ne daje poudarek na reprezenta­ tivnost, ampak nasprotno poudarja sredstva in material prefabrikacij, podaja optično podaljša­ nje dnevne sobe s celostensko zasteklitvijo, dife­ renciacijo prostorov, kontraste med manjšimi pro­ stori spalnic in dnevno sobo ter vnaša nekatere elemente makedonske arhitekture (trem itd.). Osnovna barva fasade je svetlo siva (naravna barva salonita), v kontrastu s tem pa so okenski elementi, katerih obloga je temno rdeče rjava, sa­ ma krila pa so bela. Vsi napušči so temno siv­ kasto zeleni. Vsi leseni deli, posebno pa vidni fasadni ele­ menti so bili že v tovarni impregnirani s sredstvi Sl. 4 Sl. 5 Sl. 6 Sl. 7 si. 9 (ferinit oziroma cuprinit - kem. tov. ARBO) v na­ vedenih barvah. To »prebarvanje« (struktura lesa je še vedno ostala) je poleg drugih kvalitet imelo še to prednost, da so se vse poškodbe (zamazanje itd.) na enostaven način odstranile, kar je posebno važno pri taki naglici in težkih pogojih montaže. Izkušnje na gradbišču Vlae in pri predhod­ nem delu v tovarni, potem pa tudi rezultati opa­ zovanj in analiz so nas navedli na to, da je za nadaljnji razvoj gradnje montažnih hiš nujno po­ trebno upoštevati temeljite študijske izsledke. Upreti se je treba vsakemu kampanjskemu reše­ vanju teh problemov. Poleg organizacijskih in finančno investicij­ skih vprašanj se nam zdi, da je predvsem po­ trebno rešiti nekaj ključnih problemov, ki so bistveni za korak naprej v montažni gradnji: — problem raziskave in načelnega uravnava­ nja razvoja vseh vrst materialov, ki so potrebni tej zvrsti gradnje v tesni zvezi s tem tudi problem ekonomike objektov z vidika trajnosti, uporabnosti in vzdrževanja; — problem zvočnih, toplotnih in higiensko tehničnih sposobnosti montažnih hiš in s tem tudi problem najekonomičnejšega ogrevanja; — problem obrtniške finalizacije, oziroma pre­ hoda na čisto industrijsko prefabrikacijo; — problem funkcionalnosti tipov enodružin­ skih montažnih hiš v tesni povezavi z raziskavami sodobnih urbanističnih rešitev. Les je gradbeni material, ki se je najbolj ob­ nesel kot gradivo za prefabrikacijo. Njegove kvalitete: majhna teža, odlična to­ plotna izolacija, točna in lahka obdelava ter eno­ stavna vezava, velika vzdržljivost (tako statična kot časovna), omejena »gradbena vlažnost« in s tem takojšnja uporabnost, neodvisnost od vre­ mena pri obdelavi. Na zahtevo podjetja Jelovica je Zavod za raz­ iskavo materiala v Ljubljani že v mesecu februarju začel s široko zasnovano raziskavo montažnih hiš Jelovica na Vlajah, ki pa vendar ne bo zajela vseh bistvenih elementov, ki jih je nujno potrebno raz­ iskati v tej naši »prvi fazi« serijske graditve mon­ tažnih hiš. In ker je ravno od prvih korakov odvisen bodoči razvoj, bo najbrže v najkrajšem času po­ trebna širša in trajnejša akcija vseh, ki streme k sodobnejšemu razvoju in oblikovanju enodružin­ ske montažne hiše. Sl. 4—9. Demonstracija poteka grobe montaže stanovanjske hiše tipa 4001 — dvojček. Gradbišče Jelovica, Vlae-Skopje. M. DEU: ENTERPRISE JELOVICA HOUSES TYPE 4001 D AND 40—60, MADE OF PREFABRICATED ELEMENTS S y n o p s i s In the period from 20th September to 23rd Decem­ ber 1963 the following houses were mounted at Vlae by the enterprise Jelovica: 75 houses Type 40—60 (use­ ful area being 13.000 sq. m, resp. 189 dwellings. The double house with 122 sq. m of useful area, total use­ ful area being 13.000 sq.m, resp. 189 dwelling. The above mentioned types of houses are built according to the system of wooden frame panels, that is also the basic bearing system for floor and roof constructions. Floor area arrangement is in accordance with the mo­ dular lattice of the size 120 X 120 cm. The inner height of wall is 240 cm. Floor area dimensions are: double­ house dwelling (4001-D): bedroom 12.6 sq.m, room for children 12.6 sq. m, kitchen 11.6 sq. m, bathroom with WC 4.6 sq. m, pantry 2.4 sq. m, entry 4.3 sq. m, wood­ shed 7.4 sq. m. Dwelling in the house Type 40—60: liv­ ing room 17.1 sq. m, bedroom for parents 12.6 sq. m, bedrooms for children 9.8 sq. m and 8.5 sq. m, bath­ room 5.4 sq. m, kitchen 5.6 sq. m, 2 entries 7.2 sq. m, pantry 8.4 sq. m. The experiences gained at Vlae show that a thorough study of house assembling is neces­ sary, while the obtained results will have to be taken into consideration. On the other hand wood prooved to be the most suitable material for the prefabricated buildings. Montažne hiše podjetja Termika v naselju Donje Vodno V SkopjU DK 69.057.1 (»Termika«) Uvod Po skopski katastrofi je priskočilo na pomoč nad 35 podjetij, ki so se doma in v inozemstvu bavila z montažnimi hišami različnih sistemov in tipov. Naloga je bila, da se še pred zimo, to je v dobrih 4 mesecih, zgrade obmestna naselja, ki naj rešijo problem nastanitve družin, ki so po potresu ostale brez stanovanj. Pokazalo se je, da se lahko urbanistični načrti, lokacijska in gradbena dovoljenja, ki se sicer do­ stikrat vlečejo leta in leta in so velika ovira hitri gradnji, tudi v kratkem času enega meseca pripra­ vijo in odobre. Če bi bili vedno tako ekspeditivni in če bi že enkrat prenehali s staro miselnostjo kla­ sične graditve stanovanj in dali montažni gradnji hiš pravo mesto, bi bilo pereče stanovanjsko vpra­ šanje pri dobrem in stimulativnem sistemu kredi­ tiranja že ‘davno rešeno. Opis tipov in sistema montažnih hiš podjetja Termika V pomoč Skopju se je vključilo tudi podjetje Termika, ki je gradilo svoje montažne hiše v na­ selju Donje Vodno. Termika kot specializirano pod­ jetje za izolacije in kot velik proizvajalec izolacij­ skih materialov nudi s svojo proizvodnjo in mon- terskimi uslugami obsežne možnosti za izboljšavo, pocenitev in industrializacijo gradenj. Delo pod­ jetja je usmerjeno predvsem v boljše izolacijske sposobnosti gradiv, v omejevanje ropota, dobre tesnitve spojev montažnih elementov in v zmanj­ šanje tež delov in izgotovljenih objektov. Termika sama proizvaja najvažnejše materiale, ki se uporabljajo pri montažnih hišah. Razumljivo je, da se je podjetje Termika spričo proizvodnje svojih specialnih materialov za montažne hiše odločilo tudi samo za izdelavo ta­ kih hiš. V ta namen je organiziralo v svojem se­ stavu projektivni biro, ki je do podrobnosti pre- Term 602. Vodno-Skopje. Pogled v atrijski del. V ozadju hrib Vodno INŽ. JANEZ DOLENC študiral in izdelal načrte za montažne hiše. Glavno vodilo pri tem je bilo izolirati montažno hišo z mineralno volno ne samo v stenah, ampak tudi v podih in stropovih. Na ta način smo dosegli iz­ redno kalorično vrednost naših objektov in s tem seveda v eksploataciji najmanj za 30 fl/o zmanjšano količino goriva v primerjavi s klasično gradnjo. Konstrukcije obodnih sten so leseni okviri, se­ stavljeni kot elementi, ki imajo na notranji strani iverne plošče z zapornim slojem proti pari, na zunanji strani pa ravne salonitne plošče. V po­ manjkanju salonita smo zamenjali ravni salonit z lesenim opažem, na katerega smo nanesli aerirani cementni omet. Podi so izvedeni v vseh sobah na Term 602. Vodno-Skopje. Pogled iz dnevne sobe na jedilni kot klasični način z legami, slepim opažem in parke­ tom. V kuhinji in predsobi smo lepili polivinil na iverne plošče. V kopalnicah pa so tla iz keramitnih ploščic. Strop je iz ivernih plošč, pritrjenih na stropne elemente. Streha je sestavljena iz montaž­ nih špirovcev. Notranji elemeni so sestavljeni iz lesenega okvira, izpolnjenega z volno in obitega z obeh strani z ivernimi ploščami. Vsak element je sidran z železnimi sidri v temelje, obenem pa po­ vezan s stropom in streho v monolitno celoto. Kri­ tina je valoviti salonit. Stene so vse obložene s tapetami. V Skopju smo gradili 4 tipe montažnih hiš in sicer: 25 hiš atrijskega tipa 602, površine 100 m2, 20 hiš atrijskega tipa 402, površine 80 m2, 16 hiš dvojčkov tipa V-47, površine 57 m2, 1 hišo za otroško varstvo površine 121 m2. Opremljenost vseh hiš, posebno pa atrijskih, je izredno velika, saj imajo: — kopalnica: kopalno kad normalne dolžine, — v predsobi odlagalno omaro za čevlje; — v dnevni sobi dvodelno omaro s predali; — v shrambi: police; — kompletno električno ureditev z dnevnim in nočnim števcem ter z modernimi svetilnimi telesi. Z investitorjem je bila sklenjena pogodba za hišo na ključ in sicer za dobavo in montažo hiše iznad temeljev. Količinski podatki so naslednji: Tip hiše atrijski tip . atrijski tip . dvojček V-47 Površina m* . 100 . 80 . 57 Pogodbena cena 7.715.000 6.100.000 4,500.000 Cena din za 1 ra! 77.150 78.000 77.500 Term V-47. Cešmice-Skopje. Dvojček — vhodna stran Term 602. Vodno-Skopje. Vgrajene omare v hodniku umivalnik z ogledalom in polico, 80-litrski bojler in infra peč za ogrevanje; — WC: straniščno školjko s kotličkom za vodo in drugim priborom, umivalnik in ogledalo; — kuhinja: visoko omaro (60 X 60 X 240 cm) s policami, toplotno izolirano, nizko omaro (236 X X 60 X 85 cm) s predali in policami ter z dvema pomivalnima koritoma, visečo omaro (236 X 30 X X 100 cm) s policami, dvojno delovno mizo z ultra- pasom (150 X 55 cm), električni štedilnik na 4 plo­ šče in s pekačem, hladilnik za 75 litrov; — vgrajene garderobne omare: v predsobi in spalnici 17 kosov (9 m dol­ žine) pri večjem atriju in 13 kosov (7 m dolžine) pri manjšem atriju; Term 402. Vodno-Skopje. Vhodna stran Term V-47. Češmice-Skopje. Pogled v kuhinjo Ker je bila gradnja predvidena na kratek rok 90 dni, je bilo- treba zelo skrbno pripraviti opera­ tivni plan in organizirati vse drugo, da bi bilo delo v roku opravljeno. V glavnem sta se pojavila pri tem dva pro­ blema: 1. kako v čim krajšem času v podrtem Skopju nastaniti delovno silo in preskrbeti delavce s pre­ hrano; 2. kako' pravočasno transportirati iz Ljubljane v Skopje, tj. na razdaljo 1000 km ves potrebni ma­ terial. Prvi problem smo rešili s šotori, pri tem smo pa vzporedno postavljali dve baraki za 150 delav­ cev, kuhinjo z jedilnico, umivalnico s tuši in po­ trebne sanitarne objekte ter skladišča za material. Drugi problem je bil mnogo težji, ker želez­ nica ni zmogla pravočasnih prevozov in so bili ve­ liki zastoji vagonov na skopskih tovornih postajah; zato smo se morali preorientirati na prevoz z avto- treni. Zaradi kritičnih materialov, ki jih je bila na tržišču težko dobiti, je bil sistematični prevoz po­ trebnega materiala, kot ga je zahteval operativni plan, težko dosegljiv in so bile v tem pogledu naj­ večje težave. V porušenem Skopju ni bilo na raz­ polago materiala, zato je bilo treba vse do zad­ njega žeblja prepeljati iz Ljubljane. To omenjam zato, da imamo lahko jasnejšo predstavo, s kakimi težavami se je operativa borila in so lahko tudi malenkostni materiali, ki niso bili pravočasno do­ stavljeni v Skopje, povzročil zastoj v gradnji. (Se nadaljuje) Elementi hiš podjetja Edilit za DK 624.07 (»Edilit«) Sredi lanskoletne gradbene sezone je podjetje Edilit prevzelo nalogo, da v slabih štirih mesecih v Sloveniji izdela, na 1000 km oddaljene Vlae trans­ portira in na pripravljene temelje montira 330 hiš s 730 stanovanji, 14 trgovin, 5 barak, kar znaša skupno 80 °/o republiške obveze pri delih za Vlae. Izkušenj za izvedbo tako obsežne naloge nismo imeli. Koristila nam je praksa pri izgradnji 13 bri­ gadnih naselij za avtomobilsko cesto Ljubljana— Zagreb in planirana organizacija izgradnje stano­ vanj za porušeno naselje Barce v Litiji. Ob maloštevilnem strokovnem kadru in spričo drugih, tudi izvoznih obveznostih podjetja smo ele­ mente hiš konstruirali z uporabo raznih materialov množične izdelave tako, da je bilo za hitro indu­ strijsko izdelavo elementov možno angažirati širok krog kooperantov raznih strok. Pri tem je morala biti teža in velikost elementov primerna, embalaža enostavna, nakladanje in razkladanje ob transportu brez posebnih naprav, delo pri montaži na terenu minimalno in enostavno. Term V-47. Češmice-Skopje. Pogled v kopalnico Vlae LEOPOLD NOVAK Projekt Investitor je izbral tlorisne izvedbe hiš, ki so bile v podjetju deloma že obdelane, in sicer: enoj- ček projekt št. 1839, dvojček projekt št. 1792, če- tvorček projekt št. 1809, za Barce predvideni brez drvarnic. Zaradi potrebe smo za Vlae dodali pro­ store za kurivo. Naslednja tabela podaja pregled objektov in površin. Projekt št. Skupno število Število stano­ vanj Zazida­ na povr. ob j. m2 Skupna zazidana površina m2 enojček 1839 130 130 80,91 10,518 dvojček 1792 100 200 73,44 7,344 četvorček 1809 100 400 195,75 19,575 trgovine 1832 14 — 58,48 819 barake 4104 5 — 157,20 786 349 730 565,78 39,042 Osnovni modul vseh objektov je 1 m, projek­ tivni modul glavnih elementov je 6 m, 12 m, 24 m. Vsi objekti imajo enotne detajle. Za elemente smo Projekt št. 1839, enojček Projekt št. 1792, dvojček Projekt št. 1809, četvorček Legenda 1—3: 1 vhod 2 vetrolov — predprostor 3 kurivo (stopnišče) 4 kopalnica WC 5 kuhinja 6 dnevna soba 7 spalnica — starši 8 spalnica — otrok 9 shramba uporabili gradivo, katero so nam proizvajalci ko­ ličinsko predhodno zagotovili in ki daje pri izde­ lavi elementov najmanj odpadkov. Temelji so betonski, zasip nabijan prodec, preko katerega je 6 cm debela betonska podloga s horizontalno izolacijo po vsej površini. Dimniki so zidani. Zunanje in notranje nosilne stene so iz armi­ ranih plošč siporex, izmere so 60 X 15 X 245 cm, y = 0,6 ton/m3, l = 0,18 kcal/mh°C. ZRMK v Ljub­ ljani je plošče preizkusil in določil maksimalno do­ voljeno obremenitev po vertikalni koncentrirani sili, ki znaša P = 750 kg. Pri montaži se plošče položijo v cementno malto, stiki se lepijo z lepilom siprokol in utori se zapolnijo s fino cementno malto. Spodaj se plošče sidrajo v temelj z betonskim železom 0 8 mm, zgoraj se objekt poveže z vezjo 40 X 40 X 4 mm, katera se vloži v cementni malti v utore plošč. Za lepilo siprokol obstaja atest IGH št. 6696/62, za omet PVA atest IGH št. 6697/62. Predelne stene kuhinj in kopalnic in stene ob pečeh so iz plošč siporex izmere 60 X 7,5 X 244 cm, druge so iz plošč i vokal izmere 120 X 6 X 244 cm in oblepljene s trdim lesonitom. Fasade so obrizga­ ne na bazi polivinilacetata s polnilom iz finega kremenčevega peska. Notranje stene so pokrite s tapetami, opleskane z barvo na bazi akrilatov, ob pečeh so poslikane s sinkolitom. Stropi imajo prav tako sinkolitni premaz. Vse stene in stropi bi bili iz siporexa, če bi tovarna imela v kratkem dobavnem roku v ta na­ men dovolj kapacitet. Siporex smo izbrali zato, ker je lahek za transport, proizvodnja in montaža je hitra, je negorljiv, odporen, obdelava je lahka in hiše so videti kot zidane. Stropne elemente izmere 120 X 240 X 5 cm se­ stavljajo iveraste plošče 8 mm, alufolija, lesen okvir z rebri, 5 cm mineralne volne, trdi lesonit. Pode sestavljajo 3 cm stiropora, 2,5 cm fine cementne prevleke, topli pod, v predprostorih in kopalnicah polivinilni pod. Ker bi bilo potrebno čakati na izsušitev cementne prevleke, se je izvedla podloga florbit na bazi bitumena. Strešni nosilci in čelni trikoti so leseni, žeb- ljani. Strešni zaključki so iz ravnih salonitnih plošč debeline 8 mm. Kritina je valoviti salonit profila 8 z nizkimi valji dolžine 160 cm. Strešni žlebovi so iz pocinkane pločevine. Okna so enokrilna, vezana z okovjem SVN in se odpirajo okrog vertikalne in vodoravne osi, za­ stori so na rilogo. Vratni elementi segajo od tal do stropa in imajo gladka ali zastekljena krila. Kuhinje so kompletno opremljene z elementi SVN, s pomivalnim koritom, z emajlirano ploščo, električnim štedilnikom in štedilnikom na trdo gorivo. Okna, vratni elementi in kuhinjska oprema so kot industrijski izdelki popolnoma izgotovljeni, zastekljeni in opelskani z vsemi zaključnimi letva­ mi, pripravljeni za montažo. Kopalnice so opremljene z emajlirano kadjo dolžine 120 cm, umivalnikom, WC školjko, elek­ tričnim bojler jem in infra pečjo. Električna instalacija je izvedena s kablom PPR, v lesenih elementih s cevmi in kabelskim priključkom. Vodovodna instalacija je iz pocinkanih vodo­ vodnih cevi. Vodovodne cevi se pripravljajo v de­ lavnici. Izdelava elementov Obrati podjetja in kooperanti so izdelovali ele­ mente po planu, pri katerem smo upoštevali čas, potreben za izdelavo, transport na gradbišče, zače­ tek in konec montaže. Kot kooperanti so sodelo­ vala podjetja raznih strok iz vse Slovenije in delno iz Hrvatske. Pregled proizvodnje glavnih elementov: št. Stroka Element Enota Količina 1 gradb. material siporex m3 6.508 2 gradb. material salonitne plošče m2 48.800 1 tesarska stropni elementi m2 31.620 4 tesarska nosilci in čela kosov 3.940 tesarska barake, trgovine m2 1.605 3 les. industrija okna kosov 3.700 2 les. industrija notranja vrata kosov 3.280 1 les. industrija vhodna vrata kosov 1.320 1 les. industrija kuhinjska oprema kosov 3.600 1 les. industrija plošče ivokal m3 3.708 3 kovinska ind. vezi, okovje ton 29 1 kovinska ind. žlebovi, cevi m 15.000 2 kemična ind. omet, siprokol ton 75 1 kemična ind. topli, polivinilni pod m2 31.620 Za izvršitev plana, kontrolo kvalitete izdelkov, prevzem in odpremo izdelkov s strani kooperan­ tov, pomoč pri oskrbi proizvajalcev s kritičnim materialom in povezavo s Koordinacijskim odbo­ rom je pri podjetju skrbela skupina strokovnjakov, ki je delala na terenu in pomagala odpravljati za­ stoje in težave tako, da so bili elementi hiš v roku dostavljeni na gradbišče in plan z velikim napo­ rom dosežen. Težavo smo imeli s pleskanjem vrat zaradi počasnega sušenja barve. Da ne bi bilo zastoja pri montaži, smo morali veliko količino vrat neopleskanih poslati na Vlae. Zaključek in smernice V glavnem smo elemente izdelali in transpor­ tirali na gradbišče po planu. Zakasnitve so bile pri oknih, vratih in salonitu, kar je povzročilo za­ stoje, škodo na nepokritih objektih in podaljšanje montaže za ca. 1 mesec. V prihodnjih takih akcijah bi morali proizvajalci nastopiti organizirano in enotno. Zastarele proizvodne obrate je treba mo­ dernizirati, tehnološko razviti, specializirati delo, da bodo za domače tržišče proizvajali ceneje in imeli možnost vključitve v moderno delitev dela. Kot proizvajalci netipiziranih hiš iz standard­ nih elementov si želimo podpore vseh ustreznih organov, ustanov, strokovnjakov, projektantov, oblikovalcev in tehnologov, posebno tistih, ki so tovrstno gradnjo študirali v inozemstvu. Le na ta način bo mogoče uspešno razvijati lahko mon­ tažno gradnjo. L. NOVAK: ENTERPRISE EDILIT HOUSE ELEMENTS FOR VLAE S y n o p s i s Building the settlement Vlae the enterprise Edilit made an obligation to produce and assembly 330 houses with 730 dwellings, 14 shops, 5 barracks, that gave 80 °/o of the total obligation charged with the republic Slo­ venia. Total building area of these objects amounts 39.042 sq. m. Basic module of all objects was 1 m, design module of the main elements was 6 m, 12 m and 24 m. All objects have uniform details, their delivery being garanteed by co-operative enterprises in Slovenia and Croatia. Outer and inner bearing walls are made of chip boards, dimensions 120 X 120 X 5 cm. The ex­ periences gained during this work have shown that the future light house assembling will first all need a good production organization of all necessary ele- mets resp. units. OBVESTILO UREDNIŠTVA Uredništvo Gradbenega vestnika je prejelo še ne­ katere pomembne prispevke, ki obravnavajo storitve slovenskih gradbenikov pri gradnji naselij Vlae in Vodno v Skopju, zlasti glede izgradnje šole, ekonomske analize izgradnje celotnega naselja in še druge pri­ spevke. Zaradi omejenega prostora v tej številki bo Gradbeni vestnik objavil te prispevke, kakor tudi na­ daljevanje članka o montažnih hišah podjetja Termika v eni izmed prihodnjih številk. Montaža hiš podjetja Edilit na Vlajah DK 69.057.1 (»Edilit«) J ° 2 e š t e b e Organizacija gradbišča Zaradi kratkega roka in pomanjkanja strokov­ nega kadra ni bilo mogoče izvršiti vseh potrebnih priprav že takoj ob samem začetku gradnje. Orga­ nizacija in priprave so se dopolnjevale po napre­ dovanju del, kar pa ni koristno in priporočljivo za uspešno izvršitev obsežne naloge, čeprav so nujnost in kratki roki delno opravičevali tak po­ stopek. Dopolnjevanje organizacijskih ukrepov je bilo izvedljivo tudi iz razloga, ker je bila celotna montaža razdeljena v več faz, ki so se postopno vključevale v delovni proces. Celotna montaža je obsegala dve skupini in sicer grobo montažo in finalizacijo objektov. Skupina grobe montaže je bila dalje razdeljena v 7 faz, medtem ko je bilo pri finalizaciji 19 različnih faz dela. Poleg nave­ denih skupin je bila organizirana še posebna trans­ portna grupa, ki je skrbela za razkladanje in no­ tranji transport materiala in izdelkov na grad­ bišču. Elementi, material, notranji transport Večji del elementov in materiala se je trans­ portiral na gradbišče s kamioni, le približno 5 °/o je prišlo po železnici. Osnovni montažni material je bil siporex, ki se je s kamioni privažal direktno iz tovarne v Puli. Ta je tudi predstavljal naj večjo obremenitev transportno-razkladalne skupine. Vsa razkladanja so se opravljala ročno, čeprav bi v tem primeru mehanizirano razkladanje znatno pripo­ moglo k pospešitvi in pocenitvi gradnje. Samo si- porexa je bilo dobavljenega 4750 ton. Na razkla- dalnih delih je bilo ves čas gradnje zaposlenih po­ prečno 20 nekvalificiranih delavcev, v kritičnih momentih pa je bilo potrebno uporabiti za razkla­ danje še skupine iz gradbene montaže. Mehanizi­ rali tega dela nismo zato, kar v kratkem času, ki je bil na razpolago za pripravo gradbišča, ni bilo možno dobiti primernega razkladalnega stroja. Pa tudi pristopi do objektov so onemogočali organizi­ rano delo pri razkladanju. Tretjino vsega mate­ riala smo morali vskladiščiti v deponijah zaradi neurejenih pristopov in potem z lažjimi transport­ nimi sredstvi prepeljati do mesta gradnje, kar vse je predstavljalo dodatno delo in dodatne stroške. Pogoji dela — blato, blato . . . Če ne upoštevamo specifičnih pogojev gradnje na Vlajah, bi bilo pri gradnji kakršnega koli po- paziti na to, da SO' bili normativi postavljeni po enakem kriteriju in s tem omogočen na raznih delovnih mestih pri istem prizadevanju približno enak osebni dohodek. S tem smo preprečili ten­ denco prehoda iz skupine v skupino in nerazpolo­ žen j e med zaposlenimi. Pri grobi montaži ni bilo posebnih problemov in se je delo odvijalo v okviru postavljenega plana. To je omogočala redna dobava elementov in ma­ teriala in zadostna kapaciteta delovne sile. Finalizacija objektov Kotne vezi so montirane dobnega naselja potrebno v prvi vrsti zgraditi ob­ jekte nizke gradnje in urediti pristope do objektov, šele nato pa pristopiti h gradnji oziroma montaži objektov. Na Vlaj ah je samo dobra koordinacija posameznih del ter strpnost in sporazumevanje med sodelujočimi podjetji omogočalo uspešno re­ ševanje tega akutnega problema. Montaža elementov Podjetje ob pričetku montaže ni imelo izkuše­ nega kadra za gradnjo s siporexom. Iz tega razloga je angažiralo dva zidarja iz tovarne siporexa, ki sta na samem začetku gradnje priučila 10 naših delavcev. Ti so potem tvorili jedro kasnejših mon­ tažnih skupin. Ker so delo opravljali v večini ne­ zadostno izurjeni, polkvalificirani delavci, je sprva trpela kvaliteta dela, pa tudi zaželenega oziroma predvidenega učinka ni bilo. S popolno speciali­ zacijo delavcev na posameznih mestih se je učinek popravil za 50 %, dvignila pa se je tudi kvaliteta dela. Ista opažanja in ugotovitve smo imeli pri vseh nadaljnjih fazah gradnje, zato smo se držali na­ čela, da delavcev nismo premeščali od enega dela na drugo, ampak je ostal vsak pri svojem, čeprav priučenem delu do konca gradnje. Pri tem je bilo Montaža strehe Faze finalnih del so si sledile po vrstnem redu, kot ga je zahtevala tovrstna gradnja. Po planu je' bilo natančno določeno, kateri dan in v katerem objektu mora biti posamezna faza izvršena. Edino takšen način in razporeditev dela lahko pri takem obsegu gradnje zagotovi potrebne rezultate in omogoči kontroliran in discipliniran potek del. Vendar pa taka organizacija zahteva stoodstotno načrtno disciplino vseh sodelujočih. Pri gradnji na Vlaj ah je bila ta disciplina večkrat porušena za­ radi zakasnelih dobav nekaterih materialov in iz­ delkov ter premajhnih kapacitet sodelujočih ko­ operantov. To je povzročalo velike težave pri delu in zaostajanje za postavljenimi planskimi naloga­ mi. Odstranjevanje teh zaostankov je bilo pri do skrajnosti napetem planu nemogoče. Montaža napreduje Enojček, finalna dela v teku Organizacija finalnih del je bila prvotno za­ stavljena tako, da je vodja faze odgovarjal za 5 do 7 faz po vrstnem redu kot so si sledile. To je bilo koristno zaradi tega, ker je vodja v celoti odgovarjal za delo na objektu, dokler njegove faze niso bile zaključene, oziroma dokler ni prevzel objekta vodja naslednjih faz. Vendar je praksa takoj na začetku pokazala, da je koristneje in učinkoviteje, da posamezni vodja prevzame faze iste ali podobne stroke. Ker so ta dela v glavnem izvrševali naši kooperanti, je potem posamezni vodja lahko nadziral in koordiniral celotno delo kooperanta, kar v prvem primeru ni bilo. Tehnično je celotna montaža potekala v redu. Nujno pa je, da se vsak objekt, ki gre v serijsko izdelavo, predhodno poskusno montira in se na njem ugotovijo vse pomanjkljivosti in predvidijo razne izboljšave, ki zagotovijo boljšo kvaliteto ob­ jekta in hitrejšo montažo. V primeru gradnje ob­ jektov na Vlaj ah to ni bilo izvršeno iz objektivnih razlogov, kar pa je imelo za posledico, da je bilo treba posamezne elemente popravljati na gradbi­ šču, ki pa običajno za take korekture ni opremlje­ no. Sodelovanje s kooperanti je tudi po tehnični liniji uskladiti do vseh podrobnosti. Edino dobra in vsestranska priprava dela lahko zagotovi popoln uspeh. Pri montaži montažnih stanovanjskih hiš pod­ jetja Edilit so bili prvič v tako veliki količini upo­ rabljeni razni novi materiali kot siporex, florbit za podlogo podov, polivinilacetatna barva itd. Vsi ti materiali so preizkušnjo dobro prestali. Sam sistem gradnje iz siporexa nudi stano­ valcu občutek varnosti pred požarom. To se je po­ kazalo ob požaru v Skopju, ko je več lesenih ob­ jektov pogorelo v nekaj minutah. Takoj po tem požaru se je pojavilo ogromno zanimanje za naše hiše, ki pa so bile že vse prodane. Pogled na naselje EetvorčkovVrsta Eetvorčkov Dvojček, pred dograditvijo CetvorEek, pripravljen za vselitev J. ŠTEBE: HOUSE ASSEMBLING BY ENTERPRISE EDILIT AT VLAE S y n o p s i s Basic materials for this house assembling were siporex slabs delivered by trucks directly from the fac­ tory at Pula. As the enterprise Edilit had no experienc­ ed staff to work with this material, 2 masons, sent by the factory at Pula, instructed 10 labourers. During the Edilit house assembling there were for the first time used in greater amount also other materials be­ sides siporex such as »florbit« as the floor underlayer, polivinilacetat colour for coating etc. All materials stood the test well. vesti In memoriam inž. Egid Milavec Na potovanju v Münchnu je dne 20. maja 1964 nenadoma preminil član delovnega kolektiva tovarne Metalna v Mariboru, tehnični sodelavec dipl. inž. Egid M i l a v e c — sredi dela za izvršitev novih strokovnih nalog svojega podjetja, v katerem in za katero je delal polnih 33 let. Rodil se je v Postojni pred 63 leti. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, visoko tehniško šolo na Dunaju. 2e leta 1931 — star 30 let — se je zaposlil v predhodnici današnje Metalne, v Splošni stavbeni družbi. Po nekaj letih dela na področju statike, je prevzel montaže in nato postal vodja projektivnega biroja. Takrat pred vojno, ko se je bohotila v podjetju nemška miselnost in nemške ideje, je bil na čelu ljudi, ki so se borili za uveljavljanje slovenske besede proti prodirajočemu germanizmu, zato se leta 1941, ko je prišel iz vojske, ni smel več vrniti v Maribor. Nekaj časa je živel v Ljubljani brez zaposlitve, leta 1942 pa je dobil službo v Slavonskem Brodu, v tovarni loko­ motiv in konstrukcij. Takoj po osvoboditvi se je vklju­ čil v montažno grupo, ki je obnavljala mostove po vsej Skupščinski odbori razpravljajo o cenah v Dne 19. maja je bila skupna seja odbora za druž­ beno nadzorstvo in odbora republiškega zbora za in­ dustrijo in promet Ljudske skupščine SR Slovenije, na kateri so razpravljali o prekoračitvah predračun­ skih vsot pri investicijskih gradnjah. Ugotovljeno je bilo, da so se letos pokazala velika neskladja med pred­ računskimi elaborati in dejanskimi cenami gradbenih storitev. Ta pojav je deloma posledica stalnih podra­ žitev, ki izvirajo iz konstantnih podražitev materialov, v glavnem pa je posledica slabo pripravljene investi- cijsko-tehnične dokumentacije. Pri nekaterih objektih dosegajo prekoračitve dejanskih stroškov gradnje glede na predračunske do 100 "/a. Zlasti velike prekoračitve so bile ugotovljene pri turističnih objektih, posebno v koprskem okraju. Te prekoračitve postavljajo Gospo­ darsko banko in celotno naše gospodarstvo v izredno težaven položaj. Investicije, ki so bile v investicijskih ■elaboratih prikazane kot zelo rentabilne, postanejo za­ radi tako visokih prekoračitev investicijskih stroškov malo rentabilne ali pa celo nerentabilne. Pomanjkljiva izdelava investicijsko-tehnične do­ kumentacije izvira predvsem iz nezadostno obdelanih projektnih elaboratov. Investitorji dobivajo investicij­ ske kredite prepozno in zato pretirano hitijo z izdelavo projektov. Pri tem se uveljavljajo različni projektanti dvomljive strokovnosti, ki prevzemajo izdelavo projekt­ nih elaboratov v izredni naglici. Takšni elaborati ne samo,' da ne vsebujejo študija variant in iskanja naj­ cenejših in najugodnejših rešitev, temveč pogosto ne vsebujejo niti popolne osnovne investicijsko-tehnične dokumentacije. Ob podpori lokalnih činiteljev se po­ sreči tem investitorjem, da dobijo tudi za takšne ela­ borate gradbena dovoljenja in pričnejo z gradnjo. Po­ sledice takšnega postopka pa se pokažejo pri končnih obračunih gradbenih storitev. porušeni domovini. Leta 1945 se je tudi ponovno vrnil v Maribor, v Metalno. Poln delovnega elana in prodornosti je v novem podjetju pomagal povsod, kjer so bile potrebne visoka strokovnost in bogate izkušnje. Delal je kot projektant, kot vodja montaže, kot šef tehnične kontrole, nato pa dolga leta kot vodja projektivno-konstrukcijskega bi­ roja. Zadnje leto je opustil operativno delo, da je kot tehniški svetovalec lahko nudil inženirjem-projektan- tom svojo dragoceno pomoč. In zelo intenzivno je delal za razvoj podjetja ter pripravljal ustanovitev razisko­ valnega inštituta. Leta 1950 je bil izvoljen v prvi delavski svet. Bil je predsednik Društva inženirjev in tehnikov v Mari­ boru in kot tak duhovni vodja vseh velikih del mari­ borskih projektantov, vzornik začetnikom in izkušenim inženirjem. Bil jim je kakor učitelj, čigar bogato znanje nikoli ne odpove. Številni mladi kadri so šli skozi nje­ govo šolo, njim je posvečal posebno skrb — vzgojil je generacijo sposobnih tehniških kadrov, za kar mu je vsa naša javnost dolžna zahvalo in trajen spomin. gradbeništvu Nekateri poslanci skupščine so smatrali za po­ trebno, da se uvede »črna lista« projektantov, ki izde­ lujejo nesolidno investicijsko tehnično dokumentacijo in ki so izdelali projekte, pri katerih je bila investicij­ ska vsota znatno presežena. Posamezni poslanci so sma­ trali, da bi bilo treba ponovno vpeljati poslovanje revi­ zijskih komisij, ki bi pregledavale investicijsko-tehnič- no dokumentacijo pred odobritvijo. Po temeljnem za­ konu o investicijski izgradnji spada meritorna ocena investicijsko-tehnične dokumentacije glede na tehno­ loške, funkcionalne in ekonomske pogoje v kompetenco investitorjev. Upravni organi opravljajo samo pregled varnosti objekta v smislu veljavnih predpisov. Praksa je pokazala, da veliko investitorjev nima pogojev za presojanje osnovnih ekonomsko-tehničnih karakteristik investicijsko tehnične dokumentacije. Zato je Biro gradbeništva Slovenije že pripravil seznam strokov- njakov-izvedencev, katerih se lahko investitorji poslu­ žujejo za takšno presojo. Podražitev gradenj izvira delno tudi iz podražitve gradbenih storitev. Te podražitve so nastale deloma z zvišanjem minimuma plač v gradbeništvu, deloma pa tudi zato, ker gradbeništvo ne dobiva kreditov za opre­ mo, mehanizacijo in izgradnjo samskih domov. Zato je prisiljeno nabavljati mehanizacijo in graditi stanova­ nja za svoje delavce iz lastnih sredstev. Skupščinska odbora sta smatrala za potrebno, da se čimprej normalizira stanje na področju investicij in da se obseg investicij prilagodi našim dejanskim ekonomskim možnostim. Zaradi tega bodo ustavljene vse gradnje, ki nimajo popolne investicijsko-tehnične dokumentacije. Nadalje so odbori smatrali za potrebno, da investitorji končno le pristopijo k dolgoročnemu planiranju investicij in k izdelavi investicijsko tehnične dokumentacije, ki bo uporabljena šele čez nekaj let. Sredstva za izdelavo te dokumentacije investitorji lahko vzamejo iz svojih skladov. Dolgoročno planiranje in programiranje investicij je pogoj za uspeh in razvoj podjetij in je zato v interesu samih podjetij, da pravo­ časno in temeljito pripravijo potrebno investicijsko- tehnično dokumentacijo, ki bo omogočila nadaljnji raz­ voj in s tem tudi dvig standarda vseh zaposlenih v podjetju. S. B. O B Č N I ZBOR ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ZA SLOVENIJO Po statutu je občni zbor republiških organizacij inženirjev in tehnikov vsaka tri leta, okrajnih društev vsaki dve leti in strokovnih podružnic vsako leto. Upravnemu odboru Zveze, ki je bil izvoljen leta 1961, je mandatna doba letos potekla, zato je bila 25. aprila letos sklicana skupščina, da pregleda triletno dejavnost republiške organizacije in izvoli člane upravnega in nadzornega odbora za naslednjo mandatno dobo. Občni zbor je potekal po običajnem dnevnem redu. Delovno predsedstvo občnega zbora je prevzel tov. Branko Rosina iz Maribora, v predsedstvu pa so bili še zastopniki članstva iz Celja in Ljubljane. Po izvo­ litvi vseh potrebnih komisij je dosedanji predsednik tov. inž. France Bajželj pozdravil navzoče goste, pred­ vsem pomočnika republiškega sekretarja IS za grad­ beništvo tov. inž. Vladimirja Čadeža, direktorja Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij tov. inž. Viktorja Turnška, direktorja Investicijskega zavoda za izgrad­ njo Trga revolucije tov. inž. arh. Jurija Jenštrla, pred­ stavnika Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije tov. prof. inž. Friderika Gerla in tov. inž. Marcela Žorgo ter predstavnike drugih strokovnih zvez inženirjev in tehnikov. Nato je tov. inž. France Bajželj obširneje poročal o triletnem delovanju ZGIT, predvsem o uspeš­ no realiziranih strokovnih seminarjih, o predavanjih in ekskurzijah doma in v inozemstvu in o sodelovanju s strokovnimi organizacijami na terenu. V svojem refe­ ratu je predsednik poudaril velik pomen organiziranega društvenega dela, ki dobiva vedno večjo veljavo pri reševanju gradbene, gospodarske in politične proble­ matike pri nas. Poročal je o glasilu Zveze, Gradbe­ nem vestniku, ki je z letom 1963 spet pričel redno izhajati in ga prejemajo vsi člani ob razumevanju ter podpori naših gradbenih gospodarskih organizacij ter komisije za tisk pri svetu za kulturo in prosveto. Pred­ sednik je navajal primere tesnega sodelovanja z ZRMK, z Birojem gradbeništva, z republiškim Sekretariatom za industrijo in gradbeništvo, z gradbeno fakulteto in drugimi šolami itd. Zveza je sodelovala pri prouče­ vanju gradbene regulative, organizirala je seminarje za člane, ki so se prijavljali za strokovne izpite in imela tesnejše «tike s kolegi iz Poljske. Tov. inž. Bajželj je podčrtal veliko pomoč, ki so jo naši gradbeniki v naj­ težjih trenutkih nudili porušenemu Skopju, za kar so mnogi prejeli tudi priznanja z najvišjega mesta. Ob koncu poročila se je predsednik zahvalil vsem tistim posameznikom, ustanovam in podjetjem, ki so z veli­ kim razumevanjem pripomogli k uspehom Zveze ter nakazal nekaj perspektivnih nalog, ki jih bo moral reševati novi odbor. Obširnejši referat o profilu grad­ benega tehnika in inženirja je podal tov. inž. Maks Megušar. Po odmoru je inž. Borut Maister poročal o delu gradbeno komunalnega oddelka na TVŠ v Mari­ boru, inž. Rudolf Smrekar pa je govoril o razvoju gradbenega šolstva v Mariboru. V imenu Zveze društev arhitektov in Zveze urba­ nističnih društev je občni zbor pozdravil tov. inž. arh. B. Gaberščik. V izvajanjih je izrazil željo, da bi grad­ beniki več sodelovali pri urbanizaciji. Prof. inž. F. Gerl je pozdravil občni zbor v imenu ZIT Slovenije. Z ne­ kaj stavki se je dotaknil aktualnega reševanja pro­ storov Certralne tehniške knjižnice in je iniciator te akcije prav ZIT. V tem okviru bi prišle do primernih prostorov tudi strokovne organizacije inženirjev in teh­ nikov. Poudaril je tudi velik pomen reševanja največ­ jega problema človeštva — stanovanjskega vprašanja v vseh oblikah, saj so v ta problem vključeni tudi hoteli, ki Slovenijo, kot turistično področje, močno za­ nimajo. Prof. Gerl je na zaključku izvajanj pozval slo­ venske gradbenike, da se vključijo v svetovni problem urbanizma in gradbeništva. Tov. Ciril Stanič je obširneje poročal o delovanju cestne sekcije, ki naj bi po njegovem predlogu delala še naprej, kljub novi organizaciji, Društvu za ceste, v katerem pa bodo lahko sodelovali tudi laiki. Tov. Stanič se je dotaknil perečega problema »uveljavljanja subjektivnih stališč« pri izredno pomembnih lokacij­ skih, projektnih in gradbenih odločitvah. V diskusijah o šolstvu sta med drugimi diskutirala tudi direktor ZRMK inž. V. Turnšek in inž. B. Maister. Poudarila sta nujnost povezave operative z znanstveno raziskovalnim delom. Za zvezo prometnih inženirjev je skupščino po­ zdravil tov. inž. Marjan Marolt. Naglasil je potrebo po večji pozornosti prometu v tesnem sodelovanju pro­ metnih in gradbenih strokovnjakov. Tov. inž. M. Ris- mal iz Maribora je opozoril člane na potrebo, da se v okviru organizacije formira sekcija, ki bi obravna­ vala specifične in za gospodarstvo zelo važne probleme s področja vodnega gospodarstva. Taka sekcija bi lahko nudila tudi strokovno pomoč upravnim organom, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Tov. inž. V. Kregar je na kratko omenil odprto vprašanje prvostopenjskega študija na naših univerzah, predvsem na gradbeni fakulteti. Opozoril je na potrebo jasnih stališč v razpravah na konferenci v Beogradu. Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor raz­ rešil dosedanje člane upravnega odbora, kandidacijska komisija pa je predlagala naslednje člane za novi odbor: za predsednika inž. Vinka Kregarja, za člane pa: inž. Lojzeta Blenkuša, vgt. Lojzeta Capudra, vgt. Bog­ dana Meliharja, vgt. Boga Pečana, vgt. Pavlo Radetič, inž. Sašo Škulja, inž. Boruta Doboviška in inž. Jožeta Vitka. — V nadzorni odbor so bili predlagani: vgt. Franc Rupret, inž. Dušan Sodnik in inž. Dušan Grum. Predlog kandidacijske komisije je občni zbor v celoti potrdil. Kandidacijska komisija je predlagala in je občni zbor tudi soglasno potrdil naslednji odbor okrajnega društva Ljubljana: predsednik inž. Slavko Trošt, člani: vgt. Franc Brezovšek, inž. Marjan Ga­ spari, vgt. Franc Prinčič, vgt. Bogdan Terčelj in vgt. Franc Lesar. Komisija za sklepe in zaključke je predložila svoje poročilo, katero bomo objavili v prihodnji številki. Občni zbor se je v imenu vsega članstva zahvalil dosedanjemu predsedniku inž. Fr. Bajžlju za dolgo­ letno plodno delo, novi predsednik tov. inž. Vinko Kre­ gar pa se je ob koncu zahvalil v imenu novega uprav­ nega in nadzornega odbora za izvolitev ter zaključil delo občnega zbora. , , .. Raziskovalna dejavnost Gradbenega centra Slovenije Na področju gradbeništva, zlasti pa še na pod­ ročju stanovanjske graditve, obstoji veliko proble­ mov, pri katerih še nimamo jasnih in razčiščenih pogledov na najbolj racionalne rešitve teh proble­ mov. Se vedno ugotavljamo vsako leto razne po­ manjkljivosti pri naši stanovanjski izgradnji, glede tlorisne in konstruktivne rešitve naših stanovanj­ skih objektov, izbire materialov (nosilnih in izola­ cijskih), hišnih instalacij (ogrevalnih in sanitarnih), izvajanja zaključnih del in tehnologije gradnje. V zadnjem času uveljavitev predpisov za potresno- varno gradnjo vnaša nove komponente v proble­ matiko stanovanjske izgradnje, zlasti glede izbire nosilne konstrukcije, gradbenih materialov, vrste temeljev in lokacije objekta. Gradbeni center Slovenije se je v prvi fazi svojega delovanja usmeril predvsem na področje množične stanovanjske izgradnje, z namenom, da bi na tem področju našel najustreznejše rešitve, s ka­ terimi bi racionaliziral stanovanjsko izgradnjo ta­ ko, da bi cena stanovanja bolj ustrezala kvaliteti, kot se to dogaja sedaj. Osnovna pot k znižanju cene stanovanjskega tlorisa pelje predvsem preko industrializacije stanovanjske graditve, tako tra­ dicionalne, kot polmontažne in montažne. Zato je Gradbeni center Slovenije izdelal projekt znan­ stveno raziskovalnih študij, ki obsega industriali­ zacijo stanovanjske gradnje z orientacijo na mon­ tažno gradnjo. V tem projektu so zajeti naslednji problemi: 1. Splošni problemi 1.1 Sistem planiranja 1.2 Osnovni pogoji industrializacije gradnje 1.3 Urbanistični aspekti industrijske gradnje stanovanj 1.4 Minimalni tehnični in higienski pogoji za gradnjo stanovanj 1.5 Normativi za komunalno urejanje naselij 2. Funkcionalne zasnove 2.1 Funkcionalne sheme za blokovno gradnjo 2.2 Funkcionalne sheme za družinsko gradnjo 2.3 Funkcionalne sheme za samska stanovanja 2.4 Komparativna analiza stanovanjskih se­ stavov 2.5 Analiza stanovanjskih tlorisov z vidika in­ dustrializacije 2.6 Ogrevanje stanovanj in naselij 2.7 Sanitarne instalacije v stanovanjih 3. Nosilne konstrukcije stanovanjskih zgradb 3.1 Izbor nosilnih konstrukcij glede na potres­ no varnost 3.2 Fundiranje stanovanjskih objektov na sla­ bo nosilnih tleh 3.3 Konstrukcija stenskih nosilnih elementov 3.4 Konstrukcija stropnih elementov 3.5 Študij toplotnih, zvočnih in hidroizolacij pri stanovanjskih objektih 4. Gradbeni materiali 4.1 Razvoj lahkih gradbenih materialov 4.2 Študij specialnih veznih materialov za in­ dustrijsko gradnjo 4.3 Študij materialov za površinsko obdelavo 4.4 Razvoj instalacijskih proizvodov 4.5 Študij tehnologije in kapacitet za proiz­ vodnjo elementov 5. Industrializacija (racionalizacija) gradbenih procesov 5.1 Študij mehanizacije za industrijsko gradnjo 5.2 Industrializacija procesov grobih gradbe­ nih del in montažnih postopkov 5.3 Industrializacija procesov zaključnih del 5.4 Industrializacija procesov instalacijskih del 5.5 Racionalizacija komunalnih del 6. Standardizacija, tipizacija 6.1 Tipizacija stenskih elementov 6.2 Tipizacija stropnih elementov 6.3 Tipizacija sanitarnih vozlov 6.4 Tipizacija kuhinjske opreme 6.5 Tipizacija kovinskih izdelkov 6 .6 Tipizacija cementnih izdelkov 6.7 Tipizacija mizarskih del 6 .8 Tipizacija instalacij 6.9 Tipizacija ogrevalnih teles 7. Organizacija graditve 7.1 Organizacija gradbišč družinske gradnje 7.2 Organizacija masovnih gradbišč blokovne gradnje 7.3 Študij optimalnih kapacitet za industrij­ sko gradnjo stanovanj 7.4 Integracijske forme za industrijsko gradnjo stanovanj 7.4 Integracijske forme za industrijsko grad­ njo stanovanj 7.5 Vpliv živega dela na produktivnost v grad­ beništvu 7.6 Organizacija kontinuirane gradnje in zim­ sko delo 8. Ekonomika gradnje stanovanj 8.1 Indeks gradbenih stroškov 8.2 Analiza strukture cene gradbenih mate­ rialov 8.3 Ekonomika gradnje stanovanjskih objektov 8.4 Ekonomski vidiki gradnje naselij 8.5 Produktivnost, osebni dohodki in stano­ vanja 8 .6 Investicijski projekt industrializacije sta­ novanjske graditve SRS 9. Prototipna gradnja 9.1 Prototipni projekti 9.2 Organizacija prototipne gradnje 9.3 Študij izkušenj iz prototipne gradnje 9.4 Organizacija demonstracijskih gradbišč Ko bomo razpolagali z vsemi zgoraj navede­ nimi študijami, bomo lahko na podlagi teh študij pripravili splošna navodila za stanovanjsko gra­ ditev v obliki priročnika. Ti podatki bodo na raz­ polago vsem projektivnim in gradbenim podjet­ jem, ki sodelujejo pri financiranju poslovanja Gradbenega centra Slovenije in jim bo to lahko služilo kot osnova za racionalizacijo njihovih pro­ jektov in gradbenih metod. Gradbeni center Slovenije je za izdelavo teh študijskih nalog zagotovil sodelovanje določenega števila priznanih strokovnjakov: arhitektov, grad­ benikov, ekonomistov in drugih izvedencev, ki de­ lujejo v okviru samega Gradbenega centra ali pa kot zunanji sodelavci, vendar je treba za izvršitev tako obsežnih raziskovalnih nalog ta strokovni kader še povečati. Zato Gradbeni center pričakuje, da se bodo naši vodilni strokovnjaki v še večjem obsegu odzvali pozivu na sodelovanje, predvsem na delovnih mestih znotraj Gradbenega centra. Za konkretizacijo in podrobnejšo obdelavo te proble­ matike pa se Gradbeni center naslanja na mlajši strokovni kader, s katerim delno že razpolaga, del­ no pa ga namerava še pridobiti. „ B GRADBENI INŽENIRJI IN TEHNIKI! ARHITEKTI! STROJNI INŽENIRJI IN TEHNIKI! STROKOVNJAKI! Proučevanja in razprave o problematiki našega gradbeništva in investicijske izgradnje kažejo, da se nahaja gradbena panoga na važni prelomnici, pred nuj­ nim in odločnim prehodom od ekstenzivne k intenzivni proizvodnji. Zato je celotni delovni in posebno še raziskovalni program dela Gradbenega centra Slovenije osredotočen na kompleksno problematiko industrializacije gradbe­ ništva in stanovanjske graditve. Naša naloga je, da proučimo funkcionalne, arhitektonske, konstruktivne, higiensko-tehnične, organizacijske in ekonomske pro­ bleme z vidika splošne industrializacije graditve z na­ menom, da bi prispevali k čimbolj smotrnemu in racio­ nalnemu razvoju v smer, ki bo optimalno koristila grad­ beni panogi kot celoti in s tem naši družbeni skupnosti. Pri delu na tem važnem programu zbira GCS spo­ sobne in perspektivne strokovnjake za svoj stalni kader in stalne sodelavce. Gradbenemu centru so potrebni kadri vseh profilov: od strokovnjakov z velikimi operativnimi in delovnimi praktičnimi izkušnjami, s široko razgledanostjo ali bo­ gatim teoretičnim znanjem pa do najmlajših, ki so pravkar končali fakulteto ali ustrezno šolo, imajo pa želje in ambicije za izpopolnitvijo v specializirane dolž­ nosti ter veselje do znanstveno-raziskovalnega, opera- tivno-pospeševalnega, oziroma dokumentacij sko-infor- macijskega dela. Razpisujemo naslednja delovna mesta: 1. samostojne raziskovalce za področja: tipizacije in standardizacije gradbenih elementov in elementov zaključnih del in prefabrikacijo, za gradbene konstruk­ cije in statiko, za gradbene materiale, za proučevanje organizacije gradnje in gradbenih metod. Pogoji: fakulteta z najmanj 6-letno prakso in zna­ njem enega tujega jezika. 2. Pomožne raziskovalce za področja: tipizacije in standardizacije, funkcionalnosti stanovanj, instalacij, vodovoda in ogrevanja, električne instalacije. Pogoji: fakulteta ustrezne smeri ali srednja tehnič­ na šola s 6-letno prakso in znanjem vsaj enega tujega jezika. 3. Dokumentariste za delo v dokumentacijskem oddelku: za dokumentacijo s področja arhitekture, za dokumentacijo s področja konstrukcij in komunalnih gradenj. Pogoji: fakulteta in znanje vsaj dveh tujih jezikov. 4. Računovodjo Centra: Pogoji: sposobnost za samostojno opravljanje ra­ čunovodske in obračunske službe. 5. Stenodaktilografinjo: Pogoji: perfektno znanje stenografije in znanje vsaj enega tujega jezika. Osebni dohodki se določijo v skladu s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Razvojne možnosti strokovnjakov Vsem strokovnjakom, posebno raziskovalcem, je zagotovljena možnost vsestranskega strokovnega raz­ voja z delom v sposobnih raziskovalnih teamih, upo­ rabljanjem dokumentacije in literature Centra ter spe­ cializacijo doma in po potrebi tudi v tujini. Samo po sebi je umevno, da predvidevamo za vsakega novega strokovnjaka v Centru tudi potrebni daljši čas za uva­ janje v specialno področje dela. Gradbeni strokovnjaki, ki vam leži na srcu res­ nični napredek gradbene stroke, dobrodošli v naši sredi! KOMISIJA ZA SKLEPANJE DELOVNIH RAZMERIJ GCS Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto V. 5-4 Serija: NOVI MATERIALI April 1954 STROPNI PANOJI IZ ELEKTROFILTRSKIH ELEMENTOV 1. K A R A K T E R I S T I K E Difrakcijska opazovanja na hidratacijskih pro­ duktih med elektrofiltrškim pepelom in kalcijevim hidroksidom so pokazala, da imamo opraviti v končni fazi hidratacije s kalcijevim silikathidra- tom-tobermoritom, ki je poznan kot soliden no­ silec trdnosti. Iz tega razloga in pa zaradi dejstva, da dobimo pri produkciji elektrofiltrskih elemen­ tov enakomerne trdnostne rezultate v končnih produktih, smo se odločili, da smatramo lahko ta material kot primeren tudi za izdelovanje elektro­ filtrskih stropnih elementov. Prvi poskusi, ki so bili napravljeni v tej smeri, so obstajali v tem, da smo pripravili poskusne ele­ mente iz elektrofiltrskih odlikovancev v obliki no­ silcev preklad, kakor ga prikazuje sl. 1. Te pre­ klade smo rušili v. laboratoriju ter pri tem dobili določene porušne trdnosti. Kolikor smo te po- rušne momente izvrednotili in nanašali v dia­ grame, ki so nam prikazovali odvisnost trdnosti posameznih nosilnih elementov iz železobetona, oziroma na drugi strani iz elektrofiltrskih obliko- vancev, smo zapazili značilnost, da so rezultati, dobljeni pri porušitvah elektrofiltrskih nosilnih elementov, padali v področje, kamor so segali sicer tudi rezultati rušenj železobetonskih nosilcev. Sl. 2 prikazuje nekaj takih rezultatov. Nadaljnji poskusi so bili v prvi vrsti usmer­ jeni v pravcu, da bi celo elektrofiltrske elemente lahko uporabili kot elemente nosilcev, iz katerih bi dobili napete nosilce. Da smo mogli presoditi trajno vrednost napetih nosilcev, smo morali opra­ viti tudi ustrezne preiskave lezenja in krčenja, ki so pokazale prav tako pozitivne rezultate. Sl. 3 prikazuje preiskave lezenja elektrofiltrskega ma­ teriala. Po teh pozitivnih začetnih rezultatih smo pri­ stopili v poznejšem obdobju k sestavi panojev iz elektrofiltrskih elementov, ki so bili armirani. V ta namen smo morali izoblikovati kot osnovni ele­ ment polnilec za tak pano v smislu kot ga pri­ kazuje sl. 4. Opremljen je z osmimi vdolbinami-žlebovi, v katere se lahko poklada primerna armatura. Na ta način dobljeni oblikovanci, polagani v primerne kalupe v smislu nosilnih elementov, armirani in zapolnjeni z ustreznimi maltami nam lahko dajo stropne pa tudi stenske elemente, ki'se odlikujejo po popolnoma gladkih ploskvah in točnih dimen­ zijah, ter se lahko v povsem montažnem smislu uporabijo. Prednosti, katere se kažejo pri takem načinu oblikovanja elementov, bi obstajale pred­ vsem v tem, da dobimo takoj popolnoma ravne zgornje in spodnje ploskve, pri čemer nam spod­ nja ploskev lahko tvori strop bodočega prostora, ne da bi ometavali konstrukcijo, medtem ko nam zgornja ploskev konstrukcije lahko nudi solidno osnovo za polaganje podov, bodisi lesenih bodisi iz plastičnega materiala. Na ta način izdelani no­ DEFORMACIJE PREIZKUŠANCA IZ EF - BETONA silni elementi imajo višino 20 cm ali 30 cm, raz­ poni pa so lahko zelo različni. Da smo se odločili za take višine, je bil razlog predvsem v tem, .ker so to modularne mere in ker smo na ta način dobili tudi ustrezne elemente glede na akustično izolacijo med prostori. Stropna kon­ strukcija te vrste nam nudi pri 30 cm debelini stropa popolno garancijo, da bo strop zvočno izola- tiven. Ker je zgrajen v celoti iz istega materiala, je tudi z ozirom na vse druge fizikalno-higienske pogoje zadovoljujoč. Kot že rečeno, dobijo taki stropni elementi ustrezno količino armature, ki je vložena na spod­ nji strani v formi nosilne armature, na zgornji strani pa v obliki varnostne armature za vse ope­ racije, ki slede med montažo. Nadaljnji važni ele­ ment, katerega smo zasledovali pri stropovih iz elektrofiltrskega materiala, je bila tendenca, da lahko s takimi stropovi ustrežemo v vsakem po­ gledu zahtevi po graditvi v modularni mreži, ne glede na projekt. Širino' stropnih elementov smo zaradi tega izbrali v modularnih merah in sicer za večje razpetine 80 cm, za manjše razpetine pa 120 cm. Tako lahko predvsem s širino 80 cm iz­ si. 4 delujemo vse stropove od razpona 4,50 m do 6,30 m računajoč od osi do osi stropne konstrukcije, ali z drugimi besedami od sredine zidu do sredine zidu. Pri tem so seveda proizvodne mere teh ele­ mentov za toliko manjše, tako da znaša pri dimen­ ziji os-os 4,50 m proizvod­ na mera 4,36 m in pri osni razdalji 6,30 m proizvod­ na mera 6,16 m. S tako vrsto panojev lahko pre­ krijemo bodisi stanovanj­ ske ali industrijske ob­ jekte po sistemu, kakor si ga zamišlja projektant. Za stropne elemente širine 120 cm imamo pro­ izvodne dolžine 3,12 m za osni razpon 3,25 m. Te vrste panojev lahko smiselno uporabljamo do raz­ pona 4,50 m os-os. 2. K O N S T R U K C I J A Kot že omenjeno, nam tvori osnovo za proiz­ vodnjo elektrodni trških panojev polnilec iz elektro­ filtrskega materiala, ki je modularnih izmer 20 X X 20 X 30 cm. Opremljen je z osmimi globelmi in žlebovi, ki nam tvorijo v končnem položaju potem žlebove, v katere lahko polagamo ustrezno arma­ turo. Te globeli pa nam služijo poleg tega tudi za tvorbo moznikov pri postopku zalivanja panojev, kar zelo ugodno deluje tudi na homogeno ponaša­ nje takega sestavnega nosilca, kar bomo videli še iz poznejših izvajanj. Elementi, o katerih smo go­ vorili, se postavljeni v primeren kalup zalivajo po injekcijskem postopku, tako da dobimo na koncu homogen element, ki je zopet v kratkem času sorazmerno trden. Za injekcijsko maso upo­ rabljamo elektrofiltrsko malto marke 150, tako da imamo pri v/c faktorju 0,55 po 7 dnevih trdnost 135 kg/cm2, ali po 3 dnevih trdnost 70 kg/cm2. Ar­ maturo, katero dodajamo v tak stropni element, vkladamo na spodnji strani v obliki palic 0 8 . Vložki lahko gledajo na koncu iz elementa, ali pa so vgrajeni kompletno z elementom, tako da ima­ mo opravka v tem primeru s ploščo, katero po- kladamo na ustrezne podstavke. Elementi so težki pri višini 30 cm 440 kg/m2, pri dimenziji 20 cm pa 300 kg/m2. Pri tem predvidevamo, da lahko ti ele­ menti pri 30 cm zidovih pri dokončnem polaganju nalegajo 7 cm na zid, oziroma pri 20 cm zidovih 3 cm na zid. Ko so elementi tako položeni na zido­ ve, zalivamo nastale vezi z betonsko mešanico ali pa z elektrofiltrskim betonom. Zaradi enakomer­ nega obremenjevanja zidnih elementov je pripo­ ročljivo, da polagamo zidne elemente na zidove si­ metrično. Elementi sami imajo v dokončni fazi v prečnem smislu prereza majhno poševno obli­ kovanost, tako da je spodnji del širši od zgornjega dela in sicer za 1 cm. Tako oblikovanje je uteme­ ljeno predvsem zaradi tega, da se doseže popolno naleganje elementa na element, in pa na drugi strani, da dobimo primemo odprto fugo, katero lahko dobro zalijemo s polnilnimi materiali. Kot je iz vsega povedano razvidno, so elektro- filtrski stropni elementi zelo enostavni, kar se tiče manipulacije z njimi, in zelo uspešni, kar se tiče napredka v delu. 3. P R E IS K A V E 3.1 N o s i l n o s t Kot že omenjeno, se elektrofiltrski stropni ele­ menti sestavljajo iz polnilcev, ki se, postavljeni v Porušna Razpon obreme­nitev kg 3 m 952 Višina stropa 20 cm . . . . 4 m 895 5 m 637 3 m 1527 Višina stropa 30 cm . . . . 4 m 1580 5 m 1226 Iz zgornjih podatkov je razvidno, kakšne do­ pustne obremenitve lahko pripišemo posameznim vrstam stropnih panojev. Dopustne obremenitve so razvidne tudi iz slike 5, v kateri prikazujemo od­ visnost dopustne obremenitve od razpona in višine stropne konstrukcije. Drug, zelo važen pokazatelj za homogenost elektrofiltrskih stropnih panojev je lokalno obre­ menjevanje elementa, pri čemer smo izbrali obre­ menitev, kakor jo prikazuje sl. 6 , torej smo obre­ menjevali zunanji nosilec do porušitve ter pri tem ustrezno merili sodelovanje posameznih sosednih nosilcev v nosilnem procesu. Iz grafičnih prikazov je najbolje razvidno, kako so se vršila posamezna sodelovanja oziroma kakšne deformacije so utrpeli posamezni sosedni nosilci. Plošča, katero smo pre­ iskali v tem smislu, je bila sestavljena iz štirih nosilcev dolžine 327 cm, širine 120 cm in višine 20 cm. Na nosilec je delovala le ena sila s ploskvijo 20 cm X 10 cm, za 15 cm ekscentrično zamaknjena proti boku. Vertikalne deformacije so se merile z ustreznim številom uric. Linearni potek izmerjenih deformacij na plošči v prečnem smislu kaže na nizke strižne napetosti v moznikih. Račun tudi pokaže, da so te strižne vrednosti sorazmerno nizke, da jih pa mozniki prav dobro prevzemajo. Iz grafične slike je razvidno, da so prečne deformacije v celoti linearne. Nosilni elementi v plošči prav dobro sodelujejo. 3.2 Z v o č n e p r e i s k a v e a) Izolacija proti zvoku po zraku Konstrukcija stropnega panoja iz elektrofiltr­ skih oblikovancev debeline 30 cm ima površinsko težo 440 kg/m2 ter modul elastičnosti ca. 70.700 kg na cm2. Upoštevajoč priporočila norm mora taka konstrukcija izkazati zvočno izolacijo 49,5 dB, pri čemer je potrebno računati z odstopanjem te vred­ kalupe, medsebojno zainjektirajo z malto marke 150. Injekcijski postopek je enostaven in v glav­ nem zagotavlja, da so vse odprtine v elektrofiltr- skem panoju dodobra zalite. Tako naj elektrofiltr­ ski pano predstavlja homogen element. Preiskave, ki so bile opravljene v tem smislu, so pokazale, da je ta cilj tudi dosežen. V naslednjem podajiamo rezultate laboratorij­ skih preiskav nosilnosti, katere smo dosegli pri obremenjevanju elementov, pripravljenih iz elek­ trofiltrskih polnilcev. V tabeli so razvidne porušne vrednosti, katere so pokazali posamezni elementi, dalje so prikazane velikosti momentov zaradi last­ ne teže, velikosti momentov zaradi koristne teže, celotni porušitveni elementi in koristne obreme­ nitve, katere dovoljujemo za posamezne elemente pri 2,5-kratni varnosti za posamezni element: Moment za­ radi lastne teže kgm Moment za­ radi korist­ ne teže kgm Porušni moment kgm Dopustna ko­ ristna obre­ menitev kg/m2 95 690 785 610 174 586 760 210 265 210 775 — 95 1100 1195 1690 174 1034 1208 750 265 994 1295 320 nosti za ± 3 dB. Ker so praktične preiskave podob­ ne konstrukcije v laboratoriju pokazale, da doseže izolacija 50 dB in več, lahko pričakujemo, da bo izračunani rezultat v resnici dosežen. Konstrukcija debeline 20 .cm in teže 300 kg/m2 bo po istem predvidevanju dosegla zvočno izolacijo 46,7 dB, pri čemer moramo spet računati z odstopa­ njem ± 3 dB. Prva konstrukcija debeline 30 cm torej popolnoma ustreza zahtevam norm za aku­ stično izolacijo stanovanjskih zgradb, druga pa z omejitvijo. Če namreč upoštevamo, da bo na njej ležal pod na primer iz parketnih deščic ali podob­ nega materiala, je pričakovati izboljšanje od 1 do 2 dB in bo pogojem v celoti zadoščeno. b) Izolacija proti hrupu hoje Kot je bilo že povedano, sama gola konstruk­ cija v načelu ne more dati ustreznih rezultatov, zato je treba pri določitvi poda posebej paziti na izolacijo proti hrupu hoje. Trdi pod iz parketnih deščic prihaja v poštev, vendar mora ležati na mehki podlagi. Običajna konstrukcija, pri kateri leži slepi pod na nasipu iz peska, bo vsekakor kon­ strukcijsko ustrezala, pri drugih rešitvah pa bo potrebno uporabiti za podloge mehak material pod legami oziroma pod ploščicami. Obloga iz gume bi pomenila dovolj dobro izboljšavo, prav tako tudi preproge iz plastičnih mas, tako da bi v tem po­ gledu stropovi v celoti zadovoljili. 3.3 T o p l o t n e i z o l a c i j e Predvidevamo, da bo toplotna izolacija stropne panojske konstrukcije debeline 30 cm dala vred­ nost celotnega toplotnega prehoda 1,19 kcal/m2 h° C. Pri stropnem panoju debeline 20 cm računamo z vrednostjo celotnega toplotnega prehoda 1,60 kcal na m2 h° C. Iz navedenega vidimo, da so stropne konstruk­ cije debeline 30 cm že v področju, ki v določenih pogojih zadovoljujejo, eventualno moramo oskrbeti še dodatno izolacijo proti odhajajoči toploti. Pri stropnih panojih debeline 20 cm pa moramo vse­ kakor poskrbeti za dodatno toplotno izolacijo. 4. P R O I Z V O D N J A Industrijska proizvodnja stropnih panojev z injekcijskim postopkom se je pričela v zadnjem času v obratu elektrofiltrskih zidakov v Šoštanju. si. 5 Operacije, ki prihajajo pri injekcijskem po­ stopku izdelave panojev v poštev, so naslednje: — priprava injekcijske zalivne mase v me­ šalcu, — postavljanje kalupov na vbetonirane jekle­ ne postavke, — polaganje elementov v okvire, — injiciranje elementov oziroma zalivanje elementov v profil kalupa, — razopaževanje kalupov ter dviganje ulitih panojev z dvigalno napravo, — transportiranje izgotovljenih panojev na deponijo. V letošnjem letu je predvidena uporaba strop­ nih panojev iz elektrofiltrskih elementov na stolp­ nici v Velenju. Stolpnica bo visoka 16 etaž ter ima po projektu predvidene stropne panoje v zadnjih 14 etažah. Prvi dve etaži imata namreč strop iz­ veden v železobetonski plošči. Stolpnico gradi gradbeno podjetje Vegrad v Velenju, ki je pripravilo potrebno materialno bi­ lanco oziroma potrebo po panojih. Projektant je v projektu predvidel obešanje panojev na zidove (s pomočjo vgrajene armature v panojih) in ne nale- ganje panojev. Zato so dolžine panojev v projektu dane s svetlimi razpetinami stropov, brez dodatka za naleganje. Industrijska proizvodnja panojev ka­ kor tudi montažna gradnja zahtevata modularne razpone-dolžine panojev (pri stropovih znaša mo­ dul 6 M, to je 60 cm) ter upoštevanje dodatne dol­ žine za naleganje panoja na zid. Dolžina panoja je dana torej s svetlo razpetino panoja po modularnih merah 30 M, 36 M, 42 M, 48 m itd. in z dodatkom na vsaki strani panoja za naleganje na zid, torej: 30 M + (2 X 8 cm), 36 M + (2 X 8 cm), 40 M + + (2 X 8 cm) itd. Z A K L J U Č E K Z elektrofiltrskimi panoji za stropne konstruk­ cije smo torej dobili možnost izdelave homogenih stropov, ki nam ustrezajo tako v pogledu konstruk­ cijskih kakor nosilnih, toplotnih in zvočno izolacij­ skih lastnostih, ter prav tako tudi v pogledu eko­ nomičnosti. OBVESTILO ZRMK Z a vo d za raziska vo m ateriala in k on stru k cij d L ju b lja n i je doslej izdal že 50 šte v ilk sv o jih »In fo r m a c ij«, s katerim i o b v ešč a n ašo gra d ben o op era tivo o aktu alnih vp ra ša n jih in d o sežk ih na p o d ro č ju g ra d ben ih m aterialov, k on ­ stru k cij, p o sto p k o v in raziska v. D a bi se to glasilo še b olj razširilo v krogih n ašega g ra d ben ištva , bodo -»In form acije« od 51. š te v ilk e d a lje izhajale v okviru G ra d b en eg a vestn ika , našega osred n jega gra d ben ega strok o vn ega glasila, s č i­ m er b o g o to v o u strežen o tu d i v s e m bra lcem G V . Nigrad P O D J E T J E Z A N IZ K E G R A D N J E MARIBOR Jlviokovinar ŠKOFJA LOKA Izvršujemo vsa 'kleparska In vodovodno- inštalaterska dela, vse ključavničarske K ot sp ec ia liz ira n o p o d je t je za n izke g ra d n je izva ja m o vse- vrste n ovogra d en j, sodobn ih cestišč in k a n a liza c ije , k ak or tu d i n jih rek on stru k cijo / Im am o tu d i lastno te fa ltn o b a zo in m ehanizirano gra m ozn ico / Z a n a roč ila se p r ip o ro ča »N IG R A De — M arib or izdelke po naročilu ter opravljamo vsa • popravila motornih vozil Za kvalitetne izdelke in usluge se priporočamo Cestno podjetje Maribor INŠTALATER PREVALJE opravlja vsa inštalaterska dela MARIBOR, Sokolska ulica 42 a C E S T N O P O D J E T J E M A R IB O R se s sv o jo de jav - n ost j o prvenstveno u k v a rja z vzd ržev a n jem , m od er­ n iz a c ijo in rek on stru k cijo cest R j Z a h itre jše in kva lite tn e jše u p ra v lja n je vzdrževalne d e ja vn osti in m od ern iza c ij im a p o d je t je že d ok a j ra zv iti s tro jn o -in ven tarn i p a rk , as fa ltn o in stransko d ejavn ost ■ D e la v glavnem u p ra v lja in izv ršu je na ob m oč ju m arib orsk ega ok ra ja IZOLIRKA LJUBLJANA-MOSTE te le fon 53-537 in 36-852 PROIZVAJA: za hidroizolacije bitumenske strešne lepenke, ifoitol — bitumensko raztopino, bitumenske mase za temelje in strehe, bitumenske paste za strehe za gradnjo cest bitumenske emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za fuge za antikorozijo ibitol lak, bitumensko pasto za avto­ mobile za termo-akustične izolacije mineralna vlakna, stiropor, stramit za elektroizolacije izolirale bergrnanske cevi, bitumenske mase za kable V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na tehnično infor­ mativno službo »I Z O L IR K E«, kjer boste solidno postreženi Industrijski biro LJUBLJANA PARMOVA 33 podjetje za izgradnjo industrijskih objektov iz Ljubljane prevzema v izvedbo inženiringe, ki ob­ segajo izdelavo tehnične dokumentacije, nadzor in vodstvo nad gradbenimi in montažnimi deli, organizacijo dobave opreme ter preizkus izpolnitev jamstva dobaviteljev, vodstvo nad poskusnim pogonom in nad pričetkom rednega obratovanja objekta ter skrb za pri- učitev kadrov investitorjev Visokonapetostni tropolni in odklopni ločilnifei lO , 2 0 , 3 0 k W sistem CAEOR-EMAG Visokonapetostni tripolni ločilniki naše proizvodnje so namenjeni za montažo v notranjih prostorih. Izdelani in preizkušeni so po predpisih za visokonapetostne aparate izmeničnega toka (VDE 0670 in IEC) Naši ločilniki so izdelani povsem po sistemu najnovejših ločilnikov zahodnonemške tovarne Calor Emag z aralditnimi podpornimi izolatorji M ed d r u g i m i z d e l u j e m o : ® komandne plošče in pulte ® komandne omare in opremo za visokonapetostne celice ■ razdelilne plošče in razdelilne omare ■ celice za zunanjo in notranjo montažo ■ opremo za komandne prostore in drugo drobno opremo M A R I B O R GOSPOSVETSKA CESTA 86 Telefon 23-031 — Telex 03319 elektroindustrija in splošna montaža Maribor M H M P O PL. O Pi Hm P P £ O M m I G M S »Gradis« centrala Ljubljana, Koryt- kova ulica. 2 , s svojimi poslovnimi enotami Ljubljana, Celje, Maribor, Ravne na Koroškem, Jesenice, Kran j, Koper, Ljubi ja na-okolica in obrati: kovinski obrati Ljubljana in Ma­ ribor. lesni .obrat Škofja Loka, strojno-proimetni obrat, obrat grad­ benih polizdelkov ter biro za pro­ jektiranje, študij in razvoj gradi in projektira vse vrste industrijskih in istanoivanjsfceh objektov ter vrši prodajo stanovanj na tržišče Ljubljana, Korytkova ulica 2 Telefon 33-566 P Hj P4 O i n d u s t r i j a m e t a l n i h p o l i z d e l k o v Železn išk a p osta ja : S loven ska B istrica T e le f .: M aribor 39-13, 32-44 - S loven ska B istr ica 6, 45 B rz o ja v i: Im p ol, Slov. B istr ica — T elep rin ter: 03313 B an čn a zv eza : N arodna b a n k a SF R J — p od ru žn ica S lovenska B istrica — št. tek. raču n a 604-18-1-1 IZDELUJEMO: s l o v e n s k a b i s t r i c a impo a l u m i n i j od 99 do 99,7 °/o čistoče; aluminijeve legure AlMg, AlMgSi, AlMgMn, AlMg 2, 3, 5; AlCuMgPb in avtomatske legure, in sicer: pločevino, trakove in rondele p r o f i l e za vagonsko ter karoserijsko industrijo in za gradbeništvo — polirane, anodizirane oziroma barvane (eloksirane) c e v i in druge profile (okrogle, šesterooglate, ploščate) aluminijaste v r v i (čiste) in aluminijaste jeklene vrvi (Al-Fe) valjano in vlečeno žico