PREDSTAVLJAMO        BARJF VAM NAŠ KRAJ:
Slabe ceste, a uspešno kmetijstvo
Vsi, ki živimo v hribovitih predelih, se kar težko sprijaznimo z nižinskim Ljubljanskim barjem. Ne-skončna puščobna ravnina, nerazgiban močvirnat te-ren in mehka barjanska črnica, vse to nas .gorjance' navdaja s čudno tesnobo, ki sc je ne moremo otresti niti ob zelenih bregovih Ljubljanice, ki počasi vijuga skozi Barja.
Pa vendar je ta iudni svet za nekatere pravcati paradiž, kalerega ne morejo pozabiti niti, ko po cela desetletja živijo daleč zdoma. Od tod najbrž tudi
tolikšna odločnost Barjanov, da za vsako ceno rešijo svoje akutne probleme.
Krajanom KS Barje že nekaj časa vsekakor pov-zročajo največ sivih las obupno slabe krajevne in medkrajevne ceste. Te so zvečine že docela dotrajane ali še celo makadamske, težko pa je graditi nove, ker mehka barjanska tla za to niso posebej primerna. Posebno poglavje je seveda Ižanska cesta.
»Za njeno ureditev tečejo aktivnosti že vrsto let, zadnje čase vse od delovnih organizacij, krajevnih
Nadvoz, ki nekateiim domačinom ceha zirce
skupnosti in občine, pa tja do republike,« opozarja na ta pereči problem zagnani predsednik sveta KS Barje Tone Zadnikar. »Povezali smo se z vsemi delovnimi organzacijami in KS na območju. kjer poteka Ižanka in organizirali nekakšen odbor »Akci-ja Ižanka«. kjer se dogovarjamo o vseh tekočih aktiv-nostih, celo o tem, kako bomo nastopili v skupščini.
Še vedno je največje vprašanje. kako projekt reali-zirati, če upoštevamo, da je v zajetju cestnega telesa vodovod. ki danes oskrbuje gospodinjstYa ob Ižanki. Traso vodovodnega omrežja bi morali na vsak način izločiti izven ceste. Vzhodni vodovodov je zdaj pro-jektno že v zaključni fazi (pridobljena so tudi soglasja krajanov), po enakem postopku pa treba urediti tudi zahodnega, kajti šele potem bo moč pristopiti k re-konstrukciji Ižanke.«
Rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse, je težko najti. Nadvoz, ki ga je lani dobila Ižanka, na primer, je povzročil nemalo hude krvi pri krajanih, ki živijo ob njem, češ da povzroča vse preveč hrupa. Zapletov ni manjkalo že med samo gradnjo. saj je zavoljo dela s težko mehanizacijo prihajalo do poškodb zgradb.
»Bilo je nekaj poskusov, da bi avtocesto spravili v nadvoz Ižanke, a ni bilo uspeha,« pravi o tem problemu Tone Zadnikar. »Prizadeti krajani so sicer dobili odškodnino, vendar pa ta ne more nikoli povr-niti prejšnjega počutja. Sicer pa bo morala Ižanka na tem delu počasi postati mestna cesta, kar še posebej velja za odsek od križišča proti Peruzzijevi pa do križišča proti Črni vasi.«
Kako nad črne gradnje?
Drug velik problem, s katerim se otepa KS Barje, so črne gradnje. Po nepopolnih podatkih je samo na območju, ki (še) ne sodi v zazidalni prostor okrog petdeset takšnih gradenj, ne manjka pa jih seveda tudi na zazidalnih območjih. Največ teh se je pojavilo pred kakimi dobrimi osmimi leti. Predsednik sveta KS pravi o tem:
»Okoliščine so pač pripeljale do nenadzorovanega
Na Barju so tudi odlični pogoji za konjerejo
posega v prostor. Ljudje so se enostavno odločili, da gradijo po neregularnem postopku. Zdaj imajo sko-raj vsi ti odločbe o rušenju. Pred leti, ko so se pojavile prve črne gradnje, so podrli nekaj objektov, letos na primer pa so razbili samo tri ali štiri temeljne plošče. Zavzemamo se, da se počasi legalizirajo črne gradnje v spodnjem delu Ižanke. Dali smo predlog, da se pri spremembi in dopolnitvi dolgoročnega pro-storskega plana Ljubljana 2000 med drugim vključi v zazidalno območje tudi pas ob Ižanski cesti - od odseka v Mateno in naselje Hauptmance. Pričakuje-mo, da nam bo Zavod za družbeno planiranje Ljub-ljane kmalu posredoval ustrezne strokovne podlage.«
Več živine kot pred vojno!
Čeprav Ljubljansko barje zavoljo svojih mehkih tal ni kaj prida ugodno za razvoj kmetijstva, je le-to
postalo .paradna' gospodarska panoga KS Barje. In-dustrijskega obrata tu ne premorejo nobenega. V zadnjem času je sicer opaziti vse manj kompleksov s sladko krmo, kar pa koristno nadomeščajo s koru-zo, njenim siliranjem. Po vaseh je zgrajenih vse več novih stolpnih silosov. Rezultat tega je. da je stalež goveje živine zdaj celo večji kot je bil pred vojno! Odlični pogoji so tudi za konjerejo. Imajo že dve žrebčarni. Kmetje sami pa so povečini povezani s Kmetijsko zadrugo Ljubljano, ki ima sedež prav v njihovi krajevni skupnosti.
Kopica načrtov za naslednje srednjeročno obdobje
Barjani se radi pohvalijo tudi z nekaterimi drugimi zanimivimi številkami, ki dajejo značilni pečat njihovi krajevni skupnosti. Pravijo na primer, da je Črna vas s svojimi 6 kilometri dolžine najdaljša vas v Ljubljani; imajo prek 6 kilometrov obalnega pasu ob Ljubljani-ci, sama njihova KS pa ima obliko križa...
Med manj spodbudnimi superlativi naj navedemo, da vsa KS s približno 2300 prebivalci še vedno premo-re le eno samo javno telefonsko govorilnico. eno samo zanikrno trgovino, šole pa (po več kot stolet-nem delovanju prejšnje) sploh nimajo. Otroci se zdaj s šolskim preovzom vozijo na OŠ »Oskar Kovačič«.
Vsa zadeva naj bi se premaknila z mrtve točke v naslednjem srednjeročnem obdobju, ko naj bi v kraju dobili sveženj novih pridobitev: na vzhodu strani, nedaleč od stare šole (zdaj KZ Ljubljana) naj bi zrastlo novo sodobno šolsko 'poslopje (zdaj je v postopku izdelava idejne zasnove), takrat pa naj bi dobili tudi zmogljivejšo trgovino in še kak drug potre-ben objekt, za katere zdaj zbirajo podatke. Upati je, da bo tedaj dokončno rešeno tudi vprašanje krajevne telefonije (na spodnjem delu Barja je le-ta tako šibka, da lahko priključke preštejejo kar na prste in da bodo našli učinkovito zdravilo proti vsakoletnim popla-vam, ki jih še vedno nadlegujejo.
BRANKO VRHOVEC