St. 51.
V Trslu, v smio 21. decembra 1SSI.
Tefcaj VI.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
iV «ltii09ti j« muti
X t i ,	izh'vl* V,lk,> ,r9d*! ,v'na ™ v<" 1h1" j" 4 Rl'l. kr„ za i>ohl leU 2 gld. 30 kr., za
cetrt |«t;i I sfl l. 2) kr. — nu inuiD i^vilku ori npfsivu'rttTii lo (>.» trnAknh v Trstu s* dobivajo no 8 kr. — Narotniie, rdkhmii '»j s in inmrtit* prejema upravniitvo »vin Z on t a 5«.
Vsi >' >p>u u poSilJaio Uredništvu »vla S. Lanar« • Tip. II ulu; vmk m »r.i biLi fraiikiraii. Itikopisi brei
i >04)11114 vrađiioitl imii vr.i1 ih. - ffri'i (r.um vrnii iiuntuia m pukui.-«) t ■ /, ir.i^unijo po pn^inlbi — prav crtnA; pri kr.ttkili o^ntli r. ilrohninii Srkuni <m plu" iju /.a vuk > h^slo ■■> kr.
Vabilo na naroćlio!
K malu konč;iv «Edinost* šesto leto svojega obstanka. Število naših naročnikov, prijateljev in dopisnikov se je v tem letu zdatno pomnožilo, in toraj zaupno gledamo v prihodnost. Vsak slovenski razumnik in domoljub priposmava, da je nagemu ljudstvu na Primorskem silno potreba glasila, katero njegove narodne in gmotne interese zastopa, — in temu glasilu najpritnorneji sedež je Trst, glavno mesto treh dežel, središče visocili državnih oblastnij, inteligence, trgovine in prometa. Tukaj tudi nnšincem preti največ nevarnosti, da se potujČijo, zato jih ne smemo puščati brez stražnika na braniku.
Kakor do sedaj, tako bo uredništvo «Edinosti» tudi v novem letu po Hvojej moči delovalo za omiko, pravice in blagostanje milega naroda. Kolikor več si pridobi sodelaleov pri delu, toliko boljSa tvarina se bo ponujala bralcem. Vsem dosedanjim pomočnikom srčna zahvala pa tudi prošnja, naj nam zvesti ostanejo ter druge pridobivajo. Več dolalcev več opravi, in v «edinosti je moč* ! — Prihodnjo leto lio obhajal Trst veliko slavnost, —' 500 listnico svojega združenja z našo drŽavo. Vsa Avstrija bo oči sem obračala. Imeli boino veliko razstavo, mnogo tisoč Slovencev in tujcev nas pride v poletnih mesecih obiskat. Obilno zanimivega in novega bo tidaj «Edinost» imela svojim bralcem povedati; in truditi se hočemo, da jih zadovoljimo
Vabimo toraj vljudno na naročbo za novo leto. Naj se nam nobeden sedanjih naročnikov ne izneveri, in naj so mnogo novih oglasi. «Edinost» je gled<5 veliko obliko in drobnega tiska najcenejši slovenski list, ter priobčuje mnogo raznovrstnega borila. Cena listu ostane dosedanja, — 4 gld. 40 kr. za vse leto. Pa tudi tisti, kateri v obokih plačujejo, bodo jo dobivali v prihodnje po enakej ceni; stala bo za polu leta 2 gld. 26 kr. za četrt leta 1 gld, 10 kr.
A vsak naročnik mora, kakor jo navada pri vseh časnikih, naprej plačevati; na vero lista ne moremo dajati, da se vsakej nepriličnosti izognemo.
Denarji naj se edino opravništvu (via detla Zonta Xt. 5J pošiljajo, in samo po nakaznicah. V tabakarnah v Trstu se prihodnje leto posameznim številkam cena zniža na 7 kr., in to s tem namenom, da bo siromašnejim našim delakem lažje mogoče, časnik si kupovati.
Po želji, Izrečenoj o«l mnogih Mirani, Izhajala l>o „l2<lino«i" no novem letu
vsako saboto.
Se enkrat vabimo k obllnej naročiti!
Uredništvo in Opravništvo „Edinosti".
O požarnem davku.
\l Planine, 18. decembra.
Gosto se čuje tužna beseda požar! Nje osode polni potneu pri nas najbolj pozna borni kmetiškl gospodar. Njemu je požar mnogokrat vse njegovo imetje popolnoma uničil, njega celo na beraSko palico spravil. Tako je grozni požar dostikrat zakrivil, da so celo vasi, da občine, zgubile vse svoje imetje in se nikdar več '"so do prejšnega blagostanja povzdiguole. -
ln uzrok teinu, kde tiči?: Dotični pogorHci niso bili zavarovani, ali ako so bili, niso ob času zavarovanja ponovili; niso novcev za t) si prihranili ali prihraniti mogli.
Itesje! malomarnostjo naj večkrat tega uriva, kajti ni v istini nemogoče, ampak le težavno je novce za plačilo zavarovanja si prihraniti. Jedenkrat ali dvakrat naj naš gospodar pusti kremo na strani; naj pozabi na gla-želi »kratkega« — in denar bode skupaj. Spal bode leliko bolj brezskrbno in o slučaju noRivče dobode, ako ne dovolj, vsaj nekoliko novcev za pomoči Ali kakor drugod, tudi tukaj ne more on stare navade opustiti. Pravi, potreben sem kapljice, tako delam, kakor živina; trudim so po dnevi in po noči, — zakaj si bom novce za nepotrebno zavarovanje branil? Vsaj moj ded in oče tudi nista bila zavarovana, pa vendar nista pogorela. Bog in sveti Florijan bodeta tudi mene nesreče varovala I
Vsaj ga poznate našega borega kmeta. Ako mu Se bolj trobimo, to in tako je bolje, — ne veruje tako hitro. Posebno kar se gospodarske stvari tiče, ima on kaj trdo glavo. On ve in zna vse bolje, nego drugi. O tej zadevi p t tudi naj večkrat nema zaupanja do z ivarovalnic. Vsaj jili je v istini toliko, kolikor »kobilic v liudej letini«. Navadno lazijo po deželi še malopridni, lužnjlvi zastopniki takih društev, koji Iju Istvo sleparijo; kajti ali so društva sama ob sebi malo vredna, ali pa si ti zastopniki še za svoj račun žep polnijo. In tako je zaupanje kmeta popolna izginulo, ker mnogo takih društev ob času požara ni nobenega odškodovanja izplačalo. So tudi nekatera društva, koja popolno pravično in hvale vredno postopajo. Ali vsa ta ne dade našim gospodarjem povoda, da bi se v obče zavarovali. Ako pa tega ne store, revščina pri tako mnogih in velikih požarih — ogromna postane, in siromakov, beračev bode nešteviluo. Kar bi pa ne bilo, — ako bi moral vsak kateri zavarovan bitil
Bi ne bilo tukaj na mestu, — ako bi ve-leslavna visoka vlada to stvar sama v roke vzela? Bi s tem ne skrbela za blagostanje in za srečno prihodnost našega kmeta, zvestega državljana?
Akopram mnogo davkov zdaj pobirajo c. kr. davkarije, ki prej niso o njih področje spadali, zakaj bi so še davek zoper Škodo požara pri davkariji ne pobiral? Gospodov uradnikov, mislim, bode tudi potem še dovolj za ta posel pri davkarijah. Ne bi trebalo drugih! In ker hi vsak primoran bil, davek za požar plačevali, — kaj majhna svota bi bila od 100 gl. za plačilo. Kajti ako bi se na priliko od 100 gl. zavarovalnega zneska pobiralo le 5 -10 kr. — prišli bi milijoni skupaj. Gospodar bi pri vsem tem mnogo manj plačeval, nego pri katerem koli društvu, ker niti jedno zavarovalno društvo tega storili ne more, tudi noče, kajti brez dobička ne dela nobeno! In bodi si dobiček še tako majhen in neznaten, — (kar pa tako ni), — mi ga nemamo, v druge roke, koje ga za se rabijo, pridu iu nam lako uič ni koristen.
Posebno pomenljivo in koristno hi bilo pri tej vpeljavi, da bi vsak moral biti »zavarovan«] In akopram bi se davek ob Času ne plačal, odškodnina morala bi gotova biti, ker davke plačati se mora, naj bode uže prej ali pozneje!
Nustopki tega bili bi kaj lepi: veleslavna visoka vlada bi mnogo novcev nad odškodnino nabrala; tiste lehko na drugih davkih odpisala, ali za drugo dobre namene rabila. Od požara poškodovani bi ne bili več berači, ker odškodnina bi bila gotova. In tako bi se dalo mnogo dobrih iu lepili nastopkov našteti, kateri bi iz tega izvirali I
Namen teb mojih vrstic jo želja in prošnja:
Naj bi naši velecenjeni državni poslanci prav zdaj ko hode prilika in se bodo vsled grozne nesreče po požaru gledališča na Dunaji
jelni in drugI nasveti za varnost občinstva stavili, — to stvar presodili In pretresli. Oni so o tem izkušeni, Izvedeni možje. Njim j" izročeno na'o blagostanje, katero tudi po vsej svojej moči zastopajo. Oni najbolj vedo, kako in kaj l*i se dalo napraviti, da stvar pravo in dobro mesto najde!
Od začetka bi veleslavna visoki vlad i imola res mnogo posla, da stvar uredi, pa hi uže izvedenci in strokovnjaki pitrehno in pravo uči-noli. Mnogo težjih reči se je v prav kratkem času izvršilo, ki niso bilo tako važne, — zategadelj pa za blagostanje zvestih davkoplačevalcev tudi to lehko po svojej moči pospešuje. To bi ne bilo le v prid nam državljanom, nego tudi državi!	—si.—
Oostavek uredništva. N un se dozdeva, da bi to velevažuo stvar morali deželni odbori iu po njih načrtu deželni zbori v roke vzeti. Birokracija tu ni na pravem mestu. Po postavnej poti naj bi se vsi posestniki ene dežele složili v edino zavarovalno drullto zoper požare, morebiti tudi zoper točo in živinsko kugo. Tako bi stal eden za vse, in vsi za enega. Izključena hi bila vsaka dobičharija; ako v letu zadene deželo več elementarnih nesreč, plačevali bi več, iiko pa je manj nesreč, plačevali bi manj. Stvar bi stala pod kontrolo dež. poslancev, kateri bi pazili, da se nikomur krivica ne godi. Doklade za požare in druge nesreče pa bi se pobirale, kakor g. dopisnik povdarja, z davki vred! — Dokler pi ne doboino takih zavodov, iščimo zavetje pri dobrej in zanesljive] banki »Slaviji* v Pragi.
0 groznem požaru na Dunaji,
o katerem smo zadnjič na prvem mestu govorili, vedno donaSajo Še časniki dolga poročila. Naj pristavimo poslednjemu poročilu še nekoliko besed. — Cesar, kateremu je prvi telegram v Go lolo poročil, da ni noben Človek usmrten, bil je silno ganeu, koje dobil drugi telegram; i' on sain je rekel, da natanjčaišili poročil o strašnej nesreči v velikej bridkosti ni mogel do konca prebrati.
V	gledišču je zgorel tudi poljski državni poslanec Pengovski se svojo Ženo.
V	ponedeljek je bil prvi velikansk pogreb; skopali so za 8*2 mrliče v 18 sežnjev dolgo, M čevljev Široko iu I) čevljev globoko jamo. Okoli jame so stale mrtvaške rakve. Najprej je mrliče blagoslovil prošt votivne cerkve dr. Maršal, za njim so prišli na vrsto armenci, potem prote-stantovski pastorji i nazadnje judovski rabinarji. Ljudstva je bilo na pokolišči 3'l.ODO, bilo je silno potrto; neka žena je zblaznela, začela okrog sebe grizti in vpiti: ogenj, ogenj 1
Dokazano je, da je bila te nesreče največ kriva velika nemarnost i nepazljivost, ki je vladala v gledišču, gasilci pa, katerim se je poz tr prepozno naznanil i so prišli na mesto še le potem, ko nobena pomoč ni bila več mogoča, in ko je bilo uže mrtvo vse ljudstvo v gledišču, niso nič zakrivili, ampak hvalevredno so so vedli ter smrti oleli okoii iJJJ osob, ki so splezale na okna in v razpeto mrežo poskaKale al| pa po lestvicah smrtnej grozi ubežale.
Dokazano je tudi, da je večidel ljudstva zadela nagla smrt, zadušil ga je namreč gosti dim, ki se je nanagloma nabral v notranjih prostorih, ker ni imel nobenega otduška, Koso gasitelji hoteli s prva v gledišče prodreti, ugas-nole so jim smolnate plamenice i morali so se vrnoli, da jih dim ni zadušil. Že le, ko je streha progorela, i dobil dim otdušek, prodrli so gas-niki v nekatere kraje gledališča iu mrtve iz njega nosili, to la zarad silnega ognja niso mogli
dalje i tuli ne bi nobenemu bili več Živenja oteli, ker bili so uže vsi mrtvi. Gasilci so res s počutita mislili, da so se vsi ljudje ol -li, I tega menjenja je bila baje tudi policija, ker ni vedela, da se jo ves dnu zavalil v koridore i ljudstvo nanagloma zadušil.
Zelo nesramno i nečloveško je, da levičarji državnega zbora i judovski liberalni časniki pripisujejo to nesrečo vladi in vzlasti grofu TaafTeju, da bi se s tem nepolučenemn ljudstvu prikupili. Ostra preiskava se liže vrši, ko ta razodene, k le je krivda, potem naj se obsodijo oni, ki so nesrečo zakrivili; gorostasna hudobija pa je, iz golega sovraštva iu pohlepa po denarji in oblasti fiatolcevati in obrekovati.
Ker so zidovi zelo razpokani i so se vedno krnšili i podirali, zato celo gasilci več dni niso mogii v notranje prostore. Še le ko so zidove podprli, začeli so kopati grohljo, kar Še zdaj delajo in nasip i/važajo. Pepel iu posip presojajo ter pri tem nahajajo na polu zgorele človeške ude, katere na pokopališči zagrebajo, prstane, zaponke vojaških bodal in ženskih prepasnikov, naprsne igle itd. Cele z igrobe je pepela iz človeških kosti I I nesreče še ni konec: mrtvi sicer počivajo v miru, ali v koliko rodovinah vlada Žalost, jok in stoki
Tu so odprta vrata milosrčnosti, i če kaj inore lajšati to grozno nesrečo, lajša jo mila roka, ki uhozim zapuščenim darove deli. To-lažljivo je, da svet ubozili ni zapustil, ampak obilo jim deli. Nekoliko darov smo uže zadnjič objavili, naj danes še najlmenitniše pristavimo: Anton Gottel, bankir iz Amerike, ki je bil prav takrat na Dunaju ter je hotel tudi v gledališče iti, pa je po srečnej naključbi bil zadržan, po' daril je l.'Jo.OOO gld.; francoska družba »Union general« je nabrala okoli 80.000 gld., zastopstvo dunajskega mesta je določilo 50.00») gld., italijanski kralj in kraljica sta poslala «000 frankov v zlatu; podpisalo se je mnogo velikih i nešte-vilno malih darov, vsa vsota utegne danes pre-sezati uže en milijon gold.
Poštne hranilnice.
Sedanje ministerstvo je nad tri leta na krmilu, in moramo priznati: v tej kratkej dobi ja storilo s pomočjo večine državnega zbora vtl v blagostanje države, in v/lasti kmetiškega iu obrtnijskega stanu, nego vsi njegovi predniki v mnogih letih. Marsikatera potrebna ali zelo ko-ristna naredba pa se še namerjava, ali pripravlja, in se po postavnej poti k malu uvede. Danes hočemo samo imenovati: poltnt hranilnice. G. baron Pino, minister trgovine je dotični načrt nŽe 23. novembra predložil državnemu zboru( in ne dvojimo, da se sprejme še to zimo, bodisi tudi z nekaterimi prememhaml, da postane zakon za vso državo. Poštne hranilnice so pri nas tako nova stvar, da se nam potrebno vidi, o njih v poduk naših bralcev uže sedaj nekoliko spregovoriti, ter jih tako rekoč, na to novo imenitno naredbo pripravili.
Kaj se namerjava z ustvarjenjem poštnih hranilnic? Hoče se ljudstvu prilika iu spodbuda dati, da to, kar si je od svojega dobička aH zaslužka prihranilo, hitro in po lahkej poti koristno, t. j na obresti naloži. Premnogi, vzlasti ljudje nižjega stanu, kar so pridobili, hranijo doma, in denar leži mrtev; pogostoioa niti ne-mujo dobre shrambe, iu preti jim nevarnost, da se jim prihranilo ukrade. Do katero hranilnice pa imajo predaljno pot. Drugi ne poznajo one lepe čednosti, ki se imenuje zmernost ali varčnost, — ne morejo goldinarja v Žepu trpeti, ako ni uže prti duu priložnosti, izposodili ga ali v hranilnico dati. Obojim se s poštnimi hranilnicami pomore; prvi najdejo blizu varno shrambo,
EDINOST.
kder se jim bo denar li krati množil, drugim pa se v prvej tiri, pred no jih premoti skušnjavi k zapravljanju, ponudi prilika in daje spodbuda, svoje imetje ohraniti. Kajti do prre sosedne pot 11 ne bo daleč, v tem ko |e sedaj mnogim do hranilnic po več ur v mesta hoditi. In po-te bodo sprejemale tudi /elo majhne zneske, tako da vsak boren posel lahko brž svoje groše vloži, kadar želi, in male vloge bodo mu dajale, pridno se je bil nadejal, kapital za stare dni. Ljudstvo se bode učilo čedalje bolj varčnosti. — Dosih-dob so bile v Avstriji samo v 3Ž4 občinah (mestih, trgih) hranilnice. Silno malo, Če se pomisli, da je vseh občin 2t/.9J||Na tisoče ljudi ni dobilo prilike,ali ni znalo svojega denarja obrcstinusno vložiti. V prihodnje se te razmere na ugodno obrnć-Kajti pošt imamo v državi uže 40i!j in uradnega osebja pri njih prek 13.4UUI Ne na enkrat, pa polagoma postanejo vse te pošte h krati hranilni zavodi, in toraj dobomo, ako vraČunimo sedanje občinske hranilnice z novimi, v vsem skupaj 4349 krani/nic. Imeli jih bomo desetkrat več, nego dosihmal; pa Še se bodo množile, ker se vsako leto mnogo novih polt napravi.
Nfiša avstrijska vlada ni prva, ki stori poskusijo s poštnimi hranilnicami. Na Angleškem, kder biva v denarstvonih zadevah najbolj zvedeni in praktični narod, osnovali so te zavode uže leta 1KG1. V dveh letih je tam 820.000 ljudi vložilo 40 milijonov goldinarjev. Minolega letu so vloge narastle na 340 milijonov, in število vložiteljev je poskočilo nad 2 milijona. Ta veliki uspeh in napredek je primoral Francoze, potem vlade v Belgiji, v Holandu in naposled na Laškem: da supo izgledu angleških, v svojih drŽavah osnovale poštne hranilnice. Avstrija pride torej z novo naredbo pozno, in bo hodila po poti, katero so jej drugi pokazali, in katera je drugim dala uže obilno dobička. — Poštnih uradnikov, ki sedaj niso preobloženi, posebno na kmetih, vsled novih opravil, menda ne bo treba pomnožiti; saj se bo delo itak mej tisoč uradov delilo.
Da bi sedanjim hranilnicam pretil propad, tega se tudi ni bati. To potrjuje skušnja na Angleškem. Saj poštne hranilnice ne bodo dajale tako visoclh obresti, kakor druge, in denarje v te bodo nosili tudi drugi, namreč bolj prosti ljudje delalskih stanov, kateri dosti ne zmorejo in nemajo časa ali prilike, daleč hoditi, uli se večkrat preseljujejo i. t. d. Velikih svot poštne hranilnice niti ne bodo sprejemale. Več o tam zavodu povemo ter posamezne določbe pojasnimo, ko iz načrta postane resnica in zakon. Pa uže sedaj smemo reči: Dobro nam dotle nove hranilnicel Pozdravljamo jih kakor prevažen pripomoček za pomnoženje narodnega imetja. Zrno do \rna pogačal
Dopisi.
V Tr«lu, 11, decebra.
(Trst in njega prihodnost. — Društveno. — Razno.) Naša trgovinska zbornica se je začela gibati; poslala je na Dunaj deputacijo, katera cesarju in ministrom predloži spomenico, v ka-terej prosi zbornica raznih prenaredeb, olajšanja, zgradbe železnic itd., kakor je to razvidno mej raznimi vesti našega lista. — Vse te zahteve so resnično prav važne za povzdigo tržaške kupčije. Nočemo govoriti o železnici, ki iti Trst vezala direktno z notranjimi deželami ter činila potrebno konkurenco južnej železnici; obče znana in pripoznana je ta potreba, Toda važna je ona točka, da bi se morala piccej znižati voznina na južnej železnici in še važnejša ona, po katerej se ima skrbeti, da se osnujejo nova brodarska društva z vladno podporo in da se carina zniža pri uvažanju nekaterega blaga, sem uvažanega iz prekomorskih dežel. To bi bile naredbe, ki bi našo trgovino resnično zdatuo podprle in po katerih bi mogel Trst zopet cvcsti. Vse te lepe zahteve pa so še le na papiiji, do njih izvršitve je Še velik korak in rekli bi, da bo teško kaj kruha iz te moke, ako ne bi se bil na Dunuji zgodil nek prevrat glede mnenja o Trstu. Zadnji čas opazujemo namreč, da se skoro vsi merodajni krogi na Dunaji in drugod močno zanimajo za Trst in njegovo kupčijo, posebno pa nas veseli, da sedanji trgovinski minister baron Piuo, kateremu so dobro znane naše razmere, ozbiljno misli na pomoč, katero mora država dati Trstu. Pa ne le v vladnih, temuč tudi drugih finančnih krogih, Še celo na inostranskem je prišel Trst v ■modo«. To je dobro znamenje, a bati se je da ne pride na Trst preveč dobrega, preveč denarnega blagoslova in da ne bo pretirana spe. kulacija na naš trgovski Eldorado še celo škodovala dobrej reči. V zadnjem času se je francoski kapital jako zaplodil v Avstriji; Francoska iina odveč prištedjenega denarja, kateri na Francoskem ne nahaja posebno plodnega polja, zato iščejo Francozje v Avstriji boljše rente za svoj kapital in njih nade so morda celo prevelike.
| Ustanovila se je s francoskim denarjem mo-gočna ■ Landerbank*. A zadnji čas je dobil nek konsoriij tudi koncesijo za pomorsko banko v Trstu, načelu temu konsorciju je nek g. Franki, še precej obskurna osoba, v Trstu in na Reki dobro poznana, a malo zaupanja uživajoča. Da se je to podjetje za nič manj, nego5<i milijonov frankov, na Francoskem finansiralo, da je n uinreč prevzela Lionska banka sindikat na akcije one banke, to je uže dobro znano. Tudi v Trstu vemo, da je to društvo kupilo vsa poslopja nekdanjega pomorskega društva »Navale Adriatico«; a kedor ne čita francoskih listov, pa si vendar ne more misliti, kak velikanski švindelj delajo s tem podjetjem na Francoskem, da privabijo kapital. — Tam se piše, da je to društvo uže pri nakupu »Navale Adriatico« velikansko dobilo, da bode dajalo velkanske dobičke, ker Trst je še prava Kalifornija, kar se tiče prihodnosti pomorske trgovine it i. Vse te lepe besede so Francozom tako zmešale glave, da plačujejo akcija veliko dražje, nego je njihova nominalna vrednost. Na kaj torej ažijo? Na to, kar bo, na prihodnost Trsta. Tržačane bi moralo sicer veseliti, da prihodnost Trsta Francozje tako drago eskomptujejo; a kaj pa potem, ako nastane velik krah? In krah je mogoč; trezni trgovci uže denes z ramami majajo, Češ, da je to »troppo del buono per una sola volta;« gotovi smo. da v Trstu ne bi bilo mogoče prodajati omenjenih akcij niti veliko pod nominalno vrednostjo. — Ako se torej tej pomorskej banki zgodi kaj človeškega, kedo bode trpel? Trst, ker tuji kapital se nikoli več ne privabi v te kraje. In vsega tega na vse zadnje vendar ne bodo krivi Tržačani, ampak tujci, ki rabijo novo dobo povzdige tržaške kupčije na svojo korist.
—	Tudi Landerbank napravi tukaj novo mej-narodno banko, ki se bode pečala tudi z uvažanjem in Izvažanjem raznega blaga, s podporo obrtuije in drugimi bankirskimi posli.
—	Čudno se nam zdi le to, da «Lttnderbauk», ki dela konkurcnco židovskej nadvladi na gmotnem polju, v Trstu svoje interese izroča v roke Židom. Morda hoče izbivati klin s klinom? — Bomo videli! Samo zdi se nam, daje nevarna ta igra. — No, kakor vidimo iz tega« Trst v kratkem prejme kakih 00 do 80 mlljo-nov denarja, večinoma francoskega; to bode na vsak način uplivaio na povzdigo Trstu in prav je, da nastane izdatna koncurenca tudi Llojdu, ki jo imel dozdaj monopol) v rokah, a bati se je, da Trst ne bo mogel vsega tega prebaviti, in da ne nastane kaka kriza po nekoliko letih, kadar pridemo iz entuzijazma v realnost.
(Kouec prihodnjič.)
\ ikednjl 11. decembra.
Včeraj smo izročili materi zemlji moža, kateri je po vsej okolici znan bil kakor vrl narodnjak. Janez Sancin, po domače Nemec, bilje večletni župan v Škednji ter je svojo sosesko vrlo zastopal; bilje tudi ud cenilne komisije. Politično društvo »Edinost« ga je volilo vselej za svojega odbornika, ker ni bilo v Škednji človeka, kateri bi bil bolje zastopal narodne interese nego on. Poznal je potrebe ubogega kmeta natančno in :«i si dal prej miru, dokler se ni ustanovilo v Škednji gospodarsko društvo, ki zdaj dobro napreduje. Koliko se je kmetom uŽe s tem pomagalo, da je gospodarsko društvo posojevalo za mule obresti denar v sili, ko oderuhi po sto od sto obresti jemljejo. To društvo je tudi dajalo žveplo po ceni vinogradnikom po letu, da so po pridelanem vinu lahko malo po malo plačevali dano jim žveplo. Bil je tudi zastopnik banke »Slavije« in je marsikaterega podučil, da nesreča nikdar ne počiva. Pogreb je bil velikansk, kar je Živo pričalo, da narod ve ceniti svoje odlične narodnjake. Vdeležilo se je sprevoda nenavadno veliko občinstva Iz Trsta in okolice. Domača godba je igrala pri sprevodu in pevci so peli. Politično društvo je položilo lep venec s trakovi v narodnih barvah na njegovo rakev z napisom: Politično druitvo svojemu odborniku. Skedenjsko gospodarsko društvo pa z napisom: Gospodarsko druitvo svojemu vodju. Tretji venec mu je podaril prijatelj. Odborniki »Edinosti« in gospodarskega društva so nosili vence in trakove. Škedenjski pevci, kateri daleč slove, peli so tako ubrano žalo-stinkepred hišo, pri sprevodu in na grobu, da se je marsikedo čudil, da je v prostej vasi tako krasno petje; pa kdor pozna priljubljenega njih pevovodjo, učitelja g. Čenčurja, železno voljo In vstrajnost za narodno petje, temu bo to jasno. Nagrobnica se ni govorila, ker je gosp. župnik omenil, da ni tam take navade, kar so sploh obžalovali narodnjaki. Mi narodnjaki pa žalujemo na grobu rajnkega, kajti padel je zopet en steber trdnjavice na jadranskih obalih. Politično društvo je zgubilo svojega zvestega odbornika in vodjo škedenjskega okraju. Rajnki je zapustil žalostno soprugo in dve dobro odgojeni hčeri in vrlega sina Josipa, kateri si je
j globoko v srce nauke svojega očeta vtisnol in kateri je nam porok, da bo.le po svojih močeh izgledno svojega bltgega očeta nadomestim!. Počivaj v miru Janez, my ti bo zemljica lehka!
Iz Divače 11. decembra.
Sliši se pri nas na gorenjem Krasu, kakor se je uŽe mnogo po slov. Časnikih govorilo, da n umerja vajo nam Tržačani vzeti vodo Reko in jo v Trst pod zemljo napeljati. Več let so gospodje Tržačani se vozili v Ilirsko Bistrico na vodne komisije dobro jest in pit in vračaje so si sa spomin jemali steklenico vode in jo nosili potem v Trst pokušat. Znano je dobro vsakemu preprostemu kmetu, da ni daleč okoli po Krasu tako Čiste in pitne vode, kakor je Naša Reka; zato jo pa tudi tržaški lahonl želć. Govori se sploh, da je kupna pogodba mej Tržačani i Bistričani tako osnovana, da vzamejo Tržačani vodo sumo od 8. ure zvečer do 6. zjutraj, drugi pa pravijo, da bodo toliko vode jemali, kolikor je bode, in to na 12.000 metrov in še več. Tržačani dobro vedo, da bodo vso vodo potrebovali, zato pa tudi namerjavajo 2 do '.i vodnjake v Bistrici napravili.
Nekateri Bistričani so se ve da radi to kupno pogodbo podpisali, ker se nadejajo, da toliko denarja potegnejo in jim še vse drugo razen vode ostane. Ali opomniti je treba naše čestito občinstvo, da se ti gospodje jako na svoje pokrajinsko pravico do vode naslanjajo, zatorej je treba prevdariti, da prodaje vode ne občuti sama Bistrica, temuč zadeti so tudi 4 sodnijski okraji.
Ako bi ta kupčija obveljala, — kar pa Bog obvaruj — mnogim daleč okoli po vaseh bi vzela užitek, posebno o poletnej hudej suši in v dolgo-trajnej suhej jeseni, kakor je letos, ko se v mlinih pri Skocijanu večkrat nahaja, da goni samo po 1 do 2 kamena za meljo.
Zatoraj se nekateri jako strašijo, kam bodo hodili potem na meljo, ako jim vodo odvzamejo. Ker je ta voda toliko imenitna in je za užitek toliko ljudstva, toraj se trdno zanašamo in upamo na naše za blagost ljudstva skrbno okrajno glavarstvo v Sežani, da nas vsaj ono take osode i nesreče ubrani. Suni certi denigue Jlnes.
DomaČ rodoljub. fSenozed* 12. decembra.
[Mesto Trst. Rudolfov a železnica in voda.)
^as bi bil, da dobi mesto Trst v kratkem Rudolfovo železnico. Več manjših avstrijskih mesti« ima do dve in še več železnic.
Ali je Trst obsojen, da mora le eno imeli, če tudi je prvo kupčijsko avstrijsko me*to?
Trst bi dobil prav z majhnimi troški Ru-dolfove železnice prav izvrstno dobro vodo. Trža-čanje kupujejo vodo od Bistrlčanov. Bistrica je otdaljena 9 ur hodne poti od Trsta. Ona ima velike odškodnine mlinov na nje vodi. Kakor se čuje, tirjajo mlinarji velike odškodnine, od deset do petdeset tisoč goldinarjev eden. Trža-čanje, obrnite sc do Podnanošce, katera izvira izpod velikega Nanosa. Ona ima več studencev v obližji, in ti se dado z malimi troški zjedi-niti, ker je njih obilo, dobi se lahko obilo vode ako treba, več nego v Bistriškem viru. Pot je tudi cele tri ure krajša, nego od Bistrice. Ako se h krati z Rudolfovo železnico vodovod napravi, prizadelo bi to veliko manj troškov. Voda mora tudi svoje varstvo imeti, ako bi pri železnici tekla, bode to vse v enem varstvu, in bode vedno tekoča, ne pa kakor Bistrica, samo po noči, tukaj bi je nobeden ne oviral.
Čuje se, da so kmetje eno uro od Stran od omenjene vode, to je v Bukovji, našli kameno oglje. Ako bode tega obilo, res velika vrednost za železnico. Tudi bode to velika vrednost za veliko senožeško pivarno, ki prav sedaj pripravlja veliko piva. Ona kuha jako izvrstno pivo, kar uŽe to potrjuje, da ga uže v začetku mnogo v daljne kraje razpošilja, ona bode dajala tudi Rudolfovej železnici veliko vožnje.
Voda in kameno oglje, vse to prav ondot, koder je železnica merjena, v malem prostorji poleg velikanskega Nanosa, tega ne prezrć oni, kateri imajo to železnico v rokah.
X Cioriškega l.\ decembra.
[Kraievec i Slovenstvo. Dodatki.) Čvrsta misel sedajnosti je dejanje, spočeto za prihodnost, i kratkovidno zaničevane stvari postanejo imenitne. Ni dolgo, ko bi se bil Človek smijul tvr-dečemu, da najde opazovalec obilo gradiva svojemu premišljevanju na Krasu. Kraševci niso bili v zlatih bukvah, Še manj pri ptujclh so ti bili. Menda I. 18"t6. je neki ^turist sporočil v »III. Zeitung«, da je videl na Krasu kamenje metavne Čiče. To je bil prav tisti, ki je videl na Kranjskem plevel, pa je ajda bila. Da se pa o Kraševdh dan denes vse drugače sodi i so-diti mora, imajo se zahvaliti železničnej črti,' preti vsem pa slovenstvu i sebi, da so bistroumno znali uporabiti trenotek i se za nje pre-hvalevre.lno navdušujejo podpiraje slovensko slovstvo i časopisju i berč domače knjige, v čitalnicah i posainez pa z besedami, javnimi ve-
selicami i z narodnim šolstvom. Kraševci se imajo zahvaliti pa tudi svojemu narečju, ker i/mej vseh Slovencev uže it tlomi najizvirnišo i najbolj energično slovenščino govore. Za šolstvo veliko Žrtvujo, njih vasi i ceste pričajo o posebnem anagoljubji, njih pridelki (vino, pšenica) iskano blago, njihovi kamenolomi (pri sv. Križu i Cava Romana, Cava Juh pri NahreŽini) slujo daleč po svetu. V Sešani je videti sredino-točje socijalnoga gibanja, fomen, še bliže, Na-treJkna vredno tekmuje ter ima železnično postajo 1. reda, druge vasi več ali manj za njimi hitć. Le čvrsto naprej, i Bog daj srečo 1!
V Ljubljani, 18, decembra.
Navado imajo kronisti, kadar poročajo o smrti kucega vladarja ali po vsem svetu slove-Čega moža, da naštevajo vsa njegova dela so-vremenikom v spomin, potomcem v spodbudo in posnemo. Jaz ne bom opisoval po smrti dr. Bleiwelsu, ki je bil štiri leset let očetovski vladar slovenskemu narodu, njegovih zaslug, ker nemam sposobnosti za kronista; bilo bi pa tudi uže nekoiiko prepozno za to, in skoraj nepotrebno, ker njegove zasluge so vsakemu Slovencu predobro znane in narod jih ohrani vedno v hvaležnem spominu. Ako je kaj tolažila pri-tolikej nenadomestljivej zgubi, vidimo je v izbu-jenej narodnej zavesti, za kar se imamo največ zahvaliti umrlemu ljubljenemu voditelju, Veličastni pogreb njegov je bil kakor pregled narodovih moči, ki vsa veže ena misel, en namen, kakor priča, dokle sega narodna zavest; dok az, koliko prijateljev in zaveznikov mej drugimi slovanskimi brati ima sicer mali, pa madeniško krepki naš narod. V sprevodu si videl mladeniča in starca, seljaka in meščana, delnica in kapitalista, obrtnika in uradnika, prosto kmetico in elegantno mestno gospo, — zastopani so bili vsi stanovi, skoraj vse slovenske pokrajine in vsi slovanski rodovi so nam skazali bratsko sočutje o tej brltkej zgubi. To nam je bilo v veliko tolažbo, pa tuli v ozbiljen spomin, kde nam je še delati za vzbudo naroda; kajti pri sprevodu smo bolestno pogre. šali deputacije koroikih bratov, ki so skazali svojo žalost le z enim vencem in nekoliko brzojavi, — da molčimo o prekmurskih in bene-čanskih Slovencih! Tu nam je treba še mnogo vstrajnega delovanja!
Kakor uže iz drugih virov veste, osnovalo se je tU novo, po starih nemških izgledih posneto društvo »obrtnjiska zadruga« (Gewerbe-buml.) Človek bi sodil, da obrtnikom zadoščuje uže več let obstoječe ■obrtnijsko štedilno in posojilno društvo«, ki ima veliko premoženja na razpolaganje, in da obrtniki potrebujejo bolj naročil nego politike in praznih agititor-skih fraz, ali gg. osnovatelji so bili dražih misli. Brez ozira na krajevne razmere so prepisali neka stara nemška pravila, ter je vložili pri namestniji, in tvorlšče za naše »Vereinsmajerje« je bilo gotovo. Menda so mislili, da blagostanje obrtnijstva je le od nemščine odvisno. V pravilih tega društva je najbolj zanimiva določba, da hoče vpljivati i na volitve. To je odkrilo narodnim obrtnikom, kam pes taco moli, in posebno še to, da so bili mej osnovutelji zagrizli nemškutarjl, kakor nožar N. Hoffmann, ki je leta 18'«8 izpostavil na okno meč z napisom: Udri nemškutarju I«Pred 12 leti pa uže imel originalno navado, lupiti na okno svoje štacune nek pisan Časnik, poln prismojenih dovtipov in nesramnih paru floto v proti narodnjakom, Slovenstvu in veri. Nemčurji so menda natnerjavali razpor styatl mej narodnimi volilci pod flrmo novega društva in biti »tertius gaudens-duobus Iitigantibus.« Ali izpodletelo jim je k ljubu prostovoljnim in najetim strastnim agitatorjem; kajti voljeni so bili v odbor možje, ki brez »obrtnijsko politike« na svojo roko, ki bi bila le nasprotnikom v korist, Slovencem pa v škodo, hočejo delovati za provspeh društva in povzdigo obrtnije: gg. Borak, znan in zanesljiv narodnjak za prvosed-nika, tiskar Klein za njegovega namestnika, Kunec za tajnika, V. Rudholzer za blagajnika, Camernik, Harisch, Majer, Šumi, Zupančič in Žitnik za odbornike.
Vsa ljubljanska narodna društva namerjavajo napraviti v deželnem gledišči veliko *ha-demijo v korist po požaru v »Ringtheatru« olkodova ni h DunajČanov. Ta grozoviti požar je nekoliko zdramil tudi naše obiastnije za javno varnost. 15. t. m. je bil po zaukuzu g. dež. načelnika mivod v gledišči, obstoječ iz poslancev namest-nije, dež. odbora, policije in županstva. Uže pred so baje došli iz krogov gasilcev opomini zavoljo marsikakih napak in pomanjkljivosti, pa našli so gluha ušesa pri neinškutarskem deželnem odboru i njaga načelniku Dcžmanu. Bomo videli, kaj hočejo sed;y narediti za varnost ljudstva. Pravijo, da bodo nekaj prezidavah pri gledišči.	— C.—
(Dalje v prilogi).
Priloga st. 51. „Edinosti".
I« slov. vorlr iin Siajerskrm II. de-.
Tukij s., lju lja vse poletje prorokovali, da se jeseni zemlja pogrezne in hoteli so uže oktobra, potem novembra imeti sod nji dan in z,laj, ko so videli, da po minolih dveh mesecih so varno hodijo po ze.nlji, ohmolknoli so, pa saj bi tudi človek res lehko mislil, ker jo nad mesec dni neprenehoma deževalo, da nastane potop. Zdaj je deževati prenehalo in nastopili so v zadnjoj polovici novembra zopet prijetni zimski dnevi. Zdaj se je vsak potrudil, kolikor je mogel, da je za oziiuino namenjene njive posojal in na-steljo za goved si priskrbel. Otrujen a vesel zdaj kmetic odloži poljsko orodje, v svosti si, da bo imel kruhek v prihodnjem letu, aku mu ga pogubonosna uim i ne konča; vesel in zadovoljili z svojim težavnim stanom uživa zdaj s potnim obrazom in žuljavimi rokami dobljene poljske pridelke, ter tako čika prihajajočega zimskega starca z bolim pokrivalom. Nekateri prorokujejo iz raznih znamenj sneg 9tnprav okoli polovice janlivarja, Star pregovor pravi: kadar jo temna polnočnim, tedaj sn svitle žitne shrambo, namreč prazne, in letos bode nemara temna polnočnica, ker bo le tri dni po mlaju. Bog ne daj, da nam prepozni sneg ozimino ugonobi in jarino toča pokonča. Zdaj, ko si želi kmetič v miru In brez skrbi uživati pridelkov, ko se jo nže t vsem preskrhel za zimo, obiskujejo ga bolezni, Tukaj uže razsaja in davi dalj Časa difterltika neusmiljeno otroke, odrasli pa bolehajo za legarjein, zopet v drugem kraju so se prikazale osepnice. Da bi se te ne raznesle, strogo jo gosposka prepovedala vsako napačno dejanje o toj bolczil, da so s tem zabrani Širjenje, česar nus ljubi Bog obvaruj. Prihodnjič kaj več iu raznovrstnega.
Gorila >i,
Politični prejled.
Notranje dežele.
Cesar ogleduje na Dunaja vsa gledališča ter jih natanko preiskuje glede njihove varnosti.
Poslanska zbornica je zadnjo sredo dovršila obravnavo o brambenej noveli, ki jo bila sprejeta po vladnem predlogu. O svojem času poročimo več o tem važnem zakonu.
V poslanskej zbornici je bila 15. t. in. na dnevnem redu debata s LSnderbanki j levica je vse svoje zbobnala skupaj, vse topove je nastavila, glavni vodja Herbst je komandiral vsvesti si, da vzame ministersko trdnjavo, a izgubil je in s krvavo glavo seje moral umaknoti.16. t. m. pa je imela zadnjo sejo pred prazniki in bo praznovala do sreda prihodnjega meseca. V tej zadnjej seji je izjavil obrtnijskega odseka načelnik, da k mulu pride na dnevni red obrtnljski zakon.
Gosposka zbornica Ltenbacherjevega pred loga zastran obiskovanja ljudskih Šol v seji 15. t. m, ni sprejela. Razlika mej sklepi poslanske in gosposke zbornice vendar v načelu ni bistvena, gosposka zbornica namreč zahteva, naj se olajšava pri obiskovanju ljudskih šol prepusti krajnemu, okrajnemu in deželnemu Šolskemu svetu, poslanska zbornica pa je dala to pravico roditeljem. 16. t. m. pa je gosposka zbornica obravnovala zakon o" hišnem davku ter tudi sklepe poslanske zbornice nekoliko predrugacila in sicer je znižala prehodnjo dobo pri davku od hišne najemnine za Tirolsko in Predarelsko od 1 'i na 10 in pri hišnem razrednem davku od 19 na 10 let. Tudi se je izbrisala določba 15, po katerem se prva tri leta na Tirolskem in Predarelskem hišni razredni davek nema pobirati in se je ta olajšava le /a eno leto dovolila. Temu nasproti pa je prehodnjo dobo podaljšala za eno leto i se Ima tedaj hišni davek začeti plačevati od 1. januarja 18S2, ne pa 1881, kakor je sklenola poslanska zbornica.
Vlada se hoče desnice državnega zboru tesneje oklenoti, kakor se poroča z Dunaja. Za ta korak se je odloČila baje vsled drznih napadov \iberalne levice. Čas bi bil, da to stori v resnici iu odločno; predolgo je sedela mej dvema stoloma.
Dunajski ustavovtrni časniki so tako nesramni, da so začeli dolžiti grofa Taaffeja, češ da je on kriv velike nesreče v Uingtheatru. In vendar je znano, da je grof Tanffe takoj po veliliej nesreči v Niči zaukazal vsa gledišča natanko preiskati i dal ostre naredbe za javno varnost. Ce vladni organi niso storili svoje dolžnosti, ne more hiti on kriv, ker teh organov ni postavil on, ampak prejšnje ministerstvo — Ustavoverd so se tedaj zmotili v imenu, a zmotili so se nalašč iz sovraštva do vlade, Iz gole-a
napuha, pokvarjenosti in hudobije. Sram teh ljudi prav nič ni, za ljudstvo neinajo prav nič srca, ker tako grozno nesrečo rabijo v sebične namene.
Volitve Uo/a Slojkoviča za karlovškega patrijarha cesar ni potrdil
Vnanje države.
V Rimu jo bila t, m. redka in veličanja cerkvena slavnost: sv. uče papež je proglasil 4 nove svetnike vpričo več sto škofov. Za svetnike so proglašeni pokojniki: Giovanni LJattisti Derossi, kanonik bazilike sv. Marije v Kozine linu, Lorenzo iz Brindiza, vtemeljltolj prvega kapucinskega samostana na Dunaj, B«-nedetto Libre iz Boulogna, in avguBtinarfca Klara <lelU Ooce.
Srbska vlada i nje pristaši se čedalje čudil ej Se vedo iu vidi se, da jp na Srbskem mnogo gnjiloga. Do Rusije, katera je Srbijo v zadnjoj vojni pogube otela, kažo največje sovraštvo} ruski jezik so iz šol izhacnoli ter nemškega namesti njega uvedli. Tako piwtopnnje dozori Srbiji slali sad, to je cesta, ki se dela revoluciji i pripravlja knezu pot, po katerem poj Te iz Srbije.
Rumunci so se zbali avstrijske jeze. Bra-tiano, državne zbornice načelnik, živo je na-glašal sočutje do Avstrije in habsburške hiše. To pa še ne utogne našo vlade potolažiti.
Na južnem Ruskem so zopet začeli proganjati judo.
DOMAČE STVARI.
Mil. ikof Jurij, to z vesoljem naznanjamo, čedalje bolj okreva, moči se mu vračajo* Proračun metla Trsta za leto 188-2 je tako la sestavljen:!. troUiskupaj 3.648.315 gold.
in sicer '-248.510 gl. za osrednjo upravo, 1.20G.840 gld. za davke, 5)4.790 gld. za privatno mestno premoženje, 433.005 gl. za šole, 5 )7,940 gld. za dobrodelne namene, 8/4.090 «Id. za policijo, 300.040 za vodo, trge in ulice. i. t. d. — 2. dohodki skupaj 3 516 314 gld., (2.591.50O gld. iz doklad na davke, 590.180 gld. iz privatnega mestnega premoženja, 105.300 gld. iz obresti dobrodelnih ustanov, Kl0.43i nld. od policije i. t. d.) Redni primanjkljaj znaša torej /7£.001 gld. A k temu se ima mesto za to leto nektera ,izvenredna velika plačila, tako daje primanjkljaja povsem gld. 327.0011 1» zdaj iSČejo in vohajo naši ljubezrjivi mestni oče tj o novih dohodkov in davkov po vseh kotelil Ubogi Tržačani, plačevali boste, da bo vam pred očmi teinuo.
Meja iriadkega ineMnega »vela
13, t. m. G. župan odpro sejo ter omenja grozne nesreče, ki se je zgodila na Dunaji i toliko žrtev prov z ročila. Njegov predlog, naj se dovoli l(Xio gld. za unesrećene, sprejme se soglasno. Dalje razlaga g. župan, da je komisija, postavljena za varnost v glediščih, preiskala vsa gledišča i da se je vse storilo, kar je zuukazala, da tedaj TržuČanje lahko mirno spe, omeni vendar, da gledališče Armonia nema želenega zastora. Mi menimo, da je to gledališče tako zidano, da bi se v požaru prav lahko pripetila enaka nesreča, kakor so je na Dunaji. Posebno iz galerij bi se ljudstvo po enih samih ozkih in strmih stopnicah zelo teško otelo. Župan se dalje sklicuje tudi na izvrstno Izurjene gasilce. — G. dr. Vidacovich se zahvali županu ter ga prosi, naj naznani mestnega zastopstva sočutje dunajskemu županu. — G. dvorni svetovalec vitez Rinaldini poudarja, daje tudi policija vse storila, da se odvrne vsaka nesreča ter se zahvali Županu za sočutne besede. — Zdaj pride na vrsto poročilo flnanČnega odseka, kako naj se doseže enakotežje v troških in dohodkih. Odsek predlaga 10*/, davek od vstopnic v gledišča in k zabavam; ta predlog so zavrže, enako tudi nasvetovani davek zu tlak, poviša pa se bavek od Itonj, katere imajo bogatini za osobno rabo, od 13 na 24 gold. Za davek na podeljevanje domovinske pristojnosti ne glasuje dovolj poslancev, tu predlog toraj p ide, sprejme pa se predlog, naj so na vsak hektoliter piva naloži Še 1 gld. davka i naj se zniža poprečna svota, katero meslo plačuje od užilnega davka državnoj blagajnici. — Iz tega se vidi, du mestni zustop najbolj ubožniše ljudstvo z davki osrečuje, bogatinom pa Ž njimi prizanaša; s tacim ravnanjem pa enakdtežja mej dohodki in troški nikoli ne doseže.
liledljšče „.irmoiila**, katero je gledć nevarnosti požara najslabše sezidano, zaprlo se je po ukazu tržašk. magistrata. Potrebovalo bo dosta sprememb, predno se bo smelo zopet otvorili.
Ka železnico Trsi-Loka. 8. t. m.
je bil shod veljavnih zastopnikov iz Sežane, Ajdovščine iu i/. Vipavske doline, v katerem se je sklenolo, prošnjo tržaškega dež. zbora iu trgovinske zbornice v zadevi železnice Trst-Loka s posebno spomenico podpirati, in tudi v njej posebno žolezuo črto po vipavskej dolini zahtevati.
Odlikovanje. Cesar je podelil višjemu stavbenemu svetovalcu v Trstu K. Bauboli pri vstopu v pokoj red železne krone tretje vrste.
Ilepiitarija trZaske irx»vin«ke v.lioriilce je hil.i včeraj pri ministrih TaaflVju, Pino in Dnnajevskomn. Priholniič obširnejše poročilo.
Imenovanje. Višjim stavbenim sveto-v.ilcem v Trstu je bil imenovan Fran Ricci.
Tržaški krčmarjl so se zadnjourelo zbrali v hotelu »Diniel« ter izvolili odbor 5 udov, ki ima izdelati utok zoper sklep mostnega zbora, po katerem se ima povijati užitni davek od piva. Mi v tej zadevi krčmarjem pritrjujemo; užitni davek je v Trstu uže tolik, da tolice^a ni v nobenem mestu naše države, a vendar še ne zadostuje mestnemu svetu, ki pa za take stvari, katere uživajo le bogatini, nema nobenega davka.
TržaskeJ čitalnici! V zadnjej Štev. • Soče« nek dopisnik toži in graja nemarnost mnogih udov goriške čitalnice, ter zahteva napravo pevskega zbora. Ves dopis se da nhrnoti tudi na triaUo Čitalnico, katere j je oŽivljenja potreba, kakor ribi vode. imamo tukaj v izobilji inteligentnih in premožnih Slovencev, a narodni ponos in požrtvovalnost jim je — deveta briga. Lalčina po kavarnah, gostilnah iu v glediščih — ta jim jo draga iu sladka. A tujcem služijo — v posmeh!
časniki „Trlester Kellun*" je kupila pomorska banka in prido njej v last takrat, ko se banka ustanovi. Ravnati se bo inoral po načelih, katere mu bo banka predpi-savala. Čujemo, da ima »lViester Zeituug« zdaj, koje v rokah dveh milijonarjev, okoli 15.000 g. letne izgube. Nje ustavoveruost mora toraj zelo nerodovitna biti.
Pol v Ameriko oil|»ria. Nedavno smo naznanili, rfa namerjava društvo Ll»yd novo vožno črto v Ameriko odpreti. Veseli nas, da se ta namen k malu izvrši. Llovd namreč uradno razglaša, da pošlje v drugej polovici prihodnjega meseca velik parnik v severno Ameriko (Nevv-Jork), in v drugej polovici februarja enak parnik v južno Ameriko (Rio Ja-neiro, Buenos-Ayreg). Dosihdob je bil Trst z Ameriko samo po angleških parniklh v zvezi.
Delalsko podporno druglo priredi v gledališči .Politoama RossuttU 7. januarja zvečer veselico z igro .Ultra« in plesom. Spored objavimo prihodnjič.
Nvarllo. Nek Petrovič se po Trstu klati in nabira darove uže drugikrat okolo tržaških Slovanov. — Ker je postopač iu ljudem laže, svarimo občinstvo pred tem človekom.
Ponarejeni goldinarji ogerske kovi se tudi v Trstu uže nahajajo; naj tedaj ljudje pazijo, da ne bodo oškodovani.
K smrti na večala obsojen je bil
pred tržaško porotno sodnijo zadnji ponedeljek krnel Dodič iz Zagorja, ker j« svojo zalvo za-vratno umoril.
Kaplja* Mnogo ljudi v Trstu vsuko leto naglo umre za kap/jo. V sahoto je zadela na ulici »Solitario« 5-.'letnega peka Jos. Miliča iz Repnu.
Otroška veselica. iz Sežane se nam piše: Tudi letos je 18. decembra priredil tukajšnji krajni šolski svel ubogim Šolskim otrokom lepo veselico ter jih bogato obdaril z obutvijo in zimsko obleko. Sladfiiče za božično drevo pa so oskrbele sežanske milosrčne gospe. Otroci so lepo deklarnovali iu peli; en učenec je govoril zahvalni govor in po dovršenej ce-sarskej pesmi so hiteli otroci domu z nuini vred hvaležni milosrčnim dobrotnikom, posebno go-spema Ani Reinelt in Mariji Kozler, gospodom vitezu Scarainanga Altomonte, Ivanu Valenčiču iu Ernestu vitezu Hiinel, c. k. okrajnemu glavarju.
lKlr»kega deželnega odbora sa-illodrstvo. Pred volltvijo treh deželnih šolskih svetnikov je zahteval istrski deželni odbor od nekaterih občinskih zastopov — no od vseh — naj mu nasvetujojo, kateri naj bi se imenovali, potem pa nasvetovanih ni imenoval. Će se uže taki nasveti zahtevajo, pravično je, da se poprašajo vse občine, ne pa le nekatere, i potem naj s; tudi ozir jemlje na take nasvete, ker sicer je lako ravnanje le nepotrebna komedija, ki mej ljudstvom le nevoljo budi. A k:ij hočemo: istrski deželni odbor ni isterskega ljudstva glas.
Prebivalstvo v Istrskih polili?*, nih okrajih po narodnosti. Kdor pozna Istro, ta ve, da ima vsaj dve tretjini Hrvatov i Slovencev, pa še ene tretjine ne Ituljunov. Kako so so pri zadnjem popisu Italijani trudili, povišati svoje število, to kaže spodaj stoječi pregled v okroglem Številu, ako se smemo zanašati, daje koprski list »Provincia« vzel število iz uredskega popisa. Prebivalcev je namreč :
V Kop skem okr ju » poreškem • » pazinsliern • • puljskern » » voloskem » » losinskom »
Hr»,»ti>» n Slovit
3&UUU 9.«KJ0 81.000 20.000 ;u.0O!» •^♦.IKlO
llitlijtnov : 12.0)0 34.00i> 6 000 3t).UU) 500 8.01)0
Skupaj I0.-J.00i) 110.000.
Po natančnem številu bi jih bilo okoli 4 tisoče več. Po tein takem bi se bili Italijani v 20 letih podvojili, (kar pa ni res, če tudi se je mnogo Slovanov polaščllo, ker na to ni delala le »lrrodenta», temuč tudi c. k uradnljo in Istrski deželni odbor. Mislimo, da <ci kljubu vsemu pritisku polujčenje ni moglo tako na^lo vršiti, in da je na tisoče Hrvatov in Slovencev konfisciranih — Italijanom na pridi Pa vsakako te številko jasno pričajo, kaj <«e z Slovani v Istri godi. Keduj pride rešitev?
V/aJeimioM inej Hrvati in Slovenci veselo napreduje. Ust, katera so je skaaovaia hrvaškim deputacijum pri dr. Bleiweisovem po-Krebu" v Ljubljani, povruoli so Hrvatje z sijajnim sprejemom in odlikovanjem slovenskih de-nut icij o pogrebu pesnik.i Senoe v Zagrebu.
Valentin Pleltvels, kulerega so za l-njo sredo pokopali v Ljubljani v družinsko ra-kev, zapustil je ubogim učencem v Kranjl 500i) gld.
t Jos. Magek, pravdoslovec, doma Iz Radovljice na Gorenjskem, zgorel je pri strašnem požaru na Dunaji.
Mlovenska Matica vabi pisatelje, naj jej pošljejo rokopise za prihodnje leto, ali n^j jej naznanijo, Če mislijo kaj poslati.
%' zadevi razstave. Kakor skoraj vse druge trgovinske zbornice, tako je tuli ona v Zagrebu sklenola, da bode Hrvaška na tržaškej razstavi zastopana, iu sicer v posebnem oddelku razstavnega poslopja.
Pripravljalni tečaj \ Žmlnju v
hlri, kakor »Naša Sloga« poroča, prenehal je to šolsko leto. V njem so se odgojevali, hrvaški fantje, kateri so namerjavuli prestopiti v učiteljišče v Kopru, Ubogi Hrvatje! V enem kraju jim silijo mladino v laške šole, v drugem ne-luajo nobenih šol, in v tretjem jim za šole po-manjkuje učiteljev. Sedaj pa je šla po vodi še nadeja, da bi se jim žalostno stanje kedaj zbo-Jjšalo. V Šolskih razmerah ni nobena dežela v Avstriji tako na slabem, kakor tužna Istra.
Žuuibrčanl so poslali hrvaškemu banu deputacijo, ki mu je izročila Hpomenico, v ka-terej prosijo, naj bi ostali pri Hrvaškej.
Kov časnik. Hvala Bogu 1 zapuščeni in zanemarjeni koroški Slovenci dobi z novim letom svoje politično glasilo pod imenom: nifir*. Sicer bo za zdaj tu Časnik izhajal le po dvakrat na mesec, pa vsaj prvi korak je storjen. Izdajal so bo v tiskarnici družbo sv. Mohorja, in za vsn leto veljal le / gold. Želimo iz srca srečo in dober uspeh l
„Ljubljanski %von". Pred nami leži krasna knjiga, prvi letnik Ljubljanskega Zvona. A ni le krasna nje zunanja oblika, še lepšo se sveti nje jedro. Na 790 straneh Ima bogat 1 mnogoličen zaklad leposlovno in znanstvene literature. Ta Izvrstna knjiga dela čast slovenskemu narodu, ki sme nanjo ponosen biti. Ne moremo naštevati posameznih spisov i pisateljev, le toliko bodi rečeno, da tako bogate leposlovne i znanstvene zbirke doslej še nobena knjiga Slovencem ni podala. Prav živo priporočamo tedaj »Ljubljanski Zvon» slovenskemu občinstvu. Izhi.ja v mesečnih zvezkih, 4 pole obsežnih v velikej osmrki na kaj lepem papirju krasno tiskan ter velja zu vso leto K gld. GO kr. za pol leta 12 gld. 30 kr. za četrt leta 1 gld. 15 kr.
♦.Vrtec." Tako se imenuje Časnik s odo-bami, ki izhaja v Ljubljani ter je namenjen solskej mladini. Ta časnik je v vsakem oziru, bodisi kar se tiče predmeta, jezika ali slik, tako izvrsten, da se malokuteri narod more z enačim ponašati; vsacemu, kedor ga v roke dobi, takoj se prikupi, vse ga hvali; srečna mladina, ki ga prebira. Mi ga tedaj vsem [priporočamo, prav živo pa onim, ki otroke v šolo pošiljajo. Roditelji store veliko dobrega svojim otrokom, ako ^a jim naroče. Velja za vse leto 'l gld. 00 kr., za polu leta 1 gld. .'!() kr. Naročnina se pošilja Vrtčeveniu uredništvu »Mestni trg.« št. 'J v Ljubljani.
„Ilrencelj«*, šaljiv list v Ljubljani, kateri prinaša sicer mnogo gradiva zu kratek čas in smeh, ter vrlo pika kranjske nemčurje, oblekel je v zadnjej Številki čino opravo, ker bridko žaluje za rajncim Dr. Bleivveisom. Na zadnjej strani ima podobo, v katerej kaže sprejem »očeta Slovencev, v Olimpu (na drugem svetu).
EDINOST.
Popravek. 4.»spini l*«Mly<»rnlk,
urednik .Soči,u nam je pisal, da ni Idi v Trstu se svojo sestro, ampak se svojo soprogo.
Tr*l /h lliinajčiui««. Tr2ačani so v denarjih nie okoli lii.mio gold. za DunajČane, po zadnjej nesreči zadete darovali. V nedeljo pa smo se Čudili prekrasnemu tencn, kateri je umetnik v vrtnarstvu, g. A. Marou poslal na veliki grob Žrtev požara na Dunaju. Sestavljen je iz listov od manj.dij, ceder, mirt, poineranč-nega cvetu, kametij i. t, d., in privezan mu je velik trak iz svile z napisom: »Anton Afuron, Tržačan, polaga te cvetice z bratovskim sočutjem na žalostno rakev«.
Gospodarske in Irgovinske stvari,
V tržaških sklad iUih jo hilo blaga -'k), oktobra ...........',»/247.833 k.
Meseca novembra se je dovozilo . ii.&KV'.tli •
Skupaj . . . \,5H*>.V37 k. Meseca novembra seje odpeljalo 1,71139!) » .'!0. novembra je ostalo ....	»
zavarovano je bilo za 6<H,000 gld.
Zoper ples neti je stvari, ki 90 Iz kože, kakor komati, remenje itd. (ako so bile dalj časa na mokrotnem mestu), služi najbolje terpentmovo olje; morajo se z njim namaz iti. Tako namazano remenje ostane tudi mehko, iu miši se ga ne lotijo.
Da se na siru črti ne zarede, rabi se z do-brim uspehom na prah zmleti poper, kateri je z vrelo vodo poparjen, (Je se sir s lo mešanico parkrat opere, vsak sled črvov zgine pa sir ne dobi po popru nobenega duha.
Huda s paka je Uro o lesu. Vsake lesene posode iu najlepše hišue oprave se luti. Najbolji pomoček zoper tega linotapnega sovražnika je bencin, s katerim se imajo izvrtane luknje pomočili. Potem je grde mrčesi in vso njene zalege k malu konec. Tudi bencinov duh jo prežene, torej je modro, odprto steklenico s to tekočino Včasi v omare in knjižnice postaviti, Nove omare, mize, okviri itd. pa naj se prevle-čejo z limom, ta jih dobro ohrani.
Nota trtna bole:en. Ko sem to poletje mimo sv. Križa Nabrežino šel, opozoril me |e znan okolica u na neko uovo trtno bolezen v tržaškej okolici, katera sejo v petih letih zdalno razširila tudi na gorenjo okolico in po Krasu. To trtno bolezen je opazoval ta Križan na vinogradih Košute Matije, Jakoba Sedmaka iu Josipa Bogalca. Nahaja se na mladikah, katere so zavrtane do mozga, kakor bi jih kaka žival prevrtala. Do sv. Petra je trta dobra, lepo zelena, iu nihče ne bi sodil, da bode uže v S dneh uničena; kajti naglo začno jagodo Črniti, in vse odpadejo raz trte. Ko se te bolne trte potem obrezavajo, vidi so mozeg popolnoma črn in trte se lomijo kakor suhe. Priporočamo, naj s*< v prihodnje v prvej vrsti na to pazi, kaj škoduje tili; je li kaka žival, ki vrta lukniro v mladike, ali morda iz mozga črviči navzunaj mladike prejedajo. Strokovnjakom vinarstva bi se moralo to uradno naznanili, ali naj bi visoka vlada poslala na mesto kakega profesorja vinarskih šol, da bi opazoval natančno vse spremembe na vinskih trsih, da se bule/.en konstatira in nje uzrok najde. Pri tej priliki bi se morale tudi storiti razne poskušnje, kako bi se jo posestniki mogli iznebiti. Ker je še daleč spomlad, spisal sem te vrstice, da jih kmetje iu strokovnjaki o pravem času v poštev vzemć.
A 'ako po zimi bučele ohraniti. Nobena naših domačih stvari, pišo P. Cel. Schachlinger, nam pozimi tako malo skrbi ne dela, kakor bučela, nanesla si je sama svoj živež, ni potrebi je čistiti iu se dalje z njo'ukvarjati, želi si le — miru. To la, da zimo srečno prebije, moramo spoluitl te le pogoje, katere naj si mnogi naši bučelarji na Primorskem dobro zapomnijo. Naj prvo ima biti roj tako močan, da zasede najmanj tri vrste satovja po vsej širini. Potem mora imeti stav, kateri večino ula napolni, iu je v zgornjem delu se strdjo dobro oskrben, ltoj z voskom in strdom (brez ula; naj tehta vsaj ID kilov. Ako manjka teh pogojev, ali če je roj brez matice, kaže ga k drugemu preseliti, 'n z njim združiti. Vso poskušnje, slab roj ukro-pitf in bolni ozdraviti, brezvspešno so. Dalje je potreba, roje zavarovati zoper hudo zimsko mrzlino. Da si bučele ohranijo toploto, katera ne smo nikoli pasti pod l.">—'20* G., mora se uže jeseni vsak ul natančno pregledati, če nema lukenj, skoz katere bi mrzlimi prihajala, ali bi nastal prepih. Ves ul naj se — i/.vzemši zrela — z ilovico ali kravjekom pomaže, iu kolikor moč z rezanlco, žagovino, mahom ali slamo, zagrne. Samo da se v mahu ali slami rade mili nasele. Zoper te nevarne sovražnike bučel se roj zavaruje s tem, da je žrelo na košu prav majhno, ter se mu na robu pribijeta dva kosa pleha, da miši luknje ne morejo povečati,
in si notri poti narediti. — Še eden sovražnik bučelam po zimi so — suUčni žarki, na česar mnogo buČelarjev ne misli. Panji morajo ta letni čas ostati v senci. Ivo solnce prav vabljivo sije, pa toplomer v senci le malo nad (• kaže, mora vsaka bučela, ki pogleda iz panja, umreti, kakor bi si bila zavdala. Iu tudi znotraj se im une, če je panj na solncu, burno gibanje. Da morajo bučelni panji biti na suhem mestu, to je obče znano. Včasih je potreba za njimi pogledali in paziti, če se najde sled roparjev — vtic ali miši, če je še vse v redu. Pa ne sme se panjev dosti dotikati, ali jih gibati, kajti bučele potrebujejo mir«!
Popravek. V štev. 49, »F.d.» pod: »Domače stvari«, ben v novici o električnoj svctilniC! g. Živca mesto jco sveč 2000' - V fttev. 5o «Ed.» pod: »gospodarske stvari« je nu koncu članka o rikanju rina i/ostal stavek, Za besedami «Kdor pa cikanja ne more vec odpraviti,* beri: »naj t«h< rinu pora h t :a hiter1 i, t. d. — Dostavimo še opazko, da se poskušnja, cikisto vino z mramorskim prahom popraviti, naj bolje stori, ko je vino uže odrrelo-, se le takrat se kislina v njem prav spozna.
Dražb«.
V Pazinu posestvo Antona Filipiča iz Zareca, cenjeno .r> |<j gl., u. januarja, 17. februarja. — V Labinu posestvo Ivana Atari|e Kokot, cenjeno gl., i.l. januarja, 10. ("cbruarja. — V ('.orici posestvo Ivana Kantini, cenjeno io5 gl, 10. marcija. — V Komnu posestvo Ivana Ko/.mana v Zagrnjen, cenjeno 407 gl., 11. januarja, 14. februarja. — V Trstu posestvo Franca Negodc v Kadinu št. T. , iJ. januaja, iJ. februarja, i.l marcija. — V Tolminu posestvo Franca Stres iz Lu/.ld, cenjeno uoo gl, n. januarja, iJ. februarja. - V I .abinu posestvo .Matije Milevoj iz Brgod, cenjcno 9.-7 gl., iT januarja, 17. februarja. — V Kopru posestvo Antona Kodela, cenjeno 3.JJ gl,, 14. januarja, i.|. febtuarja. — V Labinu posestvo Antona Blaževica Jason iz Sumberga, cenjcno 2469 gl,, jo, januarja, ju. februarja. — V Tolminu posestvo Josipa Ko^en iz .Magarida, cenjeno 400 gl., nj. januarja. jo. februarja. - V Tolminu posestvo Antona Košute iz Zadlns Cadre, cenjeno 1J0 gl., iT januarja, i ), februarja. — Vse te dražbe od 10. do ij. ure do-poludne.
Zahvala.
Knjižnici »delalekega podpornega dririta« darovali so več mnogovrstnih knjig: gg. Anton Kralj Dragotin Schmidt, Štefan Ipavec, za katere darove se jim podpisani odbor najuljudncje zahvaljuje, ob
enem pa poživlja vse rodoljube, kateri imajo obilo knjig na razpolaganje, da bi blagovolili pomnožiti društveno knjižnico, da se bodo slovenskemu de-lalcu v Trstu lahko podajale koristne knjige v poduk.
Odbor.
Za taborski spomenik so darovali gg. St. Nad-libeli, mestni svetovalec, 5 gl. in Fr. Smerdu, trgovec v Bazovici, 3 gl. za kar Izreka srčno zahvalo
ODBOR političnega društvu »Ldmosti«
Tržnu poročil«.
Pred prazniki je navadno kupčija bolj živahna, a letos je to drugače; skoraj po nobenem blagu ni posebnega prašanja.
A'ava — zanemarjena, cene šibke. — Rio gl. 48 do gl. 00, Java gl. 75 do gl. 82, Portoricco gl. m do gl. 110, Ceylon gl. )H> do gl. 130.
Olje — posebno jedilno v slabem menenju; cene padajo. — Namizno gl, 00 do gl. 0^, jedilno gl. 39 do gl. KI, bombažno gl. 36 do gl. 38.
Sadje — brez spremembe. — Sultanina gl. 36 do gl. 42, cvebe gl. 20 do gl. 32, opaša gl. 22 do gl. 23, rožiči gl. 7.50 do gl. 8, lige v vencih gl. 15.50 do gl. Ki, v sodih gl. 10 do gl. 12, mandlji gl. 88 do gl. 86, pomeranče in limoni gl. 4.60 do gl. 6.
Rit. — Majhna kupčija, cene nižje. — Italijanski gl. 15.r.0 do gl. 22, Rangoon gl. 12.75 do gI. 14.25.
Petrolije. — Ker je došlo mnogo blaga In je vreme jako ugodno, padle so cene zadnje dni za 4 .lo 5e/4; denes velja petrolje gl. 9.50 do 0.75, mogoče, da še kaj .pade.
Domači pridelki. — Malo prašanja, toreJ cene prav slabe. — Fižol koks gl. 13.50, bohinec gl. 13, rudeči gl. 12.2*», beli gl. 11.50, mešani gl. 8.50 do gl. 0, maslo gl. 80 do gl. 89, češplje gl. 15, korun gl. 3.50.
Semo, slamo, les — vse to blago nema zdaj prave cene ; želeti je in pričakuje se v novem letu boljše kupčije.
Dunajska l>orza
dne 20. decembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 77	gld.	—	kr
Enotni dri. dolg v srebru . . 77	«	<111	«
Zjajto ronta .......93	.	HO	«
180») državni zajem .... 13:1	«	_	«
Delnice narodne banke ... 848	«	__•
Kreditne delnice.....3:,8	,	.50	«
London 10 lir sterlin .... 118	«	On	«
Napoleoni........ 9	«	4-j	«
C. kr. cekini...... . 5	«	of	-
100 državnih mark.....58	«	25	«
< Ljubljanska srečke >
Izžrebale 2. januarja 1882.
Glavni dobitek 30.000 cjld. it i.
za samo »O kr. na ted^n l\l> 11 ali tudi gld. na mes*c	j{U|.
Ako m platljo 11 a enkrat * t gld. in se morajo
l.i..«u!J V10 Kl,|-»	»e tudi proti poštni
nakaznici ali zajemu.
Pri Jo*. Zoliln n v Trstu, rerijtcijski *rti /n izzreuovinijii in nienjiivni.-a, Časa fu Strttti pob-e e. k. naniestništva,	(11—12)
Umetne zobe in cela zobovja
izdeluje, ter plombira eend
Fr anc 13 odo
zobni zdravnik, tia S. 1Sicol<< S. t i, naiprolt hotelu "Da nie h.	(ft-5).
A G Ca^alntti 11,a//-:1 Giovanni se 1-đ^dlUUI, počasti, si. obeinstvu nazna-niti. da je od jo. t. ni. odprl veliko zalogo žepnih In drugih ur; pri njemu sc izvršujejo vse poprave solidno in po najniži ceni,	(30—5)
G. Jaschi
na cesti v Istro (pri sv. Jakobu), Trst.
C. k.	Nitioiliku. Prodaja e a
gros & detall, Sinodik zn lov, za mine, zu moŽnurje. Lastnik dovoljenega skladiSe.u / idinnmil. Na-rni-ila s: izvrsnjeji) natnilSuo v katero bodi deželo. V ines tu jili sprejema € i. Mauxin & (J. j»rodu-Ijalec cvetlic mi velikem trgu. Pulazzo Modello.
(20-0)
Zlatar
JANEZ RISEGARI
Via S Sebastiano N. 4, I. nadstrop.
zraven šlacune z mamifiikturim blagom Fratelli Tavolatto,	(>(1-5)
prevzame vsako delo v zlatu, srebru iu juveluh, kakor tudi popravo take rolie po idsoki ceni. Nu-roi'ila Sti oskrbe ttiili v druge kraje iiatam.no.
AHTUH FAZZIM,
TmI, Pftazza CaM^rina I. 1.
trgovina z dišavami, oljnimi barvami, šopki.
Zaloga razne vrste lak-a, kemičnih izdelkov. barvnih tvarin, esenc velika izbirka,
mineralnih vod itd.
Pri vsem najniže cene!
(20-2)
Anton Tippel
tovarna čevljarskega blaga, via Čuvana N. 11. v Trstu. Naročila se tečno izvršujejo, (20—2)
Vittorio Steinbach
eptiker, strokovnjak za naočnike v ohra-njenje oči.
Trst. — Via Ponterotso. — Trt t. lfl-4
Ghiseppe Fumis
slikar in deltorntćr
sprejema vsake vrste naročila tnpeciranja s papirjem in dekoriranju sob. NaroČila se sprejemajo v «C ife volti di Chiozza,« Trst.	(I1,1—2)
Xovl Kni'aiilii'iuil
ŠIVALNI STROJ
original E. Ilovve original
Prvotna cena: ćeiiri forinte na mesec.
Naročila na deželi oskrbe se proste stroškov za zavitek, vožnino in eolnino, po originalnih cenah v obrokih s poroštvom za primernost iu trpezuost stroja,
Moli. Schott
ravnatelj društva E. IIowe, via Ponterosso 2 Trst.
Po enakih pogojih so na prod;ij tudi izvrstni stroji Sin»erjev|, Wheeler & Wilsonovi po najniži ceni. Vsake baze poprave prav dobro in ceno.	(6—6)
Novost v Trstu!
Na noveji dar za go>pć. Nenavadno okusni izdelki slonokoščeni, primerni za darila k boiiću In novemu letu 1'ripororatn svojo lioguto zalogo mu-zikalnega orodja, ter sprejemam male in velike popnu e piskal in orodja na strune, zadnjega tudi naj-tmejse vrste. Naročila na deZelo se oskrbujejo točno in vestno s poštnim povzetjem, po najni/ih cenah. Prodajalci dobijo primeren rabat. A.. (*.viff.vi, Corsia Stadion Nr. Ul. (tik go-tilnice »Leon d'oro«.)
113-2)
Najbolje vrste za gospodarstva so v ka-
■	■	teribodi meri prodaja in Wt 0\\t razpošilja iz zaloge Ico-II A U A Ionijalnega hlagti (5_2;
■	lil V Cl Adolfa Goldschmied,
via Caserma 11. Trst. mmammmmmm^m^mmmmmmi
Poseben kisec (ocet.)
Izvrstna koristna novost za družine, Kisec iz heleoa muikatnega vina ter iz terina.
Prodaja se v slatinskih steklenicah, zapečatenih in stan e na dom spravljen
iPT »alđov l»re« Mekl«nice, »O «»l(l»v hNtckleiilc« vred. H
Dobiva sc v vseh poglavitih prodaialnicah jedil. Glavna zaloga; Via Farotto Nr. 26.
Zehcnthofea- Sz C. 30-2
iz c. k. gozdov
v Ternovi.
Jožef Waidi
krojač gospode. ZalogA liovoSugne robe. Najniže cene. Dobru nutuncim postrežba.
Cnrso N. ,70, Trsi,	(26-5)
Franjo Jereb, trgovec
?. inanufakturlm blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, in vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z'hordami, I raki, ćopi In gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, tia s. Giacomo (.Riborao) Hhiaccera it. 638-2.
(20 12)
(9-0f)	i ipDnjp
po ajftuaa Ao^ojspo jj nz is|oj;s iToas a ongojBii o:i«sa »ttiuzAtu j 'H N fiuniuopiipj nt A a maaajJ'ef os ZOAOSf|fU?|
IJUSSU msn9
Občo znium zaloga čevljarskega blaga In usnja
EDUAKD-A RENZEL
ria S. Anliinio nnnro lik gnsp. Marini & C., o bstojei! ž« umi 30 Jot naznanja si. občinstvu, du ima vedno, vullko število izdelkov vsuku vrstu m gosp°do In K"sp«. Dobroto in Izvrstno blago guruntirajo nešte-vilnl kupci, ktere si je pridobil zadnju leta Naročila na mero, iu tudi poprave se izvršujejo v kratkem _Času.	(26-5)
Zaloga drv in oglja $
via Settc fontane N. i. na Cohen-ovem zemljišču tik marlnske kasarne, Piazza della Barriera. Omenjena zalogo, iznova odprta za prodajo na veliko in na drobno, se priporoča si. občinstvu zarad izvrstnega blaga, ter urnosti in natančnosti v postrežbi. — V ugodnost gospodov kupcev sc morejo storiti naročilu v v»eh poglavitih prodajalnloah jedil po oelem mettu.
Cene.
Oglje iz bukev, izbrano in posušeno 3 ,|o gl. za loo kil. *t ' u	«	8o kr. « a5 «
I [robno oglje.......2,- gl. « ioo «
..........i.8o (i « ioo «
V»e brezplačno na dom spravljeno. Zaloga je obilno oskrbljena s brastovino »'{ Jslrt, (drvami iz bark) in razven zmernih cen daje poroštvo za polteno mero.	(.i_yj
Izdal se je linančni časnik:
LA VERIFICA
delte Gstraziom TJfHoiali.
Izhaja vsako nedeljo. Obsega: izžrebanja avstrijski hin inozemskih srečk izkaze o izžreban-h, pa se ne vlečenih srečkah; dalje najzanimivejše novice v finančnih zadevah, uradno borzno poročilo tržaške in dunajske borze, kakor tudi cene Inozemskih vredn papirjev. Oskrbuje brezplačno svojim naročnikom verifikacijo iz bivSih iz-Zrebanj, ter jim daje vsakovrstna potrebna pojasnila.
Naročnina do konca decembra 1882 za Trst 1 gl. (jo kr„ s pošiljanjem na dom i gl. — Zaavstr. državo i gl. 5o kr.; za tuje dežele 7 frankov v zlatu.
I Številka stane 5 kr.	8-2
Pri Jom Zoldan v Trstu cerijleijski umi za izžrebovanja in menjavnica, Gasa fu'Strattl poleg c. k. nameSmstva.
Pozlatarska dela
in poprava se sprejemajo v Corsia Stadion Nr. 10 in __via Chioza Nr. 24 pri
Petru Jazbetz.
Vsa priprava za pregrinjala na okrnili in ogledalu po cenah proti vsakej konkurenci. (30-3)
Jožef Pross
mojster mehanike
iniA zalogo šivalnih strojev in primernih Slvank Itd. Sprejme vsako vrsto popravo pri strojih, in izvršuje natančno delu svoje struke. Naročilu iz dežele so sprejemajo za zmerno ceno. Trsi — Naz:a Rosario — Trst. (20-5)
EDINOST.
per Napoleoni
J V ** con lBPiivvinu Ji 30 ((inr. 8 > ■ » • 40 .
.IV » ■ > >3 m. »i
3.V > > * >0 uitni
LA FILIALE
dolin
BANCA UNION
TRIESTE
•	occupa di tutte le operaiione dl Banca • di
Cambiovalute
a} Aecetta rersamenti m rnnto corrente: Abbnonando |' interesa® nnnuo per Banconote ■[Vfmn ]t«hvv1«o di 3 gior, » , .12
» u 4 mesi fin*,,
*	» » sel m Mi ns«o Uudrunnn dull'inUMiM« amnenUto J« Mt.-r.' in cir.m-
Uzionn «011 h (fioriii ,|i preavvlno il.il ti nnvrml.r,' k. c. iiuoll« r<m kitih .lili u uii.rni t .iu.'lle cnn ifinnii (Ul 25 novembru «. c.
i^r n\>co «IH<»
nbbunando II 3 °/0 interesa« annuo ni mi qu»-lun<|ue som m a; prelevazloni sirio a fiorinl 20IHH) a vista verso chčipie; importi maggiori preavvUo avanti In Uorsa. — Conferma dei veraamenti In appoaito libretto.
ConlPKitln per tutti i versamenti fattl a rpialsiiisi oni d' uffkio la raluta del medesimo giorno.
NMiinio pol propri coren* tinti V incasso a i Ca nihale per Trieste, Vienna t Bviapest, rilaseia Uro assegniper inieste ullime piazte, cd ur coni a tom la fara) In di domlc*l* llnri1 effetti presito h sva cassa fa*n ncoil' ovni HpoMii per omnI,
b)	S'inrnrica dell'arq\iisto e ilella rendita di effetti pubbliei, vabit« edivise, nonchts deli' Incasso d'assegni, cambiali e conpons, ver.su 1 /„"/0 di provlgglone.
c)	accoriln ai suoi coMmiltenh la facoltii di depo-silare ejelli di qvalsiasi spec.ie t ne cvra g ni I is V incano tlet coupnns ulla scadenza.
La Filiale della Banca Union
(Mleaslono M««*cl) s'incarica deli'ac-quisto c della vendita di mcrci in commissionc, accorda sovvcnzioni ecl apre erediti sopra mer-canzie ad cssa conscgnate. oppnra polizzc di carico o Warrnnts.
Drogerija G. B. ANGELI
plavža ilella lecn« ni. I. v Trstu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave
tovarna šopkov (niuzelnov) nemški, angleški in francoski lak, itd. kukor tudi velika izbirka
mineralnih vod
naravnost iz prvih virov.
Prodajalec vseh burvinih tvarin za d. k. vojno marino.	(C-6)
Dr, V, Grubissich
1'2-H	zdravnik
via Lazzarttto vecchio Nr. 20. nad. II. Ure posvetovanja:
Od 11 ure do 12 predp. in od 3 do \ popold.
P. T.
Počastim sc, Vum naznaniti, da sem pri svojej sedaj povečui frabriki za vrvi napravi oddelek za mi -Uanjc in grdešanjc konopninc in prediva. Mogočo mi je tedaj, Vam ponujati najbolje pripravljeno ko-nopnlno it čevljarje, mazioni, maratello, predivo In ke-nopnlno v kopah po najnižjih cenah. Nadejajoč se VaSih testitih naroči z odličnim spoštovanjem
L. PeHtz (12-1)	fabrikant vrvarakega blaga.
Bolezen v grlu, katelj, hripavost, zguba glasu, nahod, angino, gripo. itd. ozdravljajo naglo in popolnoma
premirani
lilepčki Prendini
pripravljeni iz kasije in galuna)
SBO lotita raba priča o njih izvrstnej moči, in so boljši od vsaccga druzega zdravila tc vrste.
Varovati se je treba ponarejenih. Ozirati se je vedno na napis
Pastljrle Prnidiiit
i paziti da vsak hlepček nosi ime iznajdatelja PRENDINI.
Prodajajo se v Trstu v lekamici PRKNU1NI in vseh drugih lekarnicah po 30 kr. škatljica, zunaj čolne poteze po -ftO kr. in se tudi dobivajo v vsen avstrijskih in inozemskih glavnih lekarnicah.	(-0—1}
Stoli
iz upognenega lesa
in Ogledala
iz prvih tovarn na Češkem pri
Jož. Donafjgio
Via Nuova N". 27. I. nadat.
Pod fabriško ceno in proti vsakoj konkurenci.
Sprejemajo so tudi naročila v vsakej stroki tiskovin, monogramov itd. jo_a
Cvet zoper trganje,
po dr. Mallču.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin iu revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino,
otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa ndne popolnem trpanje, kur dokazuje obilno zahval. Zahteva nuj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Mallču < z zraven stoječim znamenjem: 1 steklenica 50 kr., pravega prod uje i„ razpošilja samo lekarna »pri samorogu. J. pl. Trnkoczyja na mestnem trgu ft. 4 v Ljubljani. (ISi- 9)
Sinolnjukovji voda
kemikarja in lekaria ORESTA B A L D O
prc^eg.i gotovo vsako drugo zdravilo pri slabosti in boleznih prsi pri jetiki i naduhi in spl-.h pri boleznih dihal m čistil Razen tega -«e ta voda posebno priporoča kukor gotovo sredstvo za razkuženje in obvarovanje epidemičnih bolezni.
Ta smcljnakova voda naj se zahteva s podpisom pripravitelja
steklenica volj a 60 Itr. < i lavna zaloga: lekarna lt«»ii<l«»lii«i Uiborgo i
Prodaja se v vseh tržaških lekarnah, drugih &v-•trijakih In inostrantkih
H Proti poštnemu povzetju se poAilja vsem gospodom lekarničarjcm l:amor koli brez odloga po
odbitih odstotkih.

|la|iUe de firallef,
Trst, Corso 7.
Trst 30. Novembra.
P. T.
Podpisani si dovolim, si. občinstvu naznanili, da sem oskrbel svojo z alogo z najfinejšo izv rstno fraiM*. In ttiaifI. rolio in salon, proiiM'iiiKlo. sport, in tu di z ijahnnj«* in lovi posebno pa gospode opozarjam na letoSnje novoSegne frake z;i salon, kateri se pri meni u met no in po angl. thi«' izdelujejo.
Tudi vsa v to stroko spadajoča olilcka xa vospet plašči, oprava za lov itd. se po najnovejSi modi napravija.
Z odličnim spoštovanjem 1-3	J. W. Streoker.
Riccardo Dinelli
vla ('anale X. 9.
Zaloga vsake vrste podob iz mavca in drugih izdelkov izmramurja in alabastra. Tovarna kleia iz mavca za prilepljen^, prodaju na drobno in veliko.	(30—1)
Velutina po bismutu
najboljši prah, oliruzu io rokam Juti poprej.4no noi?-nost in inuhkoto, Velika ele^uutinu škatlja' 11, 2. — Vrečica solduv 40.
Trojen izlecek kolonjske vode
napravljen po najnovejših Iznajdbah Izdelovalcev na Laškem, Francoskem, Nemškem in Angleškem.
Velika steklenica soldov 60.
Tinktura „Nlerville"
Neprimerljivo sredstvo, lasom in brkam vrnoti lepo svetlo črnost. • Steklenica v elegantne« zavitku gl 1.90
Prodajalcem .se ponuja velik dobiček.
Zaloga v Trstu pri: Artur Migllorini, dišavar in le-karničar, via Majoliea N. 11, I. nadstr. Drugi pro-<lalci, lekarne: C. Zanetti, O. B. Foraboschi, P, Hocca A. Suttina, P 8locovlch, G. B. Rovls. V Gorici: G. B. Pontoni, OristofoleUi. V Zadru: Braz-zanovich.	('JO-4)
r
Nitk* c*ne,
VITTORIO P1PPAN, %
Pohištvo, slike, ogledala, ure in manufakturno blago.
Narejena obleka za ^espodo in vsake vrste roba za moški in ženski spol.
Via de Ig i Artisti Nr. 4.
nasoroti gledališču «Filodramalico». Prodaja proti gotovem plačilu in v W _obrokih._K—3i m
Oblaka »a gospode.	^^^^^
Henrik Wilheim, Corso 704-1.
Uže 18 let tukaj obstoječa
in po solidnosti obče znana
Zaloga čevljarskega blaga
L HENRIKA M WILIjEIY J|
Tr.l, 0.r., 704-1.
priporoča za
jesenski in zimslti čas
svojo veliko izbiro najfinejših »tlfletov vsake vrste za gospode, kakor tudi elegantnih Iti-fletov iz sukna z ruskim salonskim lakom pri-redjenih. Veliko število najfinejših, času primernih, novih Itifletov z« gospe.
■»OMObnoMts stifleti Iz sukna, Črni, drap, marine- in Tegethof- modri, z gumbi in tudi 7. elastiko, dalje razne baie Stifleti za otroke, deklice in čevlji na sarč za fantiče, kakor razne vrste fini ItlnJI za hišo.
Sprejema naročila, ki se vsa natančno izvršujejo.________(8—i)
Stahilimenlo Vtemiese
Trst, nasproti Tergesteju.
Darila
za Božič in novo leto!
Največja izbira!
Vse orodje za žensko delo 65, "JO, HO, •JO, 93 kr. do 4 gld.
Album i za fotografij«' X0, 90 kr. in nld l-:.0. V te t tki obliki gld. 2-»i i, :i —4 do 4 50.
Z galvanoplastlko gld. ."••."»■■», li, 7, naroČile torbe, pisne listnice, mošnj«1, ile-narnice, tolcičnice, Skatlje za obi^kivne lističe, žepno stvari zi go^po 1(3 41, GO, 70, !M) kr.
Najlepša kravate /.a gospo le in petlje za gospe.
Perilo za oboji spol, telovniki, Idine suknje, in 10 )0 drugih reči, primernih
za darila.
(3—2
Henrik Wilheim, Corso 704—1. I
Trst, nasproti Tergesteju. Prava natorna poreška vina
iz zaloge
LUIGI GHERSINA
v Poteču. V sodcih 30 in 60 litrov v rabo in pri -ličnost družin brezplačno na dom po-slavljena. Teran i 36 soldov liter Piantadela 26 <• « Zastopstvo v Trstu ■ Corsia Stadion N. 10. n
110 8)
The
Singer Manufacturing & C.
New-York,
Ako se plati vsak lodon samo 0 eden goldinar*, 0
dobi se
Originalni
Singer-jev šivalni stroj,
in to brez povišanja ceno Porodiva so (Inj«' »a P«'t l«*t. peiluh na (lomu lirezpla^nn.
G. NEIDLINGER,
generalni agerat
V Trstu, Corso, palača Nlodello
Šicanke m Sintjerjece šivalne stroje komad 3 kr. in tacat 30 kr. (lii-2)
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
To priprosto in naravno zdravilo ju prava dnbro-(leina pomoč in ni treba mnogih besedi, da s« dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu iiajtrdovratniše že lodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezujo zoper hemo-rojde, proti boleznim na Jetrih iu na vranici, proti Črevesnim boleznim bi proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnosti!), zoper beli tok, bozjast, zoper sreopok ter Čistijo pokvarjeno kri. One n« preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
l'rodajejo se v vsjh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe iu pošiljal ve pa edino v lekamici p ri*t<ifoletti} r (Jarici, r Trstu v lekarni C. Zutulli i d. B, It oris. lina steklenica stane 30 novcev. (I0--7)
Pri
G. POLLAK
zaloga železnine
Piazza delle Legna Nr, 9. Nahaja se izključivno na prodaj
Koyal Cattle Spice
za pitanje živine.
S pomočjo take moko žival ne potrebuje več, kakor dve tretjini navadne piČe, pomešane z malim zavžitkom te moke. S tako hrano se od čede pridobi veča in boljia mera mleka. Teleta se izredijo v kraj-čem času. Vsa druga živina dobi večo moč, se odebeli, ter se poprek dobro ohrani
Zoper ku&o.
(5-41
N 0
TJ
(J 1
N<
Staerk & G.
Zaloga obleke za gospode „Alia C3itt& di Roma"
Skladišče angleške iu francoske robo,
Trst, via al Teatro It. 4. (2G-<»)
Neumann-ova zaloga
čevljarskega blaga.
„ZIM GROSSEN STIEFEl"
Corso .<t. iH.
priporoča za zimski <:u» obilno oskrbljeno
Skladišča štifletov za gospode, gospe in otroke Zmerne cene, Jobr0
blago, Urim vnmija ,,[# trti.
lzvrstie, nskrbljeita d.davnlrii za merilu, nnlnnena postrežba.	/6-4
tlllllllllHinHIHUHHIIIIII
ANGELO DELPI.N
zaloga pohištva, ogledal in podob.
Od avgusta
povečano skladišče. Via del Torrente M. 30 32.
:a gledalil&M *Armoni,u,
Prodaja proti gotovi plači po najnižjih cenah.
Onlkl brezplačno.
Tri plačilih na obroke »o0/, priklade.
F»oclclružnicu za cerkvo sv. Antona, hiša Dlana.
Na deželo z vročbo na dom.
innunHnii
ta pomoč
vsem, ki so v želedci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja s* večjim delom na Hitenje i u snaženje sikronre 1« km in n,t pospeševanj 1 dobrega pre-'"irljenja. Najbolji« za to sredstvo jo
dr. Rosa življenski balzam.
^ivljenski balzam dr. Hotni odgovurja popol- j nem vsuni tem zahtevam; isti nf.iri rse preUmnje, ' miri ja :d<ir<> iu i!,*/,, kri, In truplo dobi svojo prejšnjo imo<! in zdravje zopet. Odpravlja vse tHtko prebivanje, osol.it., ,/j;s d<> jedi, kislo riganje, na-petiisl, li/jeranje krč. r želodci, latlinjenoll, tla tu f.iln, prenldetenje l lnda t jedili it.l., je gotovo dokazano domače sredstvo, i s» je v kratkem zaradi svoj.'ga izvrstnega uplivanja obče razširilo, t velika nkletiica l gld., pol nklo-nico 50 kr.
Na stotine pisein v priznavanje jo na razgled pripravljenih. Ifazpakilja se nn frank/rane ilupiie wt rse km je proti po itnemn ponelju stote.
1'rečastltl Bosp. Fragner!
Naznanjam Vam, daje o.i Vns prejeti dr. R»-zov življenski balzam storil pri meni najboljši •spelize eno leto ga rabim, in od t.'ga easa je moje zdravje stalno dobro. - CMiri leta sum živim v Slavoniji, iu poleti vlada tukaj tako huda mrzlimi, da se meje vsako loto lotila; toda leta IHT'.l s.'in ju s pomočjo dr. Rozovega Žlvljcnskega balzama odvrnil; prej mojo inuČila slabost želodeu, a zdaj ino je ponehala. VsM tnga sem la balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu jo v korist; bom ga dalje vsem priporočil.
Blagovolite ml zopet tri velike steklenice dr. Koznvega Življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udunl sluga Štefan Tobi,
mušiiiski ključar v Kgmesee pošta Koska, ■ Svarjenjef ■
Da se izogne meliiibfm napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrečno dr. Umor žirljenskt kuham i/, lekarne B. Kraguer-ja v l'ragi zahtevajo, kulti opazil shiij, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ak<> ho zahtevali samo Življenski balzam, in ne izrecno dr. Rozorega Življenskega balzama.
Pravi dr. Rozov življenski balzam
dobi s« siuno v glavnej zalogi izdelovalca B Frag• ner-ja, lekarna ..k črnemu orlu. v Prugi, Eck« der Spornergasse Nr. iiOTj—3.
V	Trstu: /'. Prendini, lekarnlčar; G. Foraboschi, lekarničar, Jak. Sermralh, lekuridčar.
V	Gorb-l: <}. Cristofolelli, lekarničar; G. H. Panhmi, lekarničar. V Ogleii; Uamaso rf' Klin.
V	Zagrebu: S ujm. Mitlbach, lekarničar.
1'« lekarne in reeje trgu rine 1 materijalnim blagom r Ar siru Ogerskej imajo ;ulngn tega Uvijen-skegu balzama.
Tam se t'udi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se žuliuin prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu iu pri nohtanji, prizletah, oteklinah, pri iziiiaščenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatične otekline 111 nutiko, zoper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne. zoper kurja očesa iu potne noge, pri razpokauih rokah, zoper lišuje, zoper oteklino po piku mrfie-sov, zopet tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Ruba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže na jilatneni robec in se pritisne na bolno stran. Cez -1—0-8-12 ur se naredi nov flašter. — "'.aprte bule iu otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r k m tli cm rso ognojten na-se, in rano odravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga I11 ker se po njem rana prej ne zaceli dokler ni rsa bolna ognojica ren potegnetta, Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (Črnim priaadoin); tudi bolečin« to hladilno muzilno poteši. — Odprte iu t koče rane so morajo z mlačno vodo umiti, potem še 1« se mazilo nanjo prilepi.
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za uho.
Skušeno in po tnnozlh poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uŽe zgulilj"iii sluh. 1 kk.-ni.M I gld. a v.	(IG—11)
E D I N O SIT.
' Glavna zaloga
izvrstne
L
i>
D>
i> *»
1»
(H-2--,t I',
I !>
via degli Aretiti v Trstu. ;{}>
; Prodaja v sodcih in boteljah. 11»
Na prodaj so tudi drolje (IVecia di birm). fr
PIVE iz pivovarne STEINFELDjJi
(tator llpjiiiitifliaiis v hnJci)
•n jun,
Vinske sesnlkc
(pump«) najbolJSe sestav--, pri shodu vinoroiVev na Duniijl z državnim in enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovan«, »vso pritlklin .; i »r/i v<-amerikansku c«vi zdveietnim poroSLvnm. Monsunu sodcl, menjalni! in kljunasto pipe, prehodne zaklop-nice in vsi izdelki iz kovine pri Franc Syrowy Wien, III. llezirk, Knsangaase Kr. |H v I'isti j,, i
(21-21) '


V*

OO _
CD
OO
m ^
= C v t*
4) C u rt
J«!


a) Ti (D
r" I
fcn o
o tn a) i—t
.-M
O 1=1 U
3
•H rM fcd
t+H
3 tri



ki
QC
0 g
Cq g
51
1	0 ki u
cj .s
Co
-J ~
s*
Od k ki
•V
9o


Q3	U	—
KJ	E	™
_rt	N
N	c	5
o	"	g
a.	-
• 2 .5
g 15
- O & ± JZ
D
0 <u
j* r	S rt -
tn .
* 3	2
0-50
O) J	k.
o —
"S —	®
g u	c
•-	>0
0	rs
>« o	£
as w	(a
»	«
n
04 S
.e|.S
'c	c 0
D	ja
j:	0
e £	^ a
rt t _ -
=
>0 — C rt >y
-o
® — 1-1
o —
i



Lig enkrat
se ponuja Laki dobra prilika, da so more izvrstna nra 7:1 polovico ceni* kupiti.
Vrlin
r a z o r
o d
a j a.
po v si j Fvropl nastale politične razmer.* s» tudi Svb-c niso ogiiole I nat 1 s* j ' mnogo delalceV iz-s-lilo, vsi««! česar h« rušijo tu-li fabrike. Tako ju i prva najznaiueuiteja urarnu-a, katero mi zastopamo, /daj zaprt i I nam poverjena razprodaj« njenih iz,-delknv Tako imenovane W;»s -hin^r>jri žepne ure so najboljše ure na svotu, izvenredno k raso vrezljane i V"*/i' h e i po utnerikanskem sestavu napravljene, Vse ur.' so uu sekunde repasiratie i ml dajemo porušiva za vsako uro na u let.
Za dokaz gotovega poroštva i stroge solidnosti se s tem javno obve/u|emo, da hočemo vsako uro ki ni povolji, nazaj vzeti i zamenjali. Hh>i žepnih remontoir ur, navijaju se brez kljuca, s stiilnirn zaklopruin, izvi'iireilno tni-no tia su-kund»' regulirane, raz n tega po novem načinu eltktrugalvatiiški puzlueene, z verižico, medaljonom itd. poprej L'ld. 'Jo, zdaj ena le po In gld. kr.
I(W0 krasnih ur na kotvo iz srebro-ulkla, na 15 riiliinili, z oniajliraniin kazalom, /a sekunde, kri-stidiiini nlošiialini steklom, poprej gl«l. '21, zdaj ena le gld. 7.2">, vse nri sekundi1 repusirane. Kino ur na vreteno, z Izrezanim zaklopei-m i/, sre brouikla, kristalnim plušiiatiin sU-klom na K rubinih, najimtanjiiniie r 'pasirane, /. verižico, medaljonom i žametnim etulsom, poprej gld. lo, 7. laj ena le gld. o.!30.
b'OK nr na kotvo, iz eistega b) lotnegu srebra, po e, k. puneovnein uredn pregledane, na |."j rubinili, raZ'ii Le^'a eli kLrieno po^liniene, najiiitlaiijihiišu reguliram). Te ure so poprej stale 27 fjld,, zdaj pa stoj« |e gld 13.10.
Ionu Wasiiington remontolr žepnih nr iz pravega lo I. tenkega srebra, po c. k. puneovnein uredil pregledane. Poroštvo so daje, da so najtočniši! na s.'kunili] repaslrane, notranja sestava je iz nikla i teli ur ni treba nikoli popravljati. Taku uru je veljala poprej gld. 35, z luj pa ne dobiva za neverjetno ceno lil ^Ul ltazen tega se dobiva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz žameta i ključ..
10IKI pravili zlatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40 gld , zdaj 20 gl.l,
luilii remontoir ur Iz pravega zlata za gospode ali jj'ospe, prej 100 gld., zdaj 10 gld. (i.~>0 ur za zid z najlepšim emajliranim okvirom iu
bitnim kladivom, poprej 0 gld. 75 kr. C.II ur budilnle /. udarnem, ki prav dobro tolče, najiuitanjčniše regulirane, tudi pripravne zamlzne pisaou; poprej p> gld., zdaj le I gld. 80 kr. (jo'I ur z nllialoni v najjepše izilelaiiej visokej goli-škej omarici, navijajo se vsaelh H čini, nnjtočniše na čas regulirane, izveiireduo lepe i krasne. — Ker ima taka ura Se po 10 let dvnojno vrednost, ne imela hi se v nobenej hiši pngreSiitl, posebno ker je taka res krasota sobi. 'lake ure so poprej veIju le po :r.gld.,zduj pa izjemno 1» lo gld. "10 Ur Kadar se naročujeje ure z nihalom, treba je prilo žiti zagotoviElno.	(<!—0)
Ntiptai
Razprodaja ur
uramioe Ph. Fromma ■»uiin|, Rothenihurmstra8»e, št. 9, partere.
J7 J AHNBlT)
Tf-, minD.^ONK ^rnjt^^^ i;frOrrio[jiFfrijoi, P/M
Podpisana si jemlje čast Nj. 135 zraven grško cerkve.
naznaniti, da ima uže 30 let v Trstu Via Nuovti
Zalogo mnsiiili ohlsiril vsako vrslo vvv-kvenlli i»ri|»rav.
^ zvezi 7. domaČimi in ptujimi tovarnami, lahko vsako naročilo točno in hitro oskrbi.
\ poilpUani zalogi se nahaja vsak«1 vrsto hlugo v svili juvpreženo se zlatom in srohroni finim, da-masti za cerkvene m društveno zastave, za mašna oblačila preproge v svili, v zlatu in srebru in vsaki drugi kovini, V zalogi ima kelhe, svečnike, križe, lampe, svetnilne, monstrance, kadilnice itd.
Vsa naročila izvrši na tanSno, okusno in ole-gantno, bodi si iz Sivanine (Stikanja) z zlatom ali z svilo. Prevzame tudi vsake vrste dola iz lesa kakor: svečnike, križe, božje grobe, podobe, tubrnakelne, trone itd. Ker podpisana uže čez 30 let v tej stroki dela, pridobila ^i jo ime po raznih Škofijah in furuli, kar dokazujejo obilna pohvalna pisma in spričevala od onih katero je posluževala s svojimi izdelki.
Katarina Garusa.
rSET Po«ora vredno !
r i> i i
|> 1 I c p s 1 j a
krč in bolne čutnice! Vsi. ki s,, zanimajo za te bole/ni, ali iščejo gotovo pomoč, naj si
zaupno omislijo knjižico |»(-. Hon« <», strokovnjaka /a krč'in j!ntntč»4 liolmii. Iiotd s' brezplačno in frankirana edino pri gos]>.
Parla«lir,
(•--H)	Miinchen, ,'59. Baverstrasic.
Melbourne 1881 —I. premija - Srebernamedalja.
Muzikalne igra ve,
katere igrajo i-L'00 komadov, z ekspresijo in brez nje, z mandolino, bofmjem, zvonci,' ka-stagiietami, nebeškimi glasovi, liarpaini i. t. d.
Igralne Skal I je,
katere igrajo i-10 komadov; dalje popotne škrinjii-e, držala sinod k, iviijnirske hišico, al-iiuin-i fotogrutij, pisavno urodje, škatljo za rokavice, Ležala Za pisma, posode Za cvetlice, i'luis za smoilke, loba^nice, mizico, steklenice, krožniki za pivo, denarnice, stoli i. t,, d., vse z muziko. Vedno najnovejšo in naj izvrstnlie priporoča.
J. H. Heller, Bern (Schweiz).
muR Samo, ću s« naravnost pri njemu kupi, dale poroštvo pristnosti. Ilustrirani ceniki so dobć franko.	(1—3)
o[]|epziii ofptMjđ uz ii|[,nbi on op 11.14111,lAoit po ft.iilnj[ paiu oi| os aomiumj OOO'OS nsulip.UA \ AlUđj 'I|'lIUjp/Zlllll t|jsd9|l'TIU oni
Naznanilo.
I'o astim s-, si, občinstva naznaniti, da sera 1® t. ni, odprl< Mtutvfakhrnfga lliga, Cnruoit. r Ti-*f>', tik zaloge ž deznine g. Snrtsrh-o. Porabim to priliko, naznaniti, da l>o ni-jo skladišču bogato iu n i izbiro oskrblj.'no 1. nuvn najboljšo plalnino, z blagom iz kotona in volne, s šul-i, z robo za žensko upravo z majami, bustami in zavratnikt, kakor tudi s vsuiu, česar potrebujejo krojači za obleko moškega ali ženskega spola, — po cenah, katerim se konkurence ni bati.
Na.ljajoČ se, da me bo .si občinstvo z zaupanjem počastilo, s' ponižno priporočam
l0"6)	«W»rKi» Jem.
Od c. k. av. namestništva potrjeni
bureau za inserale in nananila Vinccncija llnllieka,
Dunaj, VVieden, Nauptstrasse 36. I. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom iu vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih I11 tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo 111 Inserati za vse koledarje iu časnike se sprejemajo cenejše, luikor ee hu neposredno naročajo,
Kup in prodajo
his, posestev in blaga vsako vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri ženitbenskih ponudbah itd. prevzame za iiisurlranjo pod popolno tajnostjo
luireau za inserale in naznanila Vincenclja Hrdlička
__»a vse časnike na svetu. (-20-19)
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, In č« komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupo-vulec ni v »obilni n<>vai'ii»*ili.
1 Ciliniler-ora i/, srebrnega nikla z verižico, jirej 12 gl., zdaj "> gl. :>o kr.
1 anker-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 15 gl.. zdaj 7 gl. kr.
1 srebrna patent anker-ura 7. verižico poprej Kj gl. zdaj 11 gl. kr.
I srebrna remontoir Washlngton-ura z verižico prej ;M) gl., zdaj l.r> gl.
Zlate urice za gospe, prej 10 gl , zdaj 30 gl, z vratnimi verižicami.
Zlate remontolr-ure, prej 11)0 gl., zdaj ti) gl. Na pet let se jamči
A. Fraiss,
liothentkurtiislrassc AV !>. Wien, gegoin'ibor dem eiv-biscIidtUcheii 1'alais.	(lsJ-K)
^fovn lziia|d)»a!
Nij več okrpanih čevljev!
Patentiram r tseh držam h! C. k. edin. privilegiran universalni
Mej za usnje,
od
Max. Mur-a, Bruck na štajerskem.
Izvrstno sredstvo, da se usnje z usnjem In z drugo robo popol normi nepremočno mehko trpožno zveže; n ]ir: raztrgan čevelj sj popravi neznatno in lepo, celo nepivino3no in trdno, ako se s tem kiejoin na poškodovan; del prilepi kos prirejenega usnja. l'o dosedanjem zelo pomanjkljivem načinu popravljeni čevlji dudo predreti vsako mokroto, ktern zakrivi po razlilajenjii nog toliko hnhint \ torej svetujem p. n. občinstvu, naj od čevljarjev skrbno popravo sklejom za usnje zahteva — Cena ene stoki enloe je gld, I 2 kr. proti pošiljatvl svoto po k turi bodi pošli.
Cilavaa xal»Kn< pri )Iax. .\IiiIii* v llciifli. na Muri.
V Trstu prodaja Andi'onM MIiiicp-■•Ic^litois Čovljarska. zalogu, (!orso. (20-0)
i:
I
'lUIJ^ i|i
Najokusnejša in vendar nujceneja
Šarila sa Božič in Hovo loto
2 dobivajo so 1111 izbor le v
Dazarin Vienn Ferdinand M\m Tia Ponterosso 161780
Zaloga n ni no vojnih galanterijskih,. k>ižuterijskih reči za luksus, dišav in reči aa šalo.
Velika, zaloga igrač
I0.DU0 punic vseli tnogofiili vrst, oblečeno in neohlečene z gibljivo glavo in očtni, z lastni in luvz njih od ."> kr. naprej. Punice, ki kličejo: papa in mama od 65 kr. naprej. Francoske punice, 1	" •	......
nične bus
dobami, tružnice z barvami, na tisoće drugih novosti. Glave punc, nezlomljive, ki' se daio prati, z staronemsko frizuro, najnovejša. Alrapi, obesila za božično drevo, svečniki in svoče za božično drevo.
„	I^o zelo nizke, j trd ne j ceni.	(3—2)
Bazar Viennese FERDINANDA F1SCHERJA via Ponterosso 16/780.
Slin lil brez njih od .) kr. naprej. Punice, ki kličejo: papa in mama od 65 kr. naprej, rancoske punice, katerim so giblje glava, roke iu noge, prav dično oblečene. Meha-čue_ igrače, vodna dela, zanimive igro za potrpežljivost in za družbe, železnice, tu-isi m stavbeni kovčegi, čarovni stroji, inetaloi'oni, malorija na šipke, knjige s po-ibami, tružnice z barvami, na tisoče drugih novosti. Glave nune. nnzlnmliivfl. ki se
^—ti V'-jji,"^
o'/0 srbske	srečke.
37« srbske	srečke.
■'i0/ srbske	srečke.
tfl% srbske	srečke.
3% srbske	srečke.
3% srbske	srečke.
ur TJže 14. januari«. "•B
Tretje izžrebanje 3°/, knez.
Srbskih srečk
Vnuku letu !i ittrel>aii|: 14. jnniiurjii 14. iiinrrii. M. junija 11. nt^ii^iik 14. nnvi'inli.
iz leta i8Hi a ioo frankov v zlatu. Vsakokrat glavni dobitek
frankov 100000 V 2,atU
Najmanji dobitek ioo frankov v zlatu. Dobitki in obresti sc izplačujejo na I>iiaa|u«
Srečk* iieao ;)•/„,.brlSitl v zlntu.
\ l*ejjtl, mnogih dcz. glavnih mestih, v llclgradu in v vseh glavn.
trgovisdh v Evropi brez vsakega odbitka. Originalne srečke proti gotovem |»luetlu gld. 1(1 in 60 kr. obresti
o,l kupona.
Prejemni listi
za plačilo v i.| mesečnih obrokih ii gld. 3, in končni svoti gld. 4. Kupec si uz.c z vlogo prvih 3 gld. pridobi pravico igrati sam in brez prikrajšanja.
Pri 1. in 400
izzrebaniu srbskih srečk u. novembra so glavne dobitke 100.000, IO.OOO 10 frankov v zlatu Z tule I c \ na sej menjalnici prodane srečke, in dobitki >o sc točno izplačali.
Menjalnica administracije
(4-1)
Oanai MERCUR",^!;:Colm
1 Vulhtiteto 11:1, »V
Wo!heilelO i M.
Lastnik, društvo »EDINOST«.
— Izdatelj in odgovorni urednik: JOS1I" MILANlO,
Tisk. F. Huala v Trstu