•S)D Banka
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2
Vsebina
POSLOVNO POROČILO
Nagovor predsednika uprave....................................................................................................................7
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi Letnega poročila SID banke in Skupine SID banka za leto 2014.............................................................................................................................................10
1	Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka...................................12
2	Predstavitev SID banke in Skupine SID banka..................................................................................14
2.1	Predstavitev SID banke............................................................................................................14
2.2	Predstavitev Skupine SID banka................................................................................................19
3	Izjava o upravljanju.......................................................................................................................22
3.1	Kodeks o upravljanju................................................................................................................22
3.2	Organi upravljanja...................................................................................................................23
3.3	Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja.......................................................................................................25
4	Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj..............................................27
5	Upravljanje tveganj.......................................................................................................................28
6	Strategija SID banke.....................................................................................................................30
7	Družbena odgovornost...................................................................................................................33
8	Poslovanje v letu 2014...................................................................................................................37
8.1	Makroekonomsko okolje v letu 2014..........................................................................................37
8.2	Poslovanje SID banke...............................................................................................................40
8.2.1	Viri in likvidnost.....................................................................................................................40
8.2.2	Financiranje komitentov.........................................................................................................41
8.2.3	Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije..........................................................................43
8.3	Poslovanje Skupine SID banka..................................................................................................50
8.3.1	SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana...................................................................50
8.3.2	Skupina Prvi faktor................................................................................................................51
8.3.3	Skupina Pro Kolekt................................................................................................................52
8.3.4	Center za mednarodno sodelovanje in razvoj...........................................................................52
8.4	Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja...........................................................................53
8.5	Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida................................................................................55
8.6	Pomembnejši dogodki v letu 2014.............................................................................................56
3
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
RAČUNOVODSKO POROČILO
Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka....................................................59
Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka............................60
1	Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka.......................................................................62
1.1	Izkaz finančnega položaja.........................................................................................................62
1.2	Izkaz poslovnega izida..............................................................................................................63
1.3	Izkaz vseobsegajočega donosa..................................................................................................64
1.4	Izkaz sprememb lastniškega kapitala.........................................................................................65
1.5	Izkaz denarnih tokov................................................................................................................67
2	Pojasnila k računovodskim izkazom.................................................................................................69
2.1	Osnovni podatki.......................................................................................................................69
2.2	Izjava o skladnosti...................................................................................................................69
2.3	Pomembnejše računovodske usmeritve......................................................................................69
2.3.1	Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov............................................................................69
2.3.2	Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti......................................................................70
2.3.3	Konsolidacija.........................................................................................................................70
2.3.4	Funkcijska in predstavitvena valuta.........................................................................................70
2.3.5	Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti................................................................71
2.3.6	Denarni ustrezniki..................................................................................................................71
2.3.7	Prihodki iz obresti in odhodki za obresti...................................................................................71
2.3.8	Prihodki iz dividend................................................................................................................71
2.3.9	Prejete in dane opravnine ......................................................................................................72
2.3.10	Drugi čisti poslovni dobički/izgube...........................................................................................72
2.3.11	Finančni instrumenti..............................................................................................................72
2.3.12	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju..................................................................75
2.3.13	Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva...................................................................76
2.3.14	Naložbene nepremičnine........................................................................................................77
2.3.15	Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb..........................................77
2.3.16	Druga sredstva......................................................................................................................77
2.3.17	Rezervacije za obveznosti in stroške........................................................................................77
2.3.18	Druge obveznosti..................................................................................................................78
2.3.19	Kapital..................................................................................................................................78
2.3.20	Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti.................................................................78
2.3.21	Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije..................................................................78
2.3.22	Davki...................................................................................................................................79
2.3.23	Ugodnosti zaposlencev...........................................................................................................79
2.3.24	Izračun čistega dobička na delnico..........................................................................................79
2.3.25	Poročanje po poslovnih segmentih..........................................................................................79
2.3.26	Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila...............................................................80
2.3.27	Spremembe v računovodskih izkazih.......................................................................................81
2.4	Pojasnila k izkazu finančnega položaja.......................................................................................82
2.4.1 Denarna sredstva	82
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1168
2.4.2	Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo..............................................................................83
2.4.3	Krediti..................................................................................................................................83
2.4.4	Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju..................................................................85
2.4.5	Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva...................................................................85
2.4.6	Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb..........................................86
2.4.7	Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb.......................................................87
2.4.8	Druga sredstva......................................................................................................................88
2.4.9	Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.................................................................88
2.4.10	Rezervacije...........................................................................................................................89
2.4.11	Druge obveznosti..................................................................................................................90
2.4.12	Kapital..................................................................................................................................90
2.4.13	Bilančni dobiček....................................................................................................................90
2.5	Pojasnila k izkazu poslovnega izida............................................................................................91
2.5.1	Čiste obresti..........................................................................................................................91
2.5.2	Prihodki iz dividend................................................................................................................91
2.5.3	Čiste opravnine.....................................................................................................................91
2.5.4	Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida....................................................................................................92
2.5.5	Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida....................................................................................................................92
2.5.6	Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji...................................93
2.5.7	Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik........................................................................................93
2.5.8	Drugi čisti poslovni dobički/izgube...........................................................................................93
2.5.9	Administrativni stroški............................................................................................................94
2.5.10	Amortizacija..........................................................................................................................94
2.5.11	Rezervacije...........................................................................................................................94
2.5.12	Oslabitve..............................................................................................................................95
2.5.13	Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja..............................................................95
2.5.14	Čisti dobiček na delnico..........................................................................................................96
2.6	Ostala pojasnila k računovodskim izkazom..................................................................................96
2.6.1	Pogojne in prevzete obveznosti...............................................................................................96
2.6.2	Razkritja v zvezi s povezanimi osebami....................................................................................97
2.6.3	Sistem prejemkov..................................................................................................................99
2.6.4	Skupni znesek, porabljen za revizorje....................................................................................100
2.6.5	Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja......................................................................100
3	Upravljanje tveganj.....................................................................................................................101
3.1	Kreditno tveganje...................................................................................................................101
3.2	Likvidnostno tveganje.............................................................................................................112
3.3	Obrestno tveganje.................................................................................................................115
3.4	Valutno tveganje....................................................................................................................118
3.5	Operativno tveganje ............................................................................................................... 120
3.6	Upravljanje s kapitalom .......................................................................................................... 120
3.7	Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti ................................................................... 123
4	Poročanje po poslovnih segmentih ................................................................................................ 127
5
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
5 Ostala razkritja...........................................................................................................................130
5.1	Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije..................................................................130
5.2	Dodatna razkritja na podlagi Uredbe CRR.................................................................................131
5.2.1	Cilji in politike upravljanja tveganj.........................................................................................131
5.2.2	Skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti.......132
5.2.3	Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti ................................................................................................................... 132
5.2.4	Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo in kategorijo izpostavljenosti...........133
5.2.5	Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti............................................134
5.2.6	Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembne gospodarske panoge...............................134
5.2.7	Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska območja...............................135
5.2.8	Gibanje oslabitev in rezervacij..............................................................................................135
5.2.9	Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo...............................135
5.2.10	Obremenjena in neobremenjena sredstva..............................................................................136
5.2.11	Kreditna zavarovanja...........................................................................................................136
5.3	Razkritje v skladu z 89. členom Direktive 2013/66/EU (CRD IV)..................................................137
POSLOVNO POROČILO
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	1171
Nagovor predsednika uprave
Spoštovani,
slovensko gospodarstvo je v preteklem letu doživelo bistveno spremenjene razmere, ki so bile nad pričakovanji in najugodnejše v zadnjih petih letih. To je bila, po letih krize, najpomembnejša sprememba tudi za delovanje SID banke.
Kljub tem zelo ugodnim razmeram, gospodarska rast 2,6 odstotka, rekorden presežek v saldu blagovne menjave 3,6 odstotka BDP, kar je bilo predvsem posledica tujega povpraševanja oziroma hitre rasti izvoza blaga, nominalno 6,6 odstotka, ob padanju vrednosti evra ter večjemu investiranju v povezavi s koriščenjem evropskih sredstev, je bilo stanje v večini slovenskih podjetij še vedno šibko, v bankah pa precej negotovo.
V bančnem sistemu so se pokazale pozitivne posledice sanacije nekaterih slovenskih bank ter denarne in nadzorniške politike ECB, kar je stabiliziralo stanje in sprostilo negativne tenzije, vendar se je še vedno ohranjala določena negotovost, zlasti glede kreditiranja podjetij.
Nove geopolitične in posledično gospodarske napetosti ter nadaljnje zmanjševanje gospodarske rasti v pomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije so povzročile, da je bila nizka tudi potreba po novih kreditnih angažmajih bank. Poleg tega je bila šibka tudi investicijska dinamika podjetij, oziroma so te investicije podjetja financirala sama, saj so dobra podjetja postala neto upniki, kar je vse prispevalo k nizkemu povpraševanju po kreditih podjetjem, ki so na letnem nivoju ponovno upadli za 7 odstotkov.
SID banka je zato na podjetniškem sektorju nadaljevala s svojimi aktivnostmi povečanega neposrednega kreditiranja podjetij, zlasti MSP. Tako smo v preteklem letu, predvsem v okviru posebnega posojilnega sklada za MSP skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa tudi preko drugih programov, neposredno financirali 325 komitentov v skupni višini 240 milijonov evrov. Krediti strankam, ki niso banke, so se tako povečali za 6 odstotkov, na 637 milijonov evrov, njihov delež v kreditnem portfelju pa na 30 odstotkov.
Hkrati je SID banka pričela z intenzivnim umikom posrednega financiranja prek komercialnih bank, saj so slednje zaradi omenjenih politik ECB oziroma presežka likvidnosti in padca obrestnih mer pospešeno vračale naše kreditne angažmaje iz preteklih kriznih let, kar je avtomatično zmanjševalo povpraševanje po kreditih SID banke.
Ker je kreditiranje preko bank poglavitni način delovanja SID banke, sta se posledično bilančna
vsota in celotni kreditni portfelj banke zmanjšala za 6 odstotkov oziroma 17 odstotkov na 3.577 oziroma 2.810 milijonov evrov. To odraža način anticikličnega delovanja SID banke kot spodbujevalno razvojne banke oziroma umikanje glede na spremembe cikla in omenjene strukturne spremembe v gospodarstvu. Ker so bile te strukturne spremembe in hitro izboljševanje pogojev gospodarjenja v preteklem letu za poslovanje SID banke pomembna sprememba, je SID banka kreditno aktivnost hitro prilagajala razmeram na trgu in drugače izvajala svojo transformacijsko vlogo oziroma ustvarjanje nove vrednosti za posamezne skupine podjetij, zlasti pa zagotavljanje ugodnih dolgoročnih virov za mikro, mala in srednja podjetja. Tako smo z novimi produkti izboljšali priložnosti in položaj zlasti MSP v mednarodni konkurenci in zmanjševali tveganja, ki so jim ta podjetja izpostavljena. Pri tem je bilo zelo pomembno sodelovanje in refinanciranje z EIB in CEB ter drugimi nacionalnimi razvojnimi in promocijskimi bankami oziroma institucijami.
Poleg tega je SID banka zaradi teh strukturnih sprememb na trgih začela tudi preoblikovati svojo strategijo in poslovni model ter prilagajati svoje produkte. S tem namenom smo tako bankam, kot našim poglavitnim strankam, in tudi podjetjem predstavili nekatere nove ukrepe finančnega spodbujanja.
Nadaljevali smo tudi z informatizacijo poslovanja, dodatno k temu pa smo izvedli reorganizacijo z uvedbo nove ravni vodenja in odločanja med upravo in direktorji organizacijskih enot - izvršne direktorje, vse z namenom povečanja naše učinkovitosti in zmanjšanja administrativnih bremen bankam in podjetjem. Nekaj novosti je bilo tudi z uvedbo novih standardov MSRP, zlasti na področju konsolidacije skupine SID banke. Kot v preteklih letih, smo nadaljevali izboljšanje poslovnih procesov in učinkovitosti našega poslovanja, kar se odraža v doseženem 18-odstotnem razmerju med stroški in prihodki (CIR). To odraža učinkovitost upravljanja sredstev, ki so nam zaupana.
Na področju zakladništva smo v letu 2014 nadaljevali optimiranje tveganj refinanciranja. Spomladi smo predčasno odkupili oziroma zamenjali velik del izdaje milijardne obveznice, ki bi v celoti zapadla leta 2015. S tem namenom smo na mednarodnem trgu izdali triletno obveznico v višini 97 milijonov evrov. Tudi sicer smo nadaljevali zadolževanje na mednarodnem bančnem trgu in pri ECB, kjer smo tudi predčasno odplačali del najetih sredstev LTRO v višini 110 milijonov evrov.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
8
Glede na izboljšane gospodarske razmere v Sloveniji so se izboljšali tudi ratingi SID banki, in sicer na A-pri Standars & Poor's ter Bal s pozitivnim trendom pri Moody's. Naš odnos do upravljanja tveganj in riziko profil se tudi v tem letu ni bistveno spremenil. Glede na nove razmere smo posodobili strategijo in politiko prevzemanja in upravljanja tveganj ter v skladu z novimi pravili EBA spremenili metodologijo razvrščanja in prilagodili riziko profil. Na podlagi tega je bil ponovno dosežen dober rezultat, saj se je naš osnovni kapital povišal na 353 milijonov evrov, kapitalska ustreznost pa je presegla 25 odstotkov. Tudi prilagojeni notranji procesi zagotavljajo ustrezno prevzemanje tveganj, zlasti na področju kreditnega tveganja, kjer so bile tudi v letošnjem letu oblikovane ustrezne oslabitve, sicer v skladu z izboljšanjem gospodarskega okolja v nižjem znesku, kot v predhodnem letu.
Poslovni izid je tako bil, kljub 17 odstotkov nižjim obrestnim prihodkom (43 milijonov EUR) zaradi omenjenih gibanj ugoden, saj je dobiček iz rednega poslovanja pred obdavčitvijo bistveno višji kot lani in znaša 12,2 milijona evrov, po obdavčitvi pa nekoliko manjši kot lani, t.j. 4,5 milijona evrov. Visoka obdavčitev je povezana z davčno obravnavo poroštev, ki so bila izdana za hčerinsko družbo Prvi Faktor.
Preteklo leto je bilo za nas zelo pomembno tudi z vidika novega enovitega nadzornega mehanizma ECB (SSM), saj je SID banka skupaj z drugimi 120 evropskimi bankami izvajala poglobljene preglede kakovosti aktive in stresne teste. Ti testi so pokazali in ponovno dokazali veliko robustnost poslovnega modela in riziko profila, zlasti pa dosedanjega načina poslovanja SID banke ter njeno kapitalsko trdnost. Njena kapitalska ustreznost je namreč tudi ob najbolj neugodnem stresnem scenariju še vedno dosegla 14 odstotkov. To kaže na kakovost sredstev banke, zato ob upoštevanju obstoječega poslovnega modela, na kratek in srednji rok, ni potrebna nikakršna dokapitalizacija. Ta pregled ECB je bil za SID banko, ki je majhna banka, doslej največja nadzorna obremenitev, kar je zahtevalo precejšen angažma zaposlenih v celotnem obdobju pregleda in hkrati tudi pomembno vplivalo na delovanje SID banke v preteklem letu. Po uspešni izvedbi tega pregleda pa se je ECB odločila, da SID banka zaradi specifičnosti modela poslovanja in izjeme po direktivi CRD v prihodnje ne bo vključena v enotni mehanizem nadzora ECB.
Na področju izvajanja nemarketabilnih zavarovanj, ki jih SID banka izvaja v imenu in za račun države, so se v preteklem letu kljub omenjenim dobrim pogojem gospodarjenja nadaljevale že v preteklosti začete strukturne spremembe, saj večina slovenskih podjetij ni več sposobna izvajati velikih investicijskih del v tujini. Na drugi strani smo bili priča hitremu povečanju manjših poslov slovenskih podjetij na mednarodnih trgih, tako da je število izdanih zavarovalnih polic zraslo za 24 odstotkov. Te seveda
vrednostno niso zmogle doseči zneskov velikih poslov iz preteklih let, zato je znesek vseh nemarketabilnih zavarovalnih poslov padel za 14 odstotkov, na 798 milijonov evrov, izpostavljenost pa na 550 milijonov evrov. Zavarovalno tehnični rezultat je bil negativen, kar je posledica ^plačanih škod za dogajanja v preteklih kriznih letih. Škode so bile z 38 milijoni evrov rekordno visoke, vendar pričakovane. Posledično so se znižale varnostne rezerve, ki služijo kot ščit pred neposrednimi plačili škod iz proračuna, pod 100 milijonov evrov, s čimer so pod zakonsko dovoljeno mejo.
Na področju marketabilnih zavarovanj, kjer deluje naša hčerinska družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, se je po kriznih letih na najpomembnejših trgih vzpostavilo zelo konkurenčno okolje, kar je vplivalo na obseg zavarovalnih poslov in višino premijskih stopenj. To je bilo vidno tudi v poslovnem rezultatu PKZ, ki je bil lani slabši kot v preteklih letih, toda še vedno ugoden.
Zaradi nadaljevanja krize oziroma velikih gospodarskih napetosti v državah JV Evrope, kjer deluje hčerinska družba Prvi Faktor, zlasti pa v Srbiji, kjer je prišlo do zloma dveh velikih gospodarskih družb, je družba utrpela veliko škodo in posledično velik negativni rezultat, ki sta ga oba družabnika pokrila z izdajo ustreznih poroštev.
Tudi družbi Pro Kolekt in CMSR, ki delujeta na teh trgih, sta pri poslovanju čutili posledice slabega gospodarskega položaja držav JV Evrope oziroma zaostanka ali izostanka plačil ter likvidnostnih težav v podjetjih. Skupina Pro Kolekt je beležila manjše število primerov in zlasti zmanjšano skupno vrednost zaključenih primerov. Družba CMSR pa je zaradi občutno zmanjšanega obsega proračunskih sredstev RS, namenjenih za uradno razvojno pomoč, opravila manjši obseg poslov. Kljub temu sta obe družbi poslovali pozitivno.
Skladno z načeli trajnostnega razvoja, ki so osnova našega poslovanja in poslanstva, smo se v preteklem letu odločili za prenovo obstoječe poslovne stavbe, kjer se nahaja sedež SID banke, s čimer je dosežena največja energetska in snovna učinkovitost in s tem zmanjšan vpliv na okolje ob ustreznem upoštevanju kulturne dediščine v središču Ljubljane. To je bistveno izboljšalo delovne pogoje zaposlenih in nas uvrstilo med ekološko in energetsko učinkovite objekte, ki s tem tudi prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Za vse omenjene napore in dosežke ter druge rezultate v letu 2014, bi se želel v imenu uprave zahvaliti vsem deležnikom, ki so k temu prispevali, delničarjem, nadzornikom in zlasti vsem zaposlenim.
Glede na pomembne in hitre spremembe v gospodarskem okolju in geopolitičnih tveganjih, zlasti pa ukrepe ECB in posledično izjemno
9
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
povečano likvidnost ter izredno nizke oziroma celo negativne obrestne mere, se je negotovost povečala, pojavila pa so se nekatera nova tveganja. To bo zahtevalo nove oblike upravljanja tveganj, pa tudi spremembo razvojnega modela slovenskega gospodarstva in s tem tudi poslovnega modela SID banke, zlasti glede prihodkovnega položaja zaradi prihodnjega delovanja in povezovanja slovenskih bank.
Obvladovanja nekaterih novih razvojnih izzivov pa se bomo morali šele naučiti, če bomo želeli nadaljevati z uspešnim izvajanjem svojega poslanstva v slovenskem gospodarstvu. Katere ukrepe finančnega in zavarovalnega spodbujanja bo potrebno izvesti v sedaj nastalih novih razmerah
centralno bančnih ekonomij, da bodo podjetja ponovno investirala in dosegala želeno rast ter ustvarjala nova delovna mesta, pa je poglavitna naloga spodbujevalno razvojnih bank v prihodnje. V skladu s tem bomo poleg prilagajanj poslovnega modela in produktov v prihodnje poskušali dodatno okrepiti vlogo SID banke v novem razvojnem modelu slovenskega gospodarstva, zlasti z vidika novih produktov financiranja in zavarovanja kot komponent trajnostnega razvoja. Prepričani smo, da to zmoremo in da bomo svojo vlogo v tem smislu nadgradili v smeri večje dodane vrednosti za podjetja in njihove večje konkurenčnosti v mednarodnem okolju, s tem pa tudi prispevali k novim delovnim mestom in trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva.
Mag. Sibil Svilan
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
10
Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi Letnega poročila SID banke in Skupine SID banka za leto 2014
V	letu 2014 je poslovanje SID banke, d.d., Ljubljana nadziral nadzorni svet v naslednji sestavi: Monika Pintar Mesarič, predsednica nadzornega sveta, Janez Tomšič, namestnik predsednice, ter člani mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Leo Knez in mag. Anton Rop.
Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih strateških, poslovnih in finančnih ciljev, skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta.
Strokovno podporo sta delu nadzornega sveta zagotavljali revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem na področju računovodstva in računovodskih informacij, upravljanja s tveganji, ocene profila tveganosti banke, notranjega in zunanjega revidiranja, in delovanja notranjih kontrol, ter komisija za prejemke in kadrovske zadeve, ki je v letu 2014 nadzornemu svetu nudila strokovno podporo pri obravnavi zadev s področja politike prejemkov zaposlenih v banki, predvsem ugotavljanju ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihovega izvajanja, ter pri vrednotenju dela uprave.
V	letu 2014 je imel nadzorni svet devet (9) rednih in sedem (7) korespondenčnih sej, na katerih je obravnaval letno in medletna poročila o poslovanju banke in povezanih družb Skupine SID banka, poročila notranje revizije, poročila oddelka za skladnost in drugih služb banke, oceno profila tveganosti banke ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti.
Nadzorni svet je v letu 2014 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnejših zadevah:
-	letno poročilo za leto 2013 z revizorjevim poročilom ter predlog razporeditve bilančnega dobička 2013;
-	akcijska strategija banke za obdobje 2015 do 2017 in doseganje strateških ciljev v letu 2014;
-	letni operativni plan z elementi poslovne politike in politike tveganj ter finančni načrt za leto 2015;
-	načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leto 2015 ter strateški načrt dela oddelka za notranjo revizijo za leti 2015 in 2016, letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2013 in četrtletna poročila oddelka za notranjo revizijo;
-	rebalans finančnega načrta za leto 2014;
-	poročila in program dela oddelka za skladnost;
-	spremembe in dopolnitve Kodeksa etičnih vrednot in strokovnih standardov ter poročilo o implementaciji in izvajanju Kodeksa;
-	akti s področja upravljanja s tveganji in ocena profila tveganosti banke za leto 2014;
-	izvajanje poslov kreditiranja in zadolževanja banke;
-	razvoj novih produktov in programov financiranja banke;
-	redna poročila o stanju reprogramov danih kreditov in prestrukturiranje družb v težavah.
Nadzorni svet je skozi celo preteklo leto pozorno spremljal tudi potek celovitega pregleda ECB v SID banki, kot eni izmed stodvajsetih EU bank v enotnem mehanizmu nadzora (SSM), ter obravnaval zaključne rezultate tako pregleda kvalitete sredstev kot stresnih testov.
Pri spremljavi oziroma nadzoru vodenja in poslovanja banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti.
Potrditev letnega poročila za leto 2014
Nerevidirano letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2014 je revizijska komisija obravnavala na seji 5. 3. 2015, revidirano poročilo pa na seji 2. 4. 2015, ko so komisiji poročali tudi pooblaščeni revizorji. Revizijska komisija je sestavljanje letnega poročila ocenila kot ustrezno ter predlagala nadzornemu svetu, da letno poročilo potrdi.
Nadzorni svet je Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka za leto 2014 obravnaval in preveril na seji dne 2. 4. 2015, skupaj s predlogom za uporabo bilančnega dobička leta 2014, ki ga je predložila uprava SID banke, in ni imel pripomb.
11
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Hkrati je nadzorni svet obravnaval Poročilo neodvisnega revizorja, v katerem je družba KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. izrazila mnenje brez pridržka k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2014. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31. 12. 2014 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano
leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, informacije v poslovnem poročilu pa so skladne z računovodskimi izkazi. Nadzorni svet na poročilo revizorja KPMG SLOVENIJA, podjetje za revidiranje, d.o.o. ni imel pripomb.
Po preverjanju je nadzorni svet soglasno potrdil Letno poročilo SID banke in Skupine SID banke za leto 2014.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
12
1 Pomembnejši podatki in kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka
Pomembnejši podatki1_
SID banka	Skupina SID banka
zneski v tisoč EUR	2014	2013	2012	2014	2013	2012
Izkaz finančnega položaja						
Bilančna vsota	3.577.036	3.787.565	4.088.662	3.631.383	3.844.997	4.258.813
Krediti bank in centralne banke	1.841.494	1.782.721	2.131.211	1.841.494	1.783.667	2.236.824
Vloge nebančnega sektorja	6	6	5	6	6	5
Kapital	355.275	345.793	340.224	372.666	362.790	363.175
Krediti bankam	2.180.886	2.614.462	3.031.156	2.186.274	2.624.659	3.057.451
Krediti nebančnemu sektorju	637.327	601.136	649.294	637.327	601.135	738.831
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za zunajbilančne obveznosti	261.860	237.135	194.944	261.860	237.135	212.008
Obseg zunajbilančnega poslovanja	811.180	815.021	1.185.531	811.180	815.021	1.186.046
Izkaz poslovnega izida						
Čiste obresti	43.247	52.544	63.142	43.716	53.242	67.074
Cisti neobrestni prihodki	12.890	24.067	30.358	17.299	28.223	37.986
Stroški dela, splošni in administrativni stroški	(9.806)	(8.781)	(7.585)	(13.484)	(12.429)	(14.116)
Amortizacija	(613)	(589)	(575)	(984)	(945)	(1.009)
Oslabitve in rezervacije	(33.568)	(61.541)	(79.478)	(34.331)	(62.145)	(80.877)
Poslovni izid pred obdavčitvijo	12.150	5.700	5.862	12.216	5.946	9.058
Davek iz dohodka pravnih oseb	(7.606)	(834)	(821)	(7.824)	(1.538)	(2.235)
Čisti dobiček poslovnega leta	4.544	4.866	5.041	4.392	4.408	6.823
Izkaz vseobsegajočega donosa						
Drugi vseobsegajoči donos pred obdavčitvijo	5.949	877	3.176	6.607	931	3.915
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid	(1.011)	(174)	(719)	(1.126)	(180)	(763)
Število zaposlenih 31.12.	147	139	124	356	369	351
Delnice						
Število delničarjev	1	1	1			
Število delnic	3.121.741	3.121.741	3.121.741			
Nominalna vrednost delnice (v EUR)	96,10	96,10	96,10			
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)	114,48	111,43	109,63			
Mednarodna bonitetna ocena 31.12.						
Moody's	Ba1	Ba1	Baa2			
Standard & Poor's	A-					
1 V skladu s spremembami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja je v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banka za leto 2014 in 2013 Skupina Prvi faktor vključena po kapitalski metodi. Podatki za leto 2012 tem spremembam niso prilagojeni in vključujejo Skupino Prvi faktor po sorazmerni konsolidaciji.
13
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Izbor kazalnikov2
SID banka_ _Skupina SID banka
v odstotkih	2014	2013	2012	2014	2013	2012
Kapital						
Kapitalska ustreznost	26,15	16,49	14,23	25,82	16,12	13,83
Kvaliteta aktive izkaza finančnega položaja in
prevzetih obveznosti_ _ _
Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni	8,57	6,45	4,91	9,20	6,92	5,23
vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke
Profitabilnost
Obrestna marža	1,17	1,31	1,53	1,17	1,32	1,55
Marža finančnega posredništva	1,52	1,90	2,27	1,45	1,80	2,43
Donos na sredstva po obdavčitvi	0,12	0,12	0,12	0,12	0,11	0,21
Donos na kapital pred obdavčitvijo	3,42	1,66	1,72	3,29	1,65	2,51
Donos na kapital po obdavčitvi	1,28	1,41	1,48	1,18	1,22	1,89
Stroški poslovanja
Operativni stroški/povprečna aktiva	0,28	0,23	0,20	0,39	0,33	0,35
Operativni stroški/čisti prihodki	18,56	12,23	8,73	23,71	16,42	14,40
Pojasnila h kazalnikom:
(1)	Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije.
(2)	Zaradi prehoda na novo uredbo o kapitalskih zahtevah podatki za kapitalsko ustreznost za leto 2014 niso primerljivi s predhodnima letoma.
(3)	Pri izračunu kapitalske ustreznosti in razmerja med oslabitvami in razvrščenimi postavkami je za Skupino SID banka poleg sredstev SID banke upoštevano še 50 odstotkov sredstev Skupine Prvi faktor (bančna skupina SID banka).
(4)	V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka se ne upoštevajo prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ.
(5)	V skladu s spremembami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja je v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banka za leto 2014 in 2013 Skupina Prvi faktor vključena po kapitalski metodi. Podatki za leto 2012 tem spremembam niso prilagojeni in vključujejo Skupino Prvi faktor po sorazmerni konsolidaciji.
2
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
14
2 Predstavitev SID banke in Skupine SID banka 2.1 Predstavitev SID banke
SID banka je specializirana spodbujevalna izvozna in razvojna banka s pooblastilom za izvajanje trgu dopolnilnih dolgoročnih finančnih storitev na različnih, po Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB) določenih področjih, pomembnih za trajnostni razvoj Republike Slovenije.
Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Evropske unije in Republike Slovenije. Za izvajanje poslov in vseh dejavnosti SID banke, z namenom zasledovanja dolgoročnih razvojnih usmeritev Republike Slovenije in Evropske unije, zagotavlja Republika Slovenija dolgoročno stabilno poslovanje SID banke. Republika Slovenija kot edina delničarka nepreklicno in neomejeno odgovarja za obveznosti SID banke iz poslov, sklenjenih pri izvajanju dejavnosti iz 11. in 12. člena ZSIRB. Če SID banka upniku na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svoje dospele obveznosti do tega upnika, mora to obveznost na zahtevo upnika nemudoma izpolniti Republika Slovenija. S tem je SID banki omogočeno, da se na finančnih trgih zadolžuje, ne da bi morala za vsak posel zadolžitve posebej pridobiti poroštvo Republike Slovenije.
Razvoj in status
1992 Ustanovitev Slovenske izvozne družbe (SID) kot posebne zasebnopravne finančne institucije za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije.
2004 Začetek veljavnosti Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju: ZZFMGP)3, ki je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najpozneje do konca leta 2004, svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško in ga ne ureja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, najpozneje do konca leta 2006.
SID banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev v skladu z namenom in cilji posameznih poslov, projektov, investicij ali drugih oblik ter prvenstveno ohranjanja ali povečanja kapitala brez zasledovanja cilja doseganja maksimalnega dobička. Pri izvajanju dejavnosti ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu. Za dosego cilja nekonkurenčnosti finančnim institucijam na trgu SID banka uporablja tudi načelo enakega dostopa oziroma nediskriminatornosti vseh uporabnikov finančnih storitev SID banke ter preglednost ponujenih storitev, poslovanja in rezultatov poslovanja.
Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja vse v Evropski uniji in slovenski zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev, odkupi terjatev, finančni zakup, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, druge oblike financiranja, kapitalske naložbe in drugi načini prevzemanja tveganj, ter jih vključuje v razvojno-spodbujevalne programe financiranja.
Na tej zakonski podlagi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun.
2005 Začetek delovanja SID - Prve kreditne zavarovalnice d. d., Ljubljana.
ZZFMGP ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije.
15
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2006	Konec leta se je SID s pridobitvijo dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev preoblikovala v banko in spremenila naziv v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d. d., Ljubljana)4.
2007	Začetek delovanja SID banke kot specializirane banke.
2008	Začetek veljavnosti ZSIRB, ki banki podeljuje dve pooblastili:
-	SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB;
-	SID banka je pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP.
2010 z dopolnitvami Zakona o bančništvu je bilo izrecno določeno, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov s strani javnosti.
S sprejetjem Direktive Komisije 2010/16/EU o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih s področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive.
2011 SID banka je bila v oktobru na podlagi odločbe Banke Slovenije pripoznana kot banka, pomembna za bančni sistem Republike Slovenije.
2014 SID banka je ena od treh slovenskih bank, v katerih je Evropska centralna banka izvedla vseevropske obremenitvene teste bank. Celovit pregled je SID banka uspešno zaključila, saj morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. To velja tako za količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, kot za izpolnjevanje praga v osnovnem in neugodnem scenariju. Poslovni model SID banke v povezavi z upravljanjem s tveganji se je izkazal za dovolj robustnega, da na kratek in tudi srednji rok, ob nespremenjenem poslovnem modelu in drugih predpostavkah, dokapitalizacije s strani lastnika niso potrebne.
4 V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d. d., Ljubljana poimenovanje SID banka ali banka, za Skupino SID banka pa Skupina SID banka ali Skupina.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
16
Storitve banke
Skladno z vlogo, nameni in nalogami SID banka opravlja predvsem finančne storitve v okviru izdanih dovoljenj Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v manjšem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno.
Finančne storitve SID banke so razdeljene na štiri glavne namene:
-	razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva;
-	razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje;
-	razvoj konkurenčnega gospodarstva ter
-	regionalni in družbeni razvoj.
Banka finančne storitve opravlja glede na ugotovljene tržne vrzeli, pri čemer izvaja razvojno-spodbujevalne naloge finančnega značaja oziroma doseganje ciljev dolgoročnih razvojnih usmeritev predvsem na naslednjih področjih (po ZSIRB):
-	razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP) in podjetništva;
-	raziskave in razvoj ter inovacije (RRI);
-	varovanje okolja, energetska učinkovitost in podnebne spremembe;
-	mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje;
-	regionalni razvoj;
-	gospodarska in javna infrastruktura.
SID banka ima na dan 31. 12. 2014 dovoljenje
Banke Slovenije za opravljanje naslednjih vzajemno
priznanih finančnih storitev po 10. členu Zakona o
bančništvu:
-	sprejemanje depozitov od poučenih oseb;
-	dajanje kreditov, ki vključuje tudi:
-	hipotekarne kredite,
-	odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring),
-	financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
-	izdajanje garancij in drugih jamstev;
-	trgovanje za svoj račun ali za račun strank:
-	s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli,
-	s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami,
-	z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;
-	trgovanje za svoj račun:
-	z instrumenti denarnega trga;
-	kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in
posredovanje informacij o kreditni sposobnosti.
Dejavnosti SID banke po pooblastilu Republike Slovenije
SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki ter program izravnave obresti v imenu Republike Slovenije in za njen račun, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin) in za kritje izgub iz teh poslov. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz navedenih rezerv, bi sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovila Republika Slovenija.
Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije je SID banka prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Aktivnosti se tako zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja
regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugih predpisanih zahtev.
Skladno z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu Republike Slovenije in za njen račun izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po tem zakonu. Aktivnosti se zdaj izvajajo na področju obravnave vlog za soglasja k spremembam, obravnave zahtevkov za izplačilo jamstev, uveljavljanja regresnih zahtevkov ter tekočega nadzora nad skladnostjo kreditov z zakonom in drugih predpisanih zahtev.
Zakon o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb daje SID banki pooblastilo za sklepanje pogodb v zvezi z izdajo poroštev v imenu države in za njen račun ter za druga tehnična opravila po tem zakonu.
17
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Z dopolnitvami Zakona o varstvu okolja v letu 2010 je SID banka dobila pooblastilo za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun ter s tem povezanih poslov.
Dejavnosti SID banke za po pooblastilu Republike Slovenije so podrobneje predstavljene v poglavju 8.2.3.
Organizacijska shema SID banke na dan 31. 12. 2014
UPRAVA
B ODDELEK ZA SKLADNOST
S 1. 12. 2014 je bila spremenjena notranja organizacija SID banke z namenom prilagoditve organizacijske strukture in procesov mednarodni dobri praksi in standardom za razvojne banke ter učinkovitejšega upravljanja banke glede na rast poslov in zaposlenih. V tem okviru so bile na novo določene oziroma razmejene pristojnosti organizacijskih enot, neposredno vključenih v kreditni proces, uvedeni dve novi organizacijski
enoti (oddelek za spremljavo in oddelek za tehnologijo), razvoj produktov pa prenesen na oddelek za razvoj produktov, strategijo in raziskave. Uvedena je bila tudi nova raven vodenja in odločanja med upravo in direktorji organizacijskih enot - izvršni direktorji. Oddelka za notranjo revizijo in za skladnost še naprej neposredno poročata upravi.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
18
Delniški kapital
Osnovni kapital banke je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic in vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani.
V letu 2014 ni bilo sprememb v osnovnem kapitalu, po stanju na dan 31. 12. 2014 osnovni kapital znaša 300 milijonov EUR.
Na skupščini SID banke dne 3. 7. 2014 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2013 v skupni višini 2.311.149,37 EUR razporedi v druge rezerve iz dobička.
Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene, vsaka kosovna delnica daje en glas.
Osebna izkaznica
Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika
Slovenija.		
Delničarji na dan 31.12.2014	Število delnic	Delež v osnovnem kapitalu v odstotkih
Republika Slovenija	3.103.296	99,4
SID banka - lastne delnice	18.445	0,6
Skupaj	3.121.741	100
Celotni kapital je po stanju na dan 31. 12. 2014 skupaj znašal 355,3 milijona EUR. Po stanju na dan 31. 12. 2014 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 114,48 EUR, po stanju na dan 31. 12. 2013 pa je bila 111,43 EUR.
Firma Sedež
Matična številka
Davčna številka
Identifikacijska št. za DDV
Poravnalni račun
SWIFT
LEI koda
Domača stran
Elektronska pošta
Telefon
Telefaks
SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d. Ljubljana
Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana
5665493
82155135
SI82155135
0100 0000 3800 058
SIDRSI22
549300BZ3GKDJ13V6F87 http://www.sid.si
info@sid.si 01 200 75 00 01 200 75 75
19
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.2 Predstavitev Skupine SID banka
Skupina SID banka
Skupino SID banka na dan 31. 12. 2014 sestavljajo:
SID banka d.d., Ljubljana
SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana
Pno Kolekt, družba za izterjavo, d.o.o.
Prvi Faktor, faktoring družba d.o.o.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj
delež SID banke Razmerje v odstotkih
Obvladujoča banka
Skupni podvig
Soustanoviteljstvo
V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka sta SID banka in SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana vključeni po metodi popolne konsolidacije ter Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi.
Skupina Pro Kolekt in Center za mednarodno sodelovanje in razvoj zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka v konsolidacijo nista vključena.
Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31. 12. 2014
100
100
50
Predstavitev družb
SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana
Uskladitev z regulativo Evropske unije in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID - Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). S tem je SID svoj status in dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli za lasten račun uskladila s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic.
PKZ je bila v register vpisana 31. 12. 2004, zavarovalno dejavnost je začela opravljati 1. 1. 2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih
zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lasten račun.
PKZ zavaruje kratkoročne poslovne terjatve, praviloma z ročnostjo do 180 dni, do enega leta pa le, kadar to zahteva narava posla oziroma vrsta blaga. Zavarovani so komercialni in opcijsko tudi nekomercialni (politični) riziki. Pogodbe o zavarovanju so praviloma letne ali dvoletne in krijejo celoten promet zavarovanca na odprto. Možno je zavarovati tudi le del prodaje (npr. samo izvoz, samo domačo prodajo ali samo terjatve, ki jih financira banka), če PKZ oceni, da gre pri odločitvi o izboru v zavarovanje ponujenega segmenta za objektivne kriterije in ne morebiti za poizkus negativne selekcije. V okviru pogodbe o zavarovanju je možno posebej zavarovati tudi preddobavne rizike (rizike proizvodnje). PKZ po prilagojenih pogojih zavaruje tudi posle faktorskih družb ter posamezne
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
20
projektne in inženirske posle, če plačilni roki ne presegajo dveh let.
Družbo je v letu 2014 vodila tričlanska uprava. S 1. 1. 2014 je tretji mandat kot predsednik uprave začel Ladislav Artnik, v upravi sta se mu pridružila člana Barbara Kunc in mag. Igor Pirnat. Nadzorni svet ima tri člane, v letu 2014 je deloval v sestavi: Jožef Bradeško, predsednik; Bojan Pecher, namestnik predsednika (predstavnika SID banke) ter Andraž Tinta (predstavnik zaposlenih). Nadzorni svet je ustanovil tričlansko revizijsko komisijo, v kateri poleg dveh članov nadzornega sveta deluje tudi neodvisna strokovnjakinja mag. Blanka Vezjak.
Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31. 12. 2014 znaša 8,4 milijona EUR.
Prvi faktor, faktoring družba, d. o. o.
Družba Prvi faktor, faktoring družba d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju Prvi faktor, Ljubljana) je ena od vodilnih faktorinških družb v Sloveniji.
Dejavnost družbe je opravljanje storitev faktoringa. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle:
-	odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev s prevzemom rizika plačila in brez njega;
-	financiranje prevzetih terjatev;
-	administrativno vodenje prevzetih terjatev;
-	unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev;
-	trgovanje s prevzetimi terjatvami;
-	posredovanje in zastopanje pri faktoring poslih v državi in tujini.
SID je pridobila 50-odstotni delež v osnovnem kapitalu in tudi polovico glasovalnih pravic v družbi Prvi faktor, Ljubljana v letu 2002. Drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31. 12. 2014 znaša 1,6 milijona EUR.
Organa družbe sta skupščina in direktor. SID banko sta v letu 2014 na skupščini zastopala Barbara Bračko in Leon Lebar. V letu 2014 sta bila direktorja družbe do 28. 5. 2014 Ernest Ribič in Matej Špragar, od 29. 5. 2014 dalje pa Tomaž Kačar.
Družba Prvi faktor, Ljubljana je ustanoviteljica in 100-odstotna lastnica štirih družb.
Družba Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 17. 12. 2003. Osnovni kapital družbe znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je bil do 28. 5. 2014 Tomaž Kačar, od 29. 5. 2014 dalje pa Hrvoje Turkalj. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana. Do 28. 5. 2014 je skupščina delovala v sestavi Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever, Uroš Vidovic,
29. 5. 2014 je skupščino predstavljal Tomaž Kačar, od 30. 5. 2014 dalje pa Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidovic.
Družba Prvi faktor, faktoring d. o. o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring, je bila ustanovljena 24. 2. 2005. Osnovni kapital družbe znaša 2,5 milijona EUR. Direktorica družbe je bila do 6. 7. 2014 Jelena Tanaskovic, od 7. 7. 2014 do
24.	11. 2014 je bij direktor Matjaž Južnič, od
25.	11. 2014 pa Željko Atanaskovic. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer do 28. 5. 2014 Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever in Uroš Vidovič, od 29. 5. 2014 dalje pa Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidovic.
Družba Prvi faktor d. o. o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugega finančnega posredovanja, je bila ustanovljena 27. 2. 2006. Osnovni kapital družbe znaša 1,5 milijona EUR. Direktor družbe je Denan Bogdanic. Skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe Prvi faktor, Ljubljana, in sicer do 28. 5. 2014 Ernest Ribič, Matej Špragar, Aleš Sever in Uroš Vidovič, od 29. 5. 2014 dalje pa Tomaž Kačar, Aleš Sever in Uroš Vidovic.
Dne 22. 9. 2006 je bila v sodni register vpisana družba Prvi faktor d. o. o., Skopje, katere ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba ne posluje.
Nominalna vrednost kapitalskih deležev družbe Prvi faktor, Ljubljana v družbah Prvi faktor, faktoring društvo, d. o. o., Zagreb in Prvi faktor d. o. o., Skopje po stanju na dan 31. 12. 2014 je enaka osnovnemu kapitalu posamezne družbe na ta dan. Naložba v Prvi faktor d. o. o., Sarajevo je delno oslabljena, njena knjigovodska vrednost na dan 31. 12. 2014 znaša 1 milijon EUR.
Pro Kolekt d. o. o.
Družbo Pro Kolekt, družbo za izterjavo, d. o. o., (v nadaljevanju: Pro Kolekt, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni 100-odstotni lasti. Na dan 31. 12. 2014 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v Pro Kolekt, Ljubljana znaša prav tako 418,8 tisoč EUR.
Družba Pro Kolekt, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Prvotno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID banka. Danes družba prevzema v obravnavo primere slovenskih upnikov in tudi upnikov iz tujine. Med temi kot pooblastitelji družbe Pro Kolekt, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba Pro Kolekt, Ljubljana za upnike opravlja tudi zastopanje v postopkih sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajev in zagotavlja bonitetne informacije.
21
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Direktor družbe je Leon Zalar. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke.
Skupino Pro Kolekt sestavljajo matična družba Pro Kolekt, Ljubljana in mreža hčerinskih družb na področju jugovzhodne Evrope, in sicer:
-	Pro Kolekt d. o. o., Zagreb;
-	Pro Kolekt d. o. o., Skopje;
-	Pro Kolekt, društvo za naplato duga d. o. o., Beograd;
-	Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti S.R.L., Bukarešta;
-	Pro Kolekt Sofia OOD, Sofia;
-	Pro Kolekt d. o. o., društvo za financijsko posredovanje, Sarajevo.
Center za mednarodno sodelovanje in razvoj
SID banka je poleg Republike Slovenije v letu 2006 prevzela soustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: CMSR), s katerim je že do takrat tesno sodelovala. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske, politične in druge analize držav, ocene tveganosti držav in publicistična dejavnost. V zadnjih letih je CMSR na podlagi pooblastila Vlade Republike Slovenije postal osrednja slovenska ustanova za izvajanje tehnično-operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja.
Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa direktor Gašper Jež. Svet centra ima šest članov. Predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
22
3 Izjava o upravljanju
3.1 Kodeks o upravljanju
SID banka je v poslovnem letu 2014 kot javna družba uporabljala Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in v prenovljeni obliki sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager dne 8. 12. 2009. Kodeks je dostopen na spletni strani http://www.ljse.si/.
Pri korporacijskem upravljanju SID banke se ne upošteva naslednjih priporočil Kodeksa:
-	Točki 1 in 2 - Okvir upravljanja družb: za razliko od poslovnih bank in drugih delniških družb osnovni cilj SID banke ni maksimirati vrednosti družbe, temveč izvajati spodbujevalne in razvojne finančne storitve oziroma naloge, s ciljem ustvarjanja posredne ali neposredne dodane vrednosti za uporabnike teh storitev ter povečati ali ohranjati vrednost kapitala brez zasledovanja cilja maksimalnega dobička (primerjaj 9. člen ZSIRB in statut).
-	Točki 4 in 5 - Razmerje med družbo in delničarji: priporočila se upoštevajo smiselno, saj je ta materija urejena z ZSIRB. Tako je edina delničarka Republika Slovenija (primerjaj 4. člen ZSIRB), imenovanje članov nadzornega sveta pa ureja zakon (18. člen ZSIRB).
-	Točka 7 - Nadzorni svet: postopek imenovanja članov nadzornega sveta poteka skladno z določbami ZSIRB in drugih pravnih aktov, ki urejajo imenovanja oseb v organe nadzora gospodarskih družb v večinski lasti države.
SID banka je v letu 2014 upoštevala tudi Kodeks upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, ki ga je Slovenska odškodninska družba sprejela maja 2013 oziroma pred tem Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije.
V smislu podatkov o upravljanju, ki presegajo zahteve Zakona o gospodarskih družbah, je treba izpostaviti zlasti predpise, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Take določbe vsebujeta Zakon o bančništvu (2. poglavje) ter Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, ki smiselno povzema priporočila iz Kodeksa. Tudi ZSIRB vsebuje nekaj specialnih določb glede korporacijskega upravljanja, denimo sestavo nadzornega sveta. Vsi navedeni predpisi so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pri upravljanju družbe se upoštevajo tudi statut (dostopen na spletni strani http://www.sid.si), strategija in različne politike družbe, ki so jih sprejeli organi vodenja ali nadzora družbe.
23
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
3.2 Organi upravljanja
Delovanje skupščine in njene ključne pristojnosti
Republika Slovenija je edini delničar SID banke od	Pristojnosti skupščine je v letu 2014 skladno z
septembra 2008.	Zakonom o Slovenskem državnem holdingu izvajal
Slovenski državni holding, d. d. oziroma njegov Skupščina banke zaseda najmanj enkrat letno, in predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom. sicer po preteku poslovnega leta in skladno z Zakonom o gospodarskih družbah.
Sestava in delovanje organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij_
Organi vodenja in nadzora so imenovani po predpisih, dodatni pogoji in postopki pa so določeni v 18. členu ZSIRB. Banka ima dvotirni sistem upravljanja - banko vodi uprava, njeno delovanje pa nadzoruje nadzorni svet.
Nadzorni svet SID banke
Skladno z določbami ZSIRB ima nadzorni svet sedem članov, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje petih let. Na dan 31. 12. 2014 so bili člani nadzornega sveta Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice ter mag. Marjan Divjak, Štefan Grosar, Martin Jakše, mag. Leo Knez in mag. Anton Rop kot člani.
Nadzorni svet nadzoruje in spremlja vodenje in poslovanje banke. Deluje na podlagi sprejetega poslovnika o delu nadzornega sveta, ki podrobneje ureja načela, postopke in način dela, glavne pristojnosti in odgovornosti pa so določene s statutom banke in zakoni, ki urejajo poslovanje banke, predvsem z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o bančništvu in ZSIRB.
Med drugim nadzorni svet sprejema strateške usmeritve banke, preverja letna in druga finančna poročila banke in o tem izdela mnenje, obrazloži skupščini delničarjev banke svoje mnenje k letnemu poročilu oddelka za notranjo revizijo in mnenje k letnemu poročilu uprave, potrjuje letno poročilo banke in predlog uprave za uporabo bilančnega dobička, obravnava morebitne ugotovitve Banke Slovenije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Poleg tega daje nadzorni svet soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke, finančnega načrta banke, politiki prejemkov, organizacije sistema notranjih kontrol in letnega programa dela oddelka za notranjo revizijo. Nadzorni svet daje tudi usmeritve in soglasje k politiki poslovanja banke skladno z razvojnimi usmeritvami, ki temeljijo na dolgoročnih razvojnih dokumentih Evropske unije in Republike Slovenije.
Kot posvetovalni telesi je nadzorni svet ustanovil revizijsko komisijo ter komisijo za prejemke in kadrovske zadeve. S poslovnikom o delu posamezne komisije je določil naloge in pristojnosti posamezne komisije.
Revizijska komisija nadzornega sveta Revizijsko komisijo imenuje nadzorni svet. Na dan 31. 12. 2014 so bili člani revizijske komisije Martin Jakše kot predsednik, mag. Marjan Divjak kot namestnik predsednika ter mag. Blanka Vezjak in mag. Leo Knez kot člana. V zvezi s svojimi pristojnostmi spremljanja in nadzora komisija obravnava predvsem gradiva, ki se nanašajo na letne in medletne računovodske izkaze banke, delovanje oddelka za notranjo revizijo, organizacijo sistema notranjih kontrol, upravljanje tveganj in morebitne ugotovitve nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko. Komisija sodeluje tudi pri postopkih izbire zunanjega revizorja ter pregleduje in spremlja njegovo delo in neodvisnost.
Komisija za prejemke in kadrovske zadeve Komisija za prejemke in kadrovske zadeve je stalno delovno in posvetovalno telo nadzornega sveta. Nadzorni svet imenuje predsednika in namestnika predsednika komisije. Na dan 31. 12. 2014 so bili člani komisije Monika Pintar Mesarič kot predsednica, Janez Tomšič kot namestnik predsednice in dr. Alenka Stanič kot članica. Komisija je pristojna in odgovorna za opravljanje nalog s področja prejemkov zaposlenih ter obravnavo vprašanj, povezanih z upravo. Njene naloge so tako predvsem ocenjevanje ustreznosti vzpostavljenih metodologij, na podlagi katerih sistem prejemkov spodbuja ustrezno upravljanje tveganj, kapitala in likvidnosti, preverjanje ustreznosti splošnih načel politik prejemkov in njihove skladnosti s poslovno politiko banke v dolgoročnem časovnem obdobju, ocenjevanje in vrednotenje dela uprave, pregled politike prejemkov uprave in priprava priporočil nadzornemu svetu glede izvajanja politik prejemkov.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
24
Uprava
Poslovanje banke vodi uprava, ki predstavlja in zastopa banko. Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo petih let in je lahko ponovno imenovana. Uprava banke ima največ tri člane. Število članov določi nadzorni svet. Upravo SID banke sestavljata mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član.
Uprava vodi posle samostojno in na lastno odgovornost. Njeno delovanje ureja poslovnik o delu uprave. Praviloma se sestaja tedensko na svojih sejah, kjer obravnava gradiva s področij poslovanja banke. Uprava banke redno obvešča nadzorni svet o najpomembnejših vprašanjih poslovanja banke, o poslovni politiki banke, o finančnem stanju banke in drugih pomembnih vprašanjih s področja njenega delovanja.
Nekatere pravice odločanja lahko uprava prenese na kolektivne organe odločanja, kot so kreditni odbor, likvidnostni odbor, odbor za upravljanje bilance in odbor za posle za državni račun. Konec leta 2014 je bil ustanovljen tudi odbor za slabe naložbe.
Kreditni odbor
Glavne pristojnosti in način delovanja kreditnega odbora določa pravilnik o delu kreditnega odbora. Na svojih sejah odbor odloča o odobravanju naložb skladno s poslovno politiko SID banke, o razvrstitvah posameznih naložb, najemanju virov z ročnostjo, daljšo od enega leta, o politiki zakladniških naložb in limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta. Pri poslih, ki jih SID banka sklepa za račun Republike Slovenije po ZZFMGP, odbor odloča med drugim o poslih financiranja mednarodnih gospodarskih poslov iz vira varnostnih rezerv, sprejema politiko naložb varnostnih rezerv in limite izpostavljenosti do posameznega komitenta. Odbor na svojih sejah obravnava tudi poročila s področja kreditnega tveganja, ki jih pripravljajo pristojni oddelki. Konec leta 2014 je imel kreditni odbor šest članov.
Likvidnostni odbor
Delo odbora ureja pravilnik o delu likvidnostnega odbora, ki določa njegove pristojnosti in način delovanja. Odbor praviloma na tedenskih sejah spremlja likvidnostni položaj banke, izpolnjevanje predpisov s področja likvidnosti ter daje načelne usmeritve glede najemanja in plasiranja sredstev na denarnih in kapitalskih trgih, koriščenja instrumentov denarne politike, vodenja tečajne in obrestne politike ter upravljanja portfelja vrednostnih papirjev in drugih finančnih instrumentov. Likvidnostni odbor je imel konec leta 2014 sedem članov.
Odbor za upravljanje z bilanco Odbor za upravljanje z bilanco analizira stanja, spremembe in trende v bilanci banke ter oblikuje sklepe za doseganje strukture bilance, ki so v skladu s poslovno politiko banke ter omogočajo normalno poslovanje in doseganje sprejetih načrtov banke. V pristojnosti odbora so med drugim obravnava rezultatov poslovanja banke z vidika uresničevanja poslovnih ciljev, obravnava strukture bilance banke, ob upoštevanju kreditnih in tržnih tveganj, ter opredelitev vsebine kazalnikov, s katerimi se spremlja struktura bilance banke, obravnava poročil o kapitalski ustreznosti in izpostavljenosti banke posameznim tveganjem, obravnava predloga poslovnega načrta banke ter predlaganje sprememb načrta v primerih bistveno spremenjenih pogojev poslovanja. Delovanje odbora ureja pravilnik o delu odbora za upravljanje bilance, ki določa njene pristojnosti. Odbor se sestaja na mesečnih sejah. Konec leta 2014 je imel odbor 11 članov.
Odbor za posle za državni račun Glavne pristojnosti in način delovanja odbora določa pravilnik o delu odbora za posle za državni račun. Ustanovljen je bil z namenom obravnave in odločanja o poslih za državni račun in še doslednejšega ločevanja poslovanja SID banke od poslovanja za račun Republike Slovenije.
Na svojih tedenskih sejah odbor odloča o poslih (po)zavarovanja za državni račun, limitih izpostavljenosti do posameznega komitenta, politiki naložb varnostnih rezerv, poslih in drugih zadevah, povezanih z jamstvenimi shemami, če jih ne obravnava kreditni odbor, ter drugih zadevah, povezanih s poslovanjem za račun države. Konec leta 2014 je imel odbor štiri člane.
Komisija za oceno primernosti članov uprave in nadzornega sveta
V letu 2013 je bila skladno s sklepi Banke Slovenije sprejeta politika za oceno primernosti članov uprave, nadzornega sveta in nosilcev ključnih funkcij ter na tej podlagi ustanovljena komisija za ocenjevanje primernosti članov uprave in nadzornega sveta. Komisija ocenjuje primernost članov uprave in članov nadzornega sveta v primeru novih imenovanj ali nastopa novih dejstev ali okoliščin. Poleg člana, zaposlenega v SID banki, sta člana komisije dva zunanja člana, s čimer se zagotavlja večja neodvisnost komisije.
Komisija za pospeševanje mednarodne menjave
Za koordinacijo delovanja pristojnih državnih in drugih organov ter institucij pri izvajanju ZZFMGP ter učinkovito izvajanje zavarovanja in financiranja poslov mednarodne trgovine in investicij je Vlada Republike Slovenije imenovala komisijo za pospeševanje mednarodne menjave.
25
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Komisija odloča o predlogih banke o sklepanju zavarovalnih poslov, ki presegajo 5 milijonov EUR oziroma kadar je v poslu udeležena SID banka, pri čemer ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja k:
-	politikam zavarovanja v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastalih škod;
-	sklepanju in oblikovanju posebnih pogojev zavarovanja posameznih zavarovalnih in drugih poslov;
-	upravljanju sredstev varnostnih rezerv in rizikov, prevzetih v zavarovanje;
-	sklepanju sporazumov in odnosov s finančnimi in drugimi institucijami;
- reprogramom, izterjavam in likvidacijam škod ter daje mnenja in soglasja k opravljanju drugih poslov po pooblastilu države.
Komisija za pospeševanje mednarodne menjave redno spremlja poslovanje banke na področjih, ki jih ureja ZZFMGP, saj obravnava poročila o poslovanju, Ministrstvu za finance RS pa daje mnenje k poročilu banke o izvrševanju pooblastil po ZZFMGP.
Na dan 31. 12. 2014 so bili člani komisije mag. Marjan Hribar kot predsednik, mag. Sabina Koleša kot namestnica predsednika ter člani Matej Čepeljnik, Janez Krevs, dr. Stanislav Raščan in mag. Jože Renar.
3.3 Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja
Banka ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole, ki se izvajajo predvsem v organizacijskih enotah, pristojnih za upravljanje tveganj, računovodstvo ter kontroling in poročanje. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje tveganj v družbi je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota.
Dodatno je nadzorni svet zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja in upravljanja tveganj. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja, katere nosilec je posebna organizacijska enota.
Varovanje zakonitosti poslovanja
Namen funkcije skladnosti je ugotavljanje in ocenjevanje tveganja skladnosti, ki mu je ali bi mu lahko bila banka izpostavljena, to je tveganja zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse.
Oddelek za skladnost izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti, pri čemer so izbrana področja, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov oddelek za skladnost sodeluje tudi z oddelkom za notranjo revizijo z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, tako da se aktivnosti obeh oddelkov smiselno dopolnjujejo in ne podvajajo.
Funkcija skladnosti vključuje spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje o obvladovanju tega tveganja. Funkcija skladnosti ima tudi nadzorno funkcijo, predvsem v smislu rednega pregledovanja izvajanja mehanizmov notranjih kontrol, ki so bili v banki uvedeni zaradi zagotavljanja skladnosti njenega poslovanja. Kot del sistema notranjih kontrol banke je funkcija skladnosti eden od medsebojno
povezanih elementov celovitega, trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v banki.
Ne glede na vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti je uprava banke primarno odgovorna za upravljanje tveganja skladnosti oziroma mora zagotavljati, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Z vzpostavitvijo neodvisne funkcije skladnosti je uprava predvsem zadostila zahtevanim standardom skrbnosti, skladno z bančnimi predpisi. Skladno z internimi akti so za zagotavljanje skladnosti poslovanja odgovorni tudi vsi zaposleni v banki, ob upoštevanju njihove vloge in ravni odgovornosti, zato so se dolžni izobraževati ter usposabljati za ugotavljanje in obvladovanje tveganja skladnosti. Dodatno so vodje organizacijskih enot dolžni spremljati tveganja skladnosti na svojem področju ter o tem poročati oddelku za skladnost in upravi.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
26
Oddelek za skladnost za vsako polletje izdela pisno poročilo, ki ga predloži upravi, ta pa ga predloži v obravnavo nadzornemu svetu. Poročilo obsega poročilo o delu za končano polletje, ugotovitve glede dejanskega stanja skladnosti poslovanja v
primerjavi z zahtevanim stanjem, morebitna priporočila za upravo in pregled realizacije priporočil iz preteklih obdobij.
Notranja revizija
Oddelek za notranjo revizijo je organiziran kot samostojna, neodvisna organizacijska enota, ki je funkcionalno in organizacijsko ločena od drugih organizacijskih enot banke in je neposredno odgovorna upravi banke.
Oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z Zakonom o bančništvu, Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, Kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev in Kodeksom načel pri notranjem revidiranju. Delovanje oddelka za notranjo revizijo ureja listina o delovanju notranje revizije, podrobneje pa so postopki izvajanja notranjerevizijske dejavnosti opredeljeni v pravilniku o delu notranje revizije in v priročniku notranjega revidiranja.
V letu 2014 je bila opravljena zunanja presoja kakovosti delovanja notranje revizijske dejavnosti z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju. Zunanji presojevalec je ocenil, da oddelek za notranjo revizijo deluje skladno z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.
Posamezne revizijske aktivnosti oddelek za notranjo revizijo izvaja na podlagi letnega načrta dela in okvirnega strateškega načrta dela. Letni in strateški načrt sta pripravljena primarno na podlagi profila
tveganosti banke in zahtev regulatorja za obvezno revidiranje posameznih področij poslovanja banke, s ciljem revizijskega pokritja najbolj tveganih področij delovanja banke in obdobnega pokritja tudi manj tveganih oziroma še ne pregledanih področij. Oba načrta sprejme uprava banke v soglasju z nadzornim svetom banke.
Oddelek za notranjo revizijo poroča o svojem delovanju, ugotovitvah in poteku realizacije priporočil letno in četrtletno upravi banke, revizijski komisiji in nadzornemu svetu banke. Uprava banke obravnava tudi poročila o posameznih pregledih oddelka za notranjo revizijo.
V letu 2014 sta bili v oddelku zaposleni dve notranji revizorki, obe z veljavnim strokovnim nazivom preizkušena notranja revizorka, ki ju podeljuje Slovenski inštitut za revizijo. Zaradi daljše odsotnosti je dobršen del leta dejavnost notranjega revidiranja operativno izvajala ena zaposlena, ob pomoči zunanjih izvajalcev.
Poleg izrednih in rednih revizijskih pregledov ter pregledov realizacije priporočil, oddelek za notranjo revizijo opravlja tudi svetovalno dejavnost, koordinira delo zunanjega revizorja, aktivno sodeluje pri izboru zunanjega revizorja in koordinira pripravo odgovorov na poizvedbe regulatorja.
27
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
4 Izjava upravljalnega organa o ustreznosti ureditve upravljanja tveganj
V skladu s 435. členom (točka 1. e) Uredbe EU št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja (CRR) upravljalni organ, ki je
UPRAVA:
mag. Sibil Svilan, predsednik uprave in Jožef Bradeško, član uprave ter NADZORNI SVET:
Monika Pintar Mesarič, predsednica nadzornega sveta,
s podpisom te izjave potrjuje ustreznost ureditve upravljanja tveganj v banki, ki zagotavlja, da vzpostavljeni sistemi za upravljanje tveganj ustrezajo profilu tveganosti in poslovni strategiji banke.
Ljubljana, 02. 03. 2015
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
28
5 Upravljanje tveganj
Sistem upravljanja tveganj v SID banki temelji na učinkovitem procesu upravljanja tveganj, ki vključuje postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, kot tudi notranje in zunanje poročanje o tveganjih.
Tveganja, s katerimi se srečuje SID banka, so zlasti kreditno, obrestno, likvidnostno, valutno in operativno. Odnos SID banke do prevzemanja tveganj je opredeljen tako, da se banka osredotoča na kreditno in operativno tveganje, medtem ko druga tveganja (obrestno, valutno, likvidnostno) minimizira. V primeru SID banke mora upravljanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti z vidika izvajanja spodbujevalnih in razvojnih nalog in storitev, pomembnih za razvoj Republike Slovenije, ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje v imenu Republike Slovenije in za njen račun, vključno z upravljanjem sredstev varnostnih rezerv in sredstev PIO5.
Glavni namen upravljanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje uresniči. Upravljanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj ter notranje in zunanje poročanje o tveganjih. SID banka daje pri upravljanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar dolgoročno pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda banke in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov.
Upravljanje tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov tako, da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov upravljanja tveganj je ključni cilj doseganje ustreznega zavedanja o tveganjih na vseh ravneh delovanja banke.
Ugotavljanje tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot, vse do ravni uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost.
Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote:
-	kreditni odbor: obvladovanje in spremljanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti;
-	likvidnostni odbor: likvidnostno, obrestno in valutno tveganje;
-	odbor za slabe naložbe: upravljanje s slabimi naložbami;
-	odbor za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatni ravni;
-	oddelek za upravljanje tveganj: priprava strategije in politik upravljanja tveganj, spremljanje tveganj;
-	oddelek za kreditne analize: ocenjevanje in spremljanje finančnega položaja strank in projekcij njihovega poslovanja, ocenjevanje sprejemljivosti investicij, ocena mehkih dejavnikov, izbor primernih kazalnikov za določitev finančnih zavez;
-	oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevno spremljanje valutnega in likvidnostnega tveganja skladno z internimi limiti.
SID banka ima izdelano strategijo in šest politik prevzemanja in upravljanja tveganj, v katerih so opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Dokumenti se letno posodabljajo.
Vsako leto se oceni profil tveganosti banke in Skupine ter izdela poročilo o izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. Profil tveganosti banke je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Ocena profila tveganosti predstavlja enega od ključnih strateških kazalnikov merjenja uspešnosti strategije SID banke.
Skladno s strategijo upravljanja tveganj ter politiko upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala ima SID banka vzpostavljeno ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala banke, ki:
-	temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj in spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja;
-	omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke;
-	je ustrezno vključeno v sistem upravljanja.
Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj.
SID banka na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev, ki jih posreduje nadzornik, izvaja tudi teste izjemnih situacij. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi zmanjša tveganja in izboljša uspešnost svojega poslovanja.
PIO - program izravnave obresti
29
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
V imenu Republike Slovenije in za njen račun se v SID banki izvajajo tudi posli zavarovanja kreditov in investicij pred nemarketabilnimi nekomercialnimi in/ali komercialnimi riziki. Škodni rezultat se krije iz sredstev varnostnih rezerv, iz katerih se plačajo škode zavarovancem. Zaradi večje nastale škode je prišlo do znižanja sredstev varnostnih rezerv do ravni, ki po ZZFMGP zahteva zagotovitev sredstev iz proračuna Republike Slovenije.
Posli zavarovanja kreditov in investicij se zaradi preprečevanja konflikta interesov in čim večje učinkovitosti izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do ravni izvršnega direktorja oziroma uprave ločen od bančnega poslovanja, o poslih pa odloča in jih obravnava ločen odbor za posle za državni račun. Pravice sklepanja poslov so opredeljene podobno kot v bančnem delu, pri čemer o vseh poslih v vrednosti pet milijonov in več evrov
odloča komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo mogoči obseg nastale škode. Poleg tega SID banka z uporabo modela za upravljanje tveganj (tehniko tvegane vrednosti), na podlagi podatkov o sklenjenih zavarovanjih v imenu Republike Slovenije in za njen račun, izračunava višino potencialne škode in ocenjuje ustreznost višine sredstev varnostnih rezerv za pokrivanje teh škod, maksimalno potencialno škodo in vpliv novih zavarovanih transakcij na višino potencialnih škod.
Več o upravljanju posameznih vrst tveganj je v 3. poglavju računovodskega dela poročila.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
30
6 Strategija SID banke
Skladno z vzpostavljenim strateškim načrtovanjem, ki med drugim predvideva drsečo strategijo, so bili konec leta 2014 revidirani strateški načrti SID banke. Na tej podlagi je bila sprejeta Strategija SID banke za obdobje 2015-2017.
Ključne zunanje okoliščine, ki jih je SID banka upoštevala pri spremembi strategije, so bile predvsem spremembe pri delovanju finančnih trgov na eni ter težave v realnem sektorju in delovanju
bančnega sistema zaradi sanacije bank na drugi strani. Med ključnimi notranjimi elementi, ki so spodbudili spremembe akcijske strategije, so bili predvsem prilagoditve poslovnega modela oziroma načinov kreditiranja novi realnosti in posledično prilagoditev organizacijske strukture banke. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganosti, s katerim SID banka upravlja tveganja tudi na strateški ravni.
Poslanstvo, vizija in vrednote
SID banka kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija razvija in izvaja finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve in tako spodbuja konkurenčnost gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest ter trajnostni razvoj Slovenije.
S spremljanjem podjetij skozi različne faze poslovanja in nudenjem prilagojenih finančnih storitev, predvsem dolgoročnih, SID banka omogoča ustrezne pogoje financiranja, kjer obstoječa tržna ponudba ni zadostna. S tem spodbuja uresničevanje priložnosti slovenskega gospodarstva tako doma kot v tujini, še zlasti za mala in srednja podjetja z visokim razvojnim potencialom.
Ključne strateške usmeritve_
Povečana finančna vrednost storitev za končne koristnike, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil so temelj, na katerem SID banka izpolnjuje cilj biti učinkovita in cenjena partnerica za razvoj.
SID banka si prizadeva za pregledno, učinkovito in družbeno odgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe. Vrednote, kot so odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost, so temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, v medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami.
Tržni vidik
S tržnega vidika je pomembno, da SID banka prilagaja poslovni model novim gospodarskim razmeram. Banka razvija novo generacijo okolju in izzivom časa prilagojene finančne storitve, ki bodo omogočale povečanje finančne vrednosti za končne koristnike.
Pri tem bo velik poudarek še naprej namenjen dejavnemu prilagajanju obstoječih in razvijanju novih produktov v celotnem življenjskem ciklu podjetij. Nove produkte banka razvija predvsem na področjih malih in srednjih podjetij, financiranja infrastrukture, uvedbe kvazi-kapitalskih in kapitalskih produktov za kapitalsko krepitev podjetij in eko programa. Banka si bo prizadevala tudi za širitev produktnega sodelovanja z drugimi slovenskimi javno-spodbujevalnimi institucijami in izboljšanje učinkovitosti alokacije povratnih proračunskih sredstev in sredstev evropske kohezijske politike.
SID banka bo povečevala obseg in delež poslovanja predvsem tam, kjer bodo tržne vrzeli največje, podpora poslovnih bank pa okrnjena. Posebna
pozornost bo namenjena tudi malim in srednje velikim podjetjem z visokim razvojnim potencialom oziroma potencialom rasti v srednja in velika podjetja, kar bo posledično vodilo v ustvarjanje novih delovnih mest.
SID banka bo v novi strateški perspektivi, upoštevajoč manjšo konkurenčnost slovenskega finančnega trga, razvijala predvsem programe z elementi državnih pomoči na račun vse manjšega financiranja po tržnih pogojih. Z uporabo koncepta finančnega inženiringa bo tako SID banka lastna sredstva v kombinaciji s fiskalnimi in zasebnimi pretvarjala v ugodne pogoje za končne koristnike, kar bo omogočalo ustrezno finančno vrednost njenih storitev. Eden izmed pomembnejših ciljev je tudi vključitev v posredovanje sredstev evropske kohezijske politike 2014-2020 do gospodarstva.
SID banka bo še naprej primarno delovala v segmentu posrednega financiranja preko bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih programov, pri tržnih vrzelih, kjer so banke še posebej nedejavne, pa bo povečevala delež neposrednega financiranja. S poslovnimi bankami bo SID banka razvijala tudi produkte, ki bodo temeljili na delitvi končnega tveganja.
31
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Zaradi gospodarske rasti se bo banka v prihodnje osredotočila na razvojni segment delovanja. Izvajanje interventne/sistemske vloge bo zmanjšano oziroma prilagojeno cikličnim razmeram, ki jih opredeljujejo dobre makro-finančne razmere. Postopno osredotočenje na razvojni segment delovanja bo SID banki omogočil razvoj v smeri ključnega finančnega stebra novega slovenskega razvojnega modela.
Finančni vidik
SID banka bo vodila politiko tveganj v klasičnem pomenu delovanja razvojnih bank (višje tveganje, daljša ročnost, nižji donos), ob hkratnem zagotavljanju še finančno vzdržnega poslovnega modela. Poleg tega bo zagotavljala obvladovanje vseh tveganj do te mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem doseganju primernega rezultata.
Banka si bo še naprej prizadevala za diverzifikacijo in uporabo novih ugodnih instrumentov za zagotavljanje dolgoročnih virov financiranja. Če bodo za financiranje zagotovljena tudi proračunska sredstva ali sredstva iz evropske kohezijske politike, bo banka lahko te vire kombinirala z nepovratnimi viri in tako končnim koristnikom ponudila ugodnejše pogoje financiranja. V skladu z zmanjševanjem /povečevanjem potrebe po interventnem delovanju in odločitvami Evropske komisije bo SID banka ciklično prilagajala obseg svojih aktivnosti.
SID banka bo še naprej skrbela za krepitev svojega kapitala in ohranjanje kapitalske ustreznosti, tudi zaradi pomembne vloge SID banke kot sistemske banke. Z vidika povečevanja kapitala je pomembna tudi stroškovna učinkovitost, ki jo bo banka skušala ohraniti tudi v naslednjem obdobju, čeprav bodo zaradi spremembe oblik kreditiranja potrebni dodatni stroški.
Notranji vidik
Z notranjega vidika so med prednostnimi strateškimi usmeritvami predvsem prilagoditev internih procesov novemu poslovnemu modelu in pospešen razvoj produktov ter nadaljnje prilagajanje delovanja v okviru zahtev Evropske komisije.
Organizacijska kultura v banki se bo razvijala skladno z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov, dokončana bo tudi optimizacija organizacijske strukture. Ob tem je ključnega pomena tudi upravljanje sistema kakovosti, ki omogoča učinkovito upravljanje notranje rasti in zmanjševanje operativnih tveganj.
V informacijski tehnologiji bo razvoj sistema uravnotežen med učinkovitostjo, prilagodljivostjo in stabilnostjo, nadaljeval se bo tudi proces oblikovanja učinkovitega podatkovnega modela. SID banka bo še naprej stremela k zagotavljanju podatkovne integritete in razpoložljivosti kakovostnih podatkov, ki bodo omogočali ustrezne storitve in podporo tudi ob povečanem obsegu poslov.
Za banko je strateška usmeritev tudi učinkovito upravljanje Skupine SID banka in izkoriščanje procesnih sinergij v skupini ob ustrezni organizacijski strukturi oziroma možnih dodatnih spremembah.
Vidik učenja in razvoja
Med ključnimi strateškimi usmeritvami z vidika učenja in razvoja je predvsem izkoriščanje/krepitev visokega povezovalnega momenta SID banke do gospodarstva, finančnega sektorja, javnega sektorja in razvojno-spodbujevalnega sistema. Pomembno bo tudi vzdrževanje strokovne mreže, ki jo je SID banka zgradila v preteklosti na finančnem, tehnično-tehnološkem in institucionalnem področju, predvsem zaradi prenosa dobrih praks. SID banka si bo prizadevala pridobiti kompetence na področjih črpanja kohezijskih sredstev, izvajanja svetovalne funkcije ter projektnega financiranja.
SID banka bo še naprej uveljavljala koncepte odgovornega posojanja, svojo strategijo pa poskušala uveljavljati tudi v širšem okolju in tako po svojih močeh vplivati na razvoj širše družbe v smeri trajnostnega razvoja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
32
Finančni načrt za leto 2015
Sprejete strateške usmeritve in cilji so bili osnova za pripravo letnega operativnega plana in finančnega načrta banke, ki na operativni ravni podpirata izvajanje strateških ciljev. Pri izdelavi finančnega načrta so bile upoštevane predpostavke Strategije SID banke za obdobje 2015-2017, narejene na osnovi izbranega scenarija.
Skladno s sprejeto strategijo banke bodo aktivnosti v letu 2015 še naprej usmerjene v uravnoteženost poslovanja banke, ki se kaže skozi ohranjanje stroškovne učinkovitosti, zagotavljanje kapitalske trdnosti, vzdrževanje primerne likvidnosti, učinkovito upravljanje s slabimi naložbami in proaktivno upravljanje vseh tveganj.
Po planu za leto 2015 bo znašala bilančna vsota konec leta 3.304 milijone EUR. V letu 2015 je predvideno povečanje kreditov strankam, ki niso
banke, in znižanje kreditnega portfelja bank. Razlog za nižanje portfelja bank je v ugodni likvidnostni situaciji bank, kar zmanjšuje povpraševanje po kreditih SID banke. Pri kreditih strankam, ki niso banke, bo dan poudarek kreditom na podlagi ukrepa finančnega inženiringa, ki bo komitentom zagotovil ugodne vire za poslovanje in razvoj. Zaradi še vedno slabega položaja velikega števila slovenskih podjetij se pričakuje nadaljnje povečevanje oslabitev zaradi večjega kreditnega tveganja, tako nominalno kot povečanje deleža oslabitev glede na bruto stanje kreditov.
Tudi za leto 2015 banka načrtuje pozitivno poslovanje kljub pričakovanim nižjim prihodkom od obresti, povečanju oslabitev in rezervacij ter zaradi načrtovanih novih zaposlitev tudi nekoliko višjim stroškom poslovanja.
33
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
7 Družbena odgovornost
Poslanstvo SID banke
Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje.
Poslanstvo in delovanje SID banke je usmerjeno v doseganje širših družbenih ciljev, ki jih opredeljujejo vse tri komponente trajnostnega razvoja Slovenije: gospodarstvo, socialna varnost in skrb za okolje. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Republike Slovenije in Evropske unije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim soglasjem.
Glavna vloga SID banke je spodbujanje trajnostnega razvoja Republike Slovenije, skladno z njenimi dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami, ter s tem zagotavljanje dolgoročne in stabilne gospodarske rasti in izboljšanje sistema razvojnega financiranja.
SID banka v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja s preglednim in etičnim ravnanjem prispeva k trajnostnemu razvoju, vključujoč zdravje in blaginjo družbe, upoštevajoč pričakovanja deležnikov. Družbena odgovornost je integrirana v celotno delovanje SID banke in se izvaja v vseh njenih odnosih.
Vloga SID banke je posredovanje s financiranjem ali zavarovanjem na področjih tržnih vrzeli in s tem ustvarjanje širših družbenih koristi pri:
-	trajnostnem in uravnoteženem gospodarskem razvoju Republike Slovenije;
-	raziskavah in inovacijah ter drugih oblikah gospodarsko-razvojnega delovanja;
-	sonaravnem razvoju okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javni in komunalni infrastrukturi ter zlasti energetski učinkovitosti;
-	socialnem napredku, izobraževanju in zaposlovanju;
-	drugih aktivnostih, ki prispevajo h gospodarski rasti in trajnostnemu razvoju ter blaginji.
Banka na svojo vlogo in delovanje gleda z dveh vidikov. Medtem ko se zunanje, v okolje usmerjeno delovanje kaže na ravni države in tudi v smeri podpore trajnostnih projektov posameznih vlagateljev, ji njeno notranje družbenoodgovorno ravnanje vseh zaposlenih pomaga izvajati njene osnovne dejavnosti in poslanstvo. Končni cilj delovanja banke je tako zagotoviti enake možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij.
Vplivi družbenoodgovornega delovanja navzven
Učinki delovanja banke
Širjenje poslovanja na vsa štiri glavna področja delovanja, zavzeto izvajanje dodeljenih nalog in posledična hitra rast banke v prvih letih krize so se odrazili tudi v družbeno-gospodarskih učinkih delovanja SID banke. Ob uporabi metodologije iz neodvisne evalvacije aktivnosti SID banke za obdobje 2007-20106 je Skupina SID banka, brez upoštevanja jamstvenih shem, v letu 2014 s svojimi storitvami omogočila za 7,5 milijarde EUR prodaje slovenskih podjetij, 3 milijarde EUR BDP, 3,5 milijarde EUR izvoza in okoli 18 tisoč novih delovnih mest.
Predvsem zaradi povečane vloge v kriznem obdobju, ko je SID banka postala tretja največja banka po bilančni vsoti in kapitalu ter druga po kreditiranju podjetij, je bila SID banka skladno z odločbo Banke Slovenije pripoznana kot sistemska banka, ki lahko
6 Evalvacija aktivnosti SID banke v obdobju 2007-2010 z oceno vpliva krize na prihodnji razvoj tržnih vrzeli, ki jo je pripravila Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
med drugim vpliva na refinanciranje poslovnih bank, vzdrževanje finančnega trga in njegove likvidnosti.
Odgovorno posojanje
SID banka vgrajuje v odločanje načela odgovornega posojanja, kar naj bi poleg presoje ekonomsko-finančnega položaja vključevalo tudi presojo petih bilanc kreditojemalcev (intelektualne, surovinske, okoljske, energetske in inovacijske). SID banka poleg načrtovanega prilagajanja svoje kreditne aktivnosti vzporedno razvija in uvaja sistemske rešitve, svojo ponudbo pa vsebinsko in tehnično prilagaja spreminjajočim se potrebam končnih upravičencev in poslovnih bank, ko te nastopajo kot posredniki namenskih virov SID banke (npr. prilagoditve pogojev financiranja, uvedba možnosti zavarovanj kreditov bankam s posojili).
SID banka je koncept odgovornega posojanja v praksi vgradila v notranje postopke odločanja. Kot razvojna banka zasleduje predvsem trajnost in samozadostnost, ne pa dobičkonosnosti, s čimer lahko zagotavlja ugodne finančne pogoje svojih spodbujevalnih programov. Celoten dobiček se skladno z ZSIRB reinvestira in namenja dodatnemu financiranju gospodarstva.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
34
Vloga SID banke zato ni podpiranje vseh poslov, temveč le tistih, ki izkazujejo ekonomsko in finančno upravičenost, imajo vključeno komponento trajnostnega razvoja ter uporabnikom prinašajo višjo dodano vrednost. Hkrati tudi na teh področjih SID banka nastopa le v dopolnilni vlogi ostalim tržnim udeležencem.
Koncept odgovornega posojanja se kaže tudi v zagotavljanju dodane vrednosti storitev banke, ki jo ta zagotavlja z naslednjimi vzvodi:
-	raznovrstnost finančnih virov;
-	programi z daljšo ročnostjo;
-	nižja cena storitev in drugi ugodnejši pogoji;
-	učinkovitejša uporaba in alokacija finančnih sredstev;
-	spodbujanje delovanja zasebnega sektorja v smeri trajnostnega razvoja in povečevanje njegovih kapacitet;
-	prenos finančnih ugodnosti na končne uporabnike;
-	doseganje pozitivnih zunanjih učinkov (družbenih koristi);
-	povezovanje z drugimi javno-spodbujevalnimi institucijami;
-	razvoj novih finančnih instrumentov, prilagojenih potrebam slovenskega gospodarstva;
-	svetovanje.
Dostopnost storitev
Zaradi lažjega dostopa končnih koristnikov do finančnih storitev za projekte trajnostnega razvoja je SID banka pri razvoju produktov oziroma programov tudi v letu 2014 zasledovala koncept pokritja celotne proizvodne verige, kjer nastopajo tržne vrzeli - od obratnega kapitala, raziskav in razvoja, investicij, pa vse do prodaje na domačih in tujih trgih oziroma celo do dokončnega poplačila tako nastalih terjatev.
V letu 2014 je banka izvajala nove in obstoječe kreditne in druge linije za:
-	financiranje malih in srednjih podjetij ob upoštevanju akta za mala podjetja in nacionalnega reformnega programa;
-	financiranje tehnološko-razvojnih projektov;
-	financiranje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih;
-	financiranje infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin;
-	zavarovanje kreditov za pripravo na izvoz;
-	zavarovanje izvoznih kreditov ob spoštovanju politike OECD o trajnostnem financiranju.
Stanovske zaveze in sodelovanje
Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke, prispevajo k zdravemu poslovanju, odgovornemu posojanju, varnosti ter likvidnosti v bančnem sektorju in širše. Zato daje banka takim dogovorom s finančnimi
ustanovami na nacionalni in tudi mednarodni ravni ustrezen pomen ter dejavno sodeluje pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot.
Za SID banko so zlasti pomembni dogovori Združenja bank Slovenije ter drugih domačih in tujih bančnih združenj, katerih članica je. Banka je članica več mednarodnih združenj finančnih ustanov, na primer EAPB, ELTI, NEFI7 in Bernske unije. Skupaj z več kot 50 drugimi članicami Bernske unije se je s posebno izjavo zavezala, da si bo prizadevala za visoke etične standarde in vrednote združenja ter izvajala svoje dejavnosti strokovno, finančno odgovorno in spoštljivo do okolja. Na pobudo Službe Vlade RS za podnebne spremembe SID banka kot opazovalka sodeluje v projektu LOCSEE (Low Carbon South East Europe).
Republika Slovenija je SID banko kot izvajalko vključila v informativni seznam nacionalnih projektov za financiranje iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) na področju spodbujanja energetske prenove državnih in drugih stavb ter financiranja malih in srednje velikih podjetij s kvazi-lastniškim kapitalom.
Komuniciranje z zunanjimi javnostmi
SID banka kot spodbujevalna in razvojna banka namenja veliko pozornosti preglednosti svojega poslovanja in temu ustreznemu odprtemu komuniciranju.
Največjo pozornost pri komuniciranju navzven banka namenja poslovni javnosti, predvsem poslovnim partnerjem. SID banka skrbi za celovito obveščanje o svojih programih in možnostih pridobitve njenih sredstev. Poleg sporočil za medije ter obveščanja prek spletne strani je SID banka za podjetja in občine v letu 2014 organizirala predstavitve novih in obstoječih produktov ter skrbela za redno obveščanje in nadgradnjo poslovnih odnosov s podjetji in bankami, ki posredujejo sredstva SID banke podjetjem.
Predstavniki SID banke so se aktivno udeleževali in sodelovali na različnih dogodkih, seminarjih, konferencah, okroglih mizah ipd., kjer so obravnavali teme, pomembne za področja dejavnosti SID banke, kot so izvoz, razvoj, energetika, okolje, konkurenčno podjetništvo in drugo.
7 EAPB - European Association of Public Banks; ELTI - European Long-Term Investors; NEFI - Network of European Financial Institutions for SMEs.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	35
Vplivi družbenoodgovornega delovanja navznoter
SID banka se zaveda, da družbenoodgovornega delovanja ni mogoče ustrezno razvijati brez uveljavljanja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki na vseh ravneh spodbuja zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti kot življenjskem slogu posameznika in tudi celotne organizacije v vseh njenih vidikih delovanja.
To upošteva tudi politika družbene odgovornosti v SID banki, ki je bila sprejeta v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju, postavljeni pa so tudi temelji sistematičnega upravljanja njenih vsebin. Stalno nadgradnjo ukrepov na področju družbene odgovornosti izvaja banka tudi z vsakokratnim procesom strateško-operativnega planiranja (akcijska strategija, letni operativni plan).
Tako je SID banka sprejela politiko upravljanja banke, utemeljeno na družebenoodgovornem delovanju tudi navznoter. Ta izpostavlja vrednote družbe, referenčni kodeks upravljanja, sodelovanje z vsemi deležniki, politiko transakcij med družbo in povezanimi osebami, zavezo o ugotavljanju nasprotja interesov in neodvisnosti upravnih in nadzornih organov, ocenjevanje učinkovitosti in varovanje interesov zaposlenih.
Poslovna etika
Kodeks etičnih vrednot in standardov podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravnajo banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. Kodeks potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog. Poseben poudarek daje kodeks tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja.
Pri poslovanju s strankami oziroma na konkretnih projektih je posebna pozornost namenjena preprečevanju korupcije ter okoljevarstveni politiki OECD. Banka se zaveda svojega posebnega položaja tudi z vidika potencialnega izkrivljanja proste konkurence, zato pri izvajanju svojih dejavnosti ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu, ampak poskuša obstoječi trg čim bolj dopolnjevati.
Zaradi svojih javnih funkcij skuša banka uresničiti načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom (načelo nediskriminatornosti). Posebna pozornost je
namenjena tudi ustrezni regionalni razpršitvi razvojnih sredstev.
Okolju prijazna družba
SID banka deluje z vidika varovanja okolja in energetske učinkovitosti družbenoodgovorno tudi navznoter. V letu 2014 je nadaljevala prakso družbene odgovornosti s pripravo energetsko-okoljske bilance, izračuna ogljičnega odtisa in vodenjem indeksa družbene odgovornosti. Z navedenim indeksom banka meri izvajanje ukrepov in doseganje ciljev pri izvajanju družbene odgovornosti.
enota		2014	plan 2014	2013
Poraba energije za ogrevanje	kWh	371.568		574.500
na zčDosleneaa	kWh/zaD.	2.663,6	4.471,9	4.517,1
Poraba električne energije	kWh	254.208		517.732
na zaposlenega	kWh/zaD.	1.822,3	3.943,2	3.983,0
Poraba vode	m3	1.284		1.100
na zaposlenega	m3/zaD	9,2	8,5	8,5
Ogljični odtis/Emsje CO2	t	457		612
na zaposlenega		3,3	4,7	4,8
Poraba pisarniškega papirja	t	4,7		3,1
na zaposlenega	kg/zap.	34,0	23,4	23,6
Vrednost drugih pisarniških potrebščin	€	25.591		16.916
na zaposlenega		183,4	128,8	130,1
Velikost poslovnh prostorov				
na zaposlenega	m2/zap.	16,4	16,7	16,9
SID Indeks družbene odgovornosti(20i4/
Vzpostavljen sistem ločenega zbiranja in odlaganja odpadkov, ukrepi za zmanjšanje porabe električne energije v pisarnah, uvedba brezpapirnega poslovanja, nadomestitev nekaterih tiskanih izdaj z elektronskimi dostopi, to je le nekaj ukrepov, s katerimi želi banka delovati kot okolju prijazna družba.
Poseben izziv je bila v letu 2014 izvedena nujno potrebna obnova poslovne stavbe. SID banka se je odločila, da bo obnova izvedena skladno z načeli trajnostnega razvoja, kot prenova obstoječe stavbe, ki je arhitekturni spomenik nacionalnega pomena, namesto pozidave novih površin. Pri prenovi so bila upoštevana načela energetske učinkovitosti, vpliva na okolje, optimalnega delovnega okolja ter spoštovanja kulturno-varstvenih pogojev. S prenovo se bodo znatno znižali stroški energije in vzdrževanja stavbe. Glede izboljšanja energetske učinkovitosti je po obnovi poslovne stavbe predvideno zmanjšanje transmisijskih izgub za 55 odstotkov, zmanjšanje prezračevalnih izgub za 73 odstotkov in zmanjšanje sončnih dobitkov za 21 odstotkov.
SID banka se je odpovedala praksi dajanja daril poslovnim partnerjem, tako privarčevana sredstva pa je v letu 2014 namenila štirim prostovoljnim gasilskim društvom iz krajev, ki so jih v novembru prizadele poplave.
35
117,2
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
36
Notranje komuniciranje
SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključno, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija.
V	banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi, na primer redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo, do dostopa do elektronskih zbirk podatkov, obveščanja preko internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin.
Skrb za zaposlene
Delo in prosti čas sta komplementarni sestavini življenja, kar SID banka upošteva pri organiziranju delovnega okolja. Banka zaposlenim omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja. Posebna pozornost je namenjena tudi osnovnim pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom.
Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka v letu 2014 nadaljevala z izvajanjem predhodnih usmerjenih in rednih obdobnih zdravniških in okulističnih pregledov za vse zaposlene. Izvaja se tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu ter požarno varnost, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni.
Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja podjetniška kolektivna pogodba. Tudi v letu 2014 je banka nadaljevala s prakso plačila premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in dodatnega pokojninskega zavarovanja za zaposlene.
V	SID banki je posebna pozornost namenjena področju razvoja zaposlenih, s ciljem zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo, primerno razvitosti in strateškim ciljem banke, učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zagotavljanju zaposlenim
dovolj stimulativnega delovnega okolja, ki jim bo tudi v prihodnje ponujalo dovolj strokovnih izzivov.
Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori, ki so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov in izdelavo letnega načrta izobraževanja. Banka lahko s tem pravočasno zazna potrebe po novih znanjih ter lažje načrtuje ciljno usposabljanje in izobraževanje za posameznike in tudi skupine zaposlenih.
V	kontekstu notranje družbene odgovornosti skuša banka z letnimi razgovori in srečanji zaposlenih izvajati oziroma živeti vrednote banke v vsakdanjem življenju in delu zaposlenih. Hkrati se zaposleni udeležujejo raznih srečanj in okroglih miz, na katerih promovirajo svoje poslovne vrednote trajnostnega razvoja in etičnega delovanja kot osnove za družbeno odgovorno in trajnostno bančništvo.
Banka že vrsto let ustvarja nova delovna mesta in s svojo rastjo oziroma razvojem odpira možnosti za zaposlovanje. Tudi v letu 2014 je zaposlovanje potekalo skladno z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s specifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki.
V	letu 2014 se je v SID banki na novo zaposlilo 20 sodelavcev. Konec leta je bilo v banki 147 zaposlenih, od tega 97 žensk in 50 moških, povprečno število zaposlenih v letu 2014 je bilo 141.
	SID banka		Skupina SID banka	
Stopnja izobrazbe	število	delež v %	število	delež v %
V. stopnja in manj	14	9,5	54	15,2
VI. stopnja	12	8,2	37	10,4
VII. stopnja	104	70,7	236	66,3
VIII. stopnja	15	10,2	26	7,3
IX. stopnja	2	1,4	3	0,8
Skupaj	147	100,0	356	100,0
Ena od usmeritev akcijske strategije SID banke je tudi spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso. V letu 2014 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 130 zaposlenih, kar je 92-odstotni delež glede na povprečno število zaposlenih v letu 2014. Velik poudarek se posveča tudi internemu prenosu novopridobljenih znanj in evalvaciji izobraževanja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	37
8 Poslovanje v letu 2014
8.1 Makroekonomsko okolje v letu 20148
Mednarodno okolje
V	letu 2014 je bila svetovna gospodarska rast zmerna, nižja od pričakovanj z začetka leta. Razpoložljivi podatki kažejo na rast nekoliko nad tremi odstotki, kar je podobno kot leto poprej. V evrskem območju je bilo gospodarsko okrevanje počasno z rastjo blizu enega odstotka, medtem ko sta Velika Britanija in ZDA beležili solidno gospodarsko rast, okoli dva odstotka in pol. Gospodarska aktivnost se je močno upočasnila tudi v nekaterih hitro rastočih gospodarstvih, najvišjo rast pa beležita Indija in Kitajska, slednja še vedno preko 7 odstotkov.
Gospodarska aktivnost v večini najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije je bila še vedno nizka. V Nemčiji se je rast v lanskem letu povišala in dosegla 1,5 odstotka, medtem ko je bila manj kot pol odstotna v Avstriji in Franciji, ter negativna v Italiji. Najvišjo rast v evrskem območju je beležila Irska, blizu 5 odstotkov.
V	evrskem območju je med dejavniki zgolj počasnega izboljševanja gospodarskih razmer šibka investicijska dinamika v mnogih državah, ter prehodno poslabšanje zaupanja zaradi naraslih geopolitičnih napetosti. Zaupanje gospodarstva in potrošnikov je kljub temu ostalo visoko, tako da je potrošnja gospodinjstev še naprej zmerno naraščala. Skladno z gospodarskimi gibanji je stopnja brezposelnosti nekoliko upadla, a ostaja nad 11 odstotkov. Proti koncu leta je na aktivnost ugodno vplivalo izjemno močno znižanje cen nafte, ki pa je hkrati tudi poglobilo deflacijske pritiske na dinamiko cen.
Najpomembnejše centralne banke so v letu 2014 ohranile zelo spodbujevalno naravnanost denarne politike. Neenakomerno gospodarsko okrevanje in različne dinamike inflacije med državami sicer pomenijo vedno večje razlike pri naravnanosti denarne politike.
Tako se za ZDA pričakuje postopno umikanje spodbujevalne denarne politike, v evrskem območju pa so se spodbude še stopnjevale. To je povzročilo tudi močno depreciacijo evra, ki je v razmerju do dolarja ob koncu leta že dosegel razmerje 1,2, nato pa dodatno upadel.
Za stabilizacijo razmer v bančnem sistemu evrskega območja so bili v letu 2014 s strani ECB izvedeni stres testi sistemsko pomembnih bank držav evrskega območja. Kljub stresnim testom in zmerni gospodarski rasti pa je tekom leta še vedno upadalo kreditiranje podjetij, z nekaterimi znaki izboljševanja šele ob koncu leta.
Razmere na finančnih trgih so bile v letu 2014 večinoma ugodnejše kot predhodna leta. Pribitki na zahtevane donosnosti državnih papirjev perifernih držav evrskega območja so se močno zmanjšali in večinoma omogočili visoko dostopnost do mednarodnih finančnih trgov. Znižanje se deloma povezuje z vplivom ukrepov, ki jih je za spodbuditev okrevanja gospodarstva ter okrepitev delovanja transmisijskega mehanizma v letu 2014 sprejela ECB. Hkrati je podlaga za znižanje pribitkov tudi napredek pri naporu v smeri konsolidacije javnih financ v večini držav evrskega območja in izvedba obremenilnih testov v bankah, ki je znižala negotovosti glede morebitnih dodatnih potreb javnih sredstev za reševanje problematike bančnih bilanc.
Kljub navedenim ugodnejšim razmeram se v evrskem območju pričakuje nadaljnje naraščanje bruto javnega dolga do 2015. Primanjkljaj javnih financ se zmanjšuje in se je v letu 2014 že znižal pod mejo 3 odstotkov BDP v povprečju. Tako znižanje primanjkljaja pa ob šibki nominalni rasti BDP še ne omogoča zniževanja bruto zadolženosti držav, ki presega 94 odstotkov BDP.
37
8 Predstavljeni številčni podatki so, če ni drugače
navedeno, pridobljeni iz naslednjih virov:
-	UMAR - Ekonomsko ogledalo (januar 2015);
-	Banka Slovenije - Gospodarska in finančna gibanja, januar 2015; Makroekonomska gibanja in projekcije, oktober 2014; Poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere, februar 2014.
-	ECB - Monthly Bulletin, March 2015 ECB staff Macroeconomic Projections for the Euro Area
-	Eurostat - zbirka podatkov.
-	SURS - zbirka podatkov.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
38
Slovensko gospodarstvo
Po znižanju za odstotek v letu 2013, se je v letu 2014 BDP povišal za visokih 2,6 odstotka. Četrtletne stopnje rasti BDP so pozitivne že od začetka leta 2013, od sredine 2013 pa so bile tudi že opazno večje kot v povprečju evrskega območja. Za razliko od evrskega območja je bila rast v Sloveniji bistveno ugodnejša od pričakovanj.
Gospodarska rast je temeljila na močnem porastu izvoza in visokem, sicer manj vzdržnem, porastu investicij. Te so bile predvsem povezane z investicijami v infrastrukturo, ki je bila financirana s koriščenjem sredstev pretekle finančne perspektive evropske kohezijske politike. Tako se je gradbena aktivnost povečala za dobrih 10 odstotkov.
V letu 2014 je bil skupni realni izvoz blaga in storitev večji za 6,3 odstotka, medtem ko je bil presežek plačilne bilance visok, blizu 6 odstotkov BDP. To je bila predvsem posledica višjega presežka v blagovni menjavi s tujino in nekoliko manjšega primanjkljaja v bilanci tekočih transferjev. Najhitreje je naraščal izvoz blaga na Hrvaško, Poljsko, Avstrijo, Italijo in v Nemčijo, med državami nečlanicami EU pa izvoz v Švico in ZDA. Hkrati se je izvoz blaga v Rusko federacijo znižal za skoraj 10 odstotkov. Medletno rast skupnega presežka plačilne bilance sta zavirala višji primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov in nižji presežek v storitveni menjavi.
Ugodni gospodarski rezultati so prispevali k začetku upadanja brezposelnosti, ki se je znižala pod 10
odstotkov, in zmerni rasti zaposlenosti. Po močnem krčenju v letu 2013 je začela naraščati tudi potrošnja gospodinjstev, a le za manj kot odstotek. Delež delovno aktivnega prebivalstva je v letu 2014 naraščal in bil medletno višji za 0,8 odstotka.
Medletna inflacija konec leta 2014 je bila najnižja po osamosvojitvi. Zaradi nižjih cen energentov in šibkega domačega povpraševanja so se življenjske potrebščine v 2014 podražile le za 0,4 odstotka, medtem ko so bile zabeležene medletne stopnje inflacije ob koncu leta že negativne. K nizki inflaciji je pomembneje prispevalo tudi znižanje cen hrane in nadaljnje znižanje cen trajnih dobrin. Tudi osnovna inflacija je ostala nizka, medletno manj kot odstotna ob koncu leta, kar je primerljivo z ravnijo v evrskem območju.
Primanjkljaj države se je medletno znižal in je v 2014 dosegel nekaj nad 5 odstotkov. Pri tem so enkratni učinki, povezani predvsem s sanacijo bank, prispevali okoli 1,5 odstotka BDP, strukturni deficit pa se je tudi lani nahajal pod 3 odstotki BDP. Znižanje javnofinančnega primanjkljaja so spodbudili krepitev gospodarske aktivnosti in enkratni dogodki na strani prihodkov. Kljub napredku na področju deficita je dolg države presegel 80 odstotkov BDP in se je v primerjavi z letom 2013 lanskega leta povečal za okoli več kot deset odstotnih točk, v največji meri zaradi učinka sredstev za sanacijo bank ob koncu leta 2013.
Bančno okolje
Leto 2014 je bilo zaznamovano s sanacijo slovenskega bančnega sistema ob koncu leta 2013 in postopnim izboljšanjem bančnega okolja ob izhodu iz gospodarske recesije. Obsežna rekapitalizacija bank in ugodnejše poslovno okolje za podjetja sta stabilizirala razmere v bankah.
Kljub temu pa se je kreditna aktivnost še naprej hitro zniževala, še posebno pri podjetniškem sektorju. Na nizko kreditiranje podjetij vpliva njihova pogosto nizka kreditna sposobnost zaradi visoke zadolženosti, premajhne dobičkonosnosti in pomanjkanja zastavnega premoženja. Pomemben obrat je z letom 2013 nastal tudi na strani povpraševanja po posojilih, saj so podjetja postala neto varčevalci in vračajo posojila ostalim sektorjem v večji meri kot najemajo nova.
Obseg kreditov domačim nebančnim sektorjem se je, brez upoštevanja oktobrskega prenosa terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v višini 1,1 milijarde EUR, v 2014 znižal za 1,6 milijarde EUR. od tega 1,2 milijarde EUR pri podjetjih. S tem se je kreditiranje podjetij s strani domačih bank znižalo za preko 20 odstotkov,
oziroma za več kot 10 odstotkov, če se ne upoštevajo prenosi na DUTB. Povečalo se je kreditiranje države, obseg kreditov pa je poleg podjetjem upadel tudi pri gospodinjstvih. Edini segment, kjer se je obseg kreditiranja povečeval, je bil segment stanovanjskih posojil gospodinjstvom.
Tudi pri bančnih virih so se večinoma nadaljevali trendi iz leta 2013. Razdolževanje bank v tujini se je v 2014 umirjalo in se je z obsegom blizu milijarde EUR skoraj prepolovilo glede na leto poprej. Obveznosti bank do tujine, ki so oktobra 2008 znašale skoraj 18 milijard EUR, so konec 2014 znašale le še dobrih 6 milijarde EUR. Obseg vlog gospodinjstev in države se je v letu 2014 povečal, banke pa so še naprej zmanjševale obveznosti do tujine in tudi do ECB. S tem se je bilančna vsota v letu 2014 znižala za 3,9 odstotka.
Kljub sanaciji bank se je kakovost bančnih terjatev v 2014 še nekoliko poslabšala. Delež zamud nad 90 dni je po prenosu terjatev na DUTB padel na dobrih 13 odstotkov, nato pa narasel na skoraj 16 odstotkov v jeseni. Nov prenos terjatev na DUTB ob koncu leta je obseg nedonosnih terjatev ponovno
39
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
znižal pod 12 odstotkov. Banke so leta 2014 oblikovale za okoli 600 milijonov EUR dodatnih rezervacij in oslabitev, najmanj po letu 2009.
Pred prevzemom polne odgovornosti za nadzor kreditnih institucij s strani ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora (SSM), je potekal celovit pregled poslovanja pomembnih kreditnih institucij (Comprehensive Assessment), ki je sestavljen iz
pregleda kvalitete sredstev (Assets Quality Review) in stresnih testov (Stress Tests). Tri slovenske banke, NLB d.d., NKBM d.d. in SID banka d.d., so bile vključene v pregled na podlagi kriterija treh največjih bank države članice. SID banka je celoviti pregled uspešno zaključila, z ugotovitvijo ustrezne kapitaliziranosti banke, tudi če bi nastopil scenarij izjemno neugodnih makro-finančnih razmer.
Vpliv zunanjega okolja na poslovanje SID banke in Skupine SID banka
Počasno okrevanje slovenskega gospodarstva in razmere v slovenskem bančnem sistemu ter tudi v širšem evropskem prostoru so vplivale tudi na poslovanje SID banke in Skupine SID banka v letu 2014.
SID banka se je na nastale razmere odzvala s prilagajanjem produktov tako na segmentu posrednega financiranja preko bank v smeri aktivnosti za izboljšanje pogojev razpoložljivih sredstev za financiranje končnih upravičencev, cenovnih prilagoditev in novih vsebinsko-tehničnih prilagoditev, kot tudi na segmentu neposrednega financiranja podjetij, predvsem v smeri realizacije plasmajev iz naslova posojilnega sklada, ki ga je SID banka v letu 2013 oblikovala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na ta način je podjetjem preko dveh programov zagotovila financiranje obratnega kapitala in drugih programov za raziskave in razvoj ter okolje. Skupaj je tako SID banka v letu 2014 na področju neposrednega financiranja podjetij realizirala večji obseg plasmajev kot v predhodnem letu. Posledično se je stanje kreditov, danih podjetjem, ob koncu leta 2014 v primerjavi s predhodnim letom zvišalo, zaradi velikih vračil kreditov bank pa je skupno stanje kreditov nižje.
Zaradi značilnosti kreditnih zavarovanj gospodarska gibanja v Sloveniji in državah, na katerih trge prodajajo zavarovanci PKZ, odločilno vplivajo na poslovanje PKZ. Za njeno poslovanje je najpomembnejša gospodarska situacija v državah, ki predstavljajo po premiji, zavarovanem prometu in izpostavljenosti največji delež v njenem portfelju. To so poleg Slovenije, ki za PKZ predstavlja najpomembnejši trg, še Rusija, Nemčija, Hrvaška in Italija. Gospodarska situacija se je v letu 2014 na za PKZ najpomembnejših trgih, razen v Rusiji, izboljšala. Plačilna nedisciplina je še vedno predstavljala velik problem na večini trgov, kar je PKZ upoštevala pri odobravanju limitov. V letu 2014 je prišlo do zaostritve političnih razmer v Ukrajini in Rusiji, kar je prav tako vplivalo na odločitve PKZ pri odobravanju limitov, preko tega pa tudi na obseg zavarovanega prometa in obračunane premije. V letu 2014 se je ponovno vzpostavilo zelo konkurenčno okolje zaradi povečanih aktivnosti tako domače in tuje konkurence kot tudi zavarovalnih posrednikov. Vse to je močno vplivalo na višino premijskih stopenj in obseg zavarovanega prometa
ter obračunane premije v letu 2014 (nižje premijske stopnje, prestopi h konkurenci). Po drugi strani pa je spremenjeno okolje vplivalo na povečane aktivnosti ter iskanje novih pristopov PKZ pri prodaji in spremljanju zavarovanj, kar je imelo za posledico povečanje stroškov pridobivanja in izvajanja zavarovanj.
V državah, kjer posluje Skupina Prvi faktor, so bile razmere tudi v letu 2014 zelo negotove. Nadaljevanje skromnega okrevanja v evrskem območju se odraža tudi na države JV Evrope, kjer ima Prvi faktor, Ljubljana hčerinske družbe in predvsem tam je gospodarsko stanje vsesplošno na nizki ravni. Najslabše razmere so v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Obe državi sta utrpeli tudi zelo veliko škodo v poplavah konec maja, ki so močno prizadele vitalne gospodarske sektorje, kot sta energija in kmetijstvo. V Srbiji je nelikvidnost podjetij še zmeraj prisotna in tudi poglobljena, tako da je veliko podjetij v blokadah. Kreditna aktivnost je kljub znižanju obrestnih mer na nizkem nivoju. Rast v Bosni in Hercegovini naj bi po napovedih znašala le 0,2 odstotka v primerjavi z napovedmi v maju, ki so bile 1,8 odstotka. Trenutno rast BDP poganjajo infrastrukturni projekti (predvsem izgradnja koridorja 5C), ki jih večinoma financirajo EIB, EBRD ipd. Padec gospodarske rasti beleži tudi Hrvaška, čeprav naj bi bila po zadnjih podatkih turistična sezona boljša od lanske, ni pa bila dovolj dobra, da bi obrnila rast BDP v pozitivno smer.
Tudi na poslovanje Skupine Pro Kolekt je poleg razmer v slovenskem gospodarstvu najbolj vplivalo že opisano dogajanje v državah JV Evrope, kjer posluje skupina. V letu 2014 Skupina Pro Kolekt beleži manjše število primerov izterjav, vendar z večjo skupno vrednostjo izterjav, v primerjavi z lanskim letom. Zaradi zaostankov ali celo izostankov plačil se mnoga podjetja srečujejo z likvidnostnimi težavami, postopki izterjav pa se zato časovno podaljšujejo in zahtevajo vse več naporov. Težke razmere za dejavnost izterjav z vidika izterljivosti dolgov so se pokazale z manjšim številom uspešno zaključenih primerov in manjšo skupno vrednost uspešno zaključenih primerov. Ker se zmanjšuje interes tujih dobaviteljev za poslovanje s podjetji v JV regiji na odloženo plačilo, upadajo tudi potencialni portfelji za izterjave.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
40
Vpliv sprememb zunanjega okolja na delovanje CMSR se kaže predvsem v tem, da je Republika Slovenija občutno znižala obseg proračunskih sredstev, ki jih namenja za uradno razvojno pomoč,
finančne institucije pa so vodile politiko zniževanja stroškov tudi na področjih identifikacije in obvladovanja tveganj, kar se je odražalo na manjšem obsegu opravljenih storitev.
8.2 Poslovanje SID banke
8.2.1 Viri in likvidnost
SID banka, kot specializirana bančna institucija, za katere obveznosti jamči Republika Slovenija, najema dolgoročne vire predvsem na mednarodnih finančnih trgih in pri sorodnih bančnih institucijah. Banka najema dolgoročne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, z upoštevanjem minimalnih pribitkov nad zadolževanjem države.
Pri zadolževanju banka izbira instrumente zadolževanja, ki omogočajo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Da bi SID banka ponudila podjetjem oziroma poslovnim bankam čim ugodnejše dolgoročne vire, se je v letu 2014 zadolževala z uporabo različnih finančnih instrumentov, pri čemer je večino virov pridobila na mednarodnih finančnih trgih.
Struktura finančnih obveznostii
Vloge in krediti bank
Vloge in krediti strank, ki niso banke
Izdani vrednostni papirji
Za namen zagotavljanja ugodnih pogojev financiranja gospodarstva je SID banka v letu 2014 intenzivno črpala sredstva iz dolgoročnih posojil, ki jih je z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklenila v letu 2013, ob tem pa se je vključila tudi v druge projektne strukture posredovanja virov EIB. Skupen obseg koriščenja EIB virov je tako lani znašal 261,2 milijona EUR, s čimer je večletno sodelovanje preseglo eno milijardo EUR.
SID banka je v aprilu 2014 preko javnega vabila za zbiranje ponudb predčasno delno odkupila obveznico, ki zapade v aprilu 2015. Investitorjem je bila ponujena možnost odkupa za denar ali zamenjave za novo obveznico. Z denarjem je banka odkupila za 53 milijonov EUR obveznic, za zamenjavo pa se je odločil preostanek od nekaj več kot 70 imetnikov obveznic, ki so sprejeli ponudbo.
SID banka je za njih izdala novo triletno obveznico z nespremenljivo obrestno mero v vrednosti 96,8 milijona EUR. Obveznica kotira na dunajski borzi. Z omenjenima aktivnostma je banka dodatno znižala tveganje refinanciranja v letu 2015. V skladu z načeli računovodskega varovanja so bili hkrati z odkupi obveznic prekinjeni tudi posli obrestne zamenjave, ki so služili za varovanje pred obrestnim tveganjem. Iz omenjenih transakcij je banka realizirala pozitivni ekonomski učinek.
SID banka je z izdano obveznico pridobljen ugoden vir sredstev preusmerila v dolgoročne kredite, dane za namene, določene v ZSIRB, hkrati pa ohranila svojo prepoznavnost med tujimi vlagatelji. Kljub izboljšanju tržnih razmer za zadolževanje v letu 2014 pa se banka do konca leta, zaradi zadovoljive likvidnosti, ni odločila za dodatno zadolževanje na finančnih trgih. Banka se je v letu 2014 v določenem manjšem obsegu, kratkoročno in po fiksni obrestni meri, občasno zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu pri poslovnih bankah v Republiki Sloveniji.
SID banka veliko pozornost posveča tudi upravljanju bančnih virov, predvsem zmanjševanju tveganja refinanciranja najetih sredstev. Poleg že omenjenega javnega delnega odkupa dolgoročnih obveznic je banka v decembru predčasno odplačala tudi 110 milijonov EUR najetih dolgoročnih sredstev Evropske centralne banke, najetih v operacijah dolgoročnejšega refinanciranja (LTRO). Delno je to predčasno odplačilo banka nadomestila z najemom novih dolgoročnih sredstev pri ECB v višini 39,9 milijona EUR, saj je v decembru sodelovala v ciljno usmerjeni operaciji dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO).
Struktura likvidnih sredstev
Vloge pri bankah
Naložbe v vrednostne papirje
Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah
■31.12.2014	.
31.12.2013
31.12.2014
0%
31.12.2013
41
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Za namen uravnavanja likvidnosti je SID banka sredstva v letu 2014 zaradi volatilnih razmer na trgih investirala predvsem v kratkoročne vloge pri domačih in tujih poslovnih bankah ter v druge kratko- in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z investicijsko bonitetno oceno. Posli z vrednostnimi papirji so se sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti banke, tj. kreditiranju, ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja.
Naložbe SID banke za uravnavanje likvidnosti so konec leta 2014 znašale 1.422,2 milijona EUR oziroma 39,7 odstotka celotne aktive. Polovico teh naložb obsega portfelj vrednostnih papirjev v višini 711 milijonov EUR, polovica naložb v višini 708,2 milijona EUR je naložena v depozite pri domačih in tujih poslovnih bankah, ostalo pa so denarna
8.2.2 Financiranje komitentov
SID banka je v letu 2014 nadaljevala z načrtovanim prilagajanjem svojega poslovnega modela novo nastalim razmeram, vzporedno razvijala in uvajala sistemske rešitve ter s tem prilagajala svojo kreditno aktivnost razmeram na trgu.
Skladno z zakonsko določenimi nameni je banka sredstva ciljnim skupinam končnih upravičencev zagotavljala posredno preko poslovnih bank in neposredno. Način in obseg izvajanja storitev financiranja je oblikovala dopolnilno glede na potrebe trga in dejavnost preostalih finančnih institucij. Dopolnilna ponudba storitev financiranja je temeljila na že uveljavljenih instrumentih financiranja, kot so namenski krediti poslovnim bankam, krediti s statusom državne pomoči ali brez nje, krediti z nepovratnimi sredstvi, odkupi terjatev, vstopi v dolg in druge oblike prevzema tveganj, projektno financiranje, izvozni krediti ipd.
Glede na specifične potrebe gospodarstva in razmere na trgu je SID banka tudi v letu 2014 transformacijsko vlogo in ustvarjanje nove vrednosti za ciljne skupine končnih upravičencev izvajala z vključevanjem posebnih dolgoročnih namenskih virov sredstev Evropske investicijske banke, Razvojne banke Sveta Evrope, nemške razvojne banke KfW ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v kreditne linije SID banke. S tem je SID banka prispevala k nadaljnjemu zagotavljanju ugodnih srednje- in dolgoročnih virov za podjetja, zlasti za mikro, mala in srednje velika podjetja, učinkovitejšemu prenosu sredstev h končnim upravičencem in posredno hitrejši preobrazbi podjetij pri spreminjanju in uvajanju novih poslovnih modelov.
Spremembam v poslovnem okolju in bančnem sistemu so bile v sodelovanju z bankami prilagojene tudi okrepljene aktivnosti, procesno dokumentne in
sredstva pri centralni banki. Naložbe v vrednostne papirje so sestavljene večinoma iz slovenskih in tujih državnih obveznic ter tržnih obveznic drugih izdajateljev. Naložbe so skoraj v celoti nominirane v evrih. Pri investiranju daje banka prednost naložbam, ki jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov, in naložbam, ki se na podlagi sklepov Banke Slovenije štejejo v prvi razred pri izračunu likvidnostnih količnikov oziroma omogočajo dostop do likvidnosti Evropske centralne banke ter naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno. Več kot 76 odstotkov naložb na dan 31. 12. 2014 ima bonitetno oceno najmanj A-. Depoziti so plasirani tujim poslovnim bankam z ustrezno mednarodno bonitetno oceno ter slovenskim bankam. Po stanju na dan 31. 12. 2014 so naložbe s fiksno obrestno mero obsegale skoraj 81 odstotkov vseh naložb za uravnavanje likvidnosti.
informacijske izboljšave, namenjene boljšemu dostopu uporabnikov do virov SID banke.
Na strukturo in dinamiko financiranja gospodarstva iz virov SID banke je pomembno vplivalo nadaljevanje strukturnih prilagoditev v bančnem sistemu, predvsem izvajanje nadzorovane likvidacije dveh bank, ki sta bili v preteklosti dobri posrednici virov SID banke, vpliv prenosa portfeljev štirih bank (delno financiranih tudi iz virov SID banke) na DUTB, razpoložljivost dokapitalizacijskih virov pri teh bankah in kreditna aktivnost Evropske centralne banke.
Kreditni portfelj				
			601,1 mio €	
	637,3 mio €			
				
	31.12.2014		31.12.2013	
■ Krediti bankam u Krediti strankam, ki niso banke				
Neto dani krediti skupaj so po stanju konec leta 2014 znašali 2.110 milijonov EUR (v letu 2013: 2.759,8 milijona EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2013 zmanjšali za 23,5 odstotka.
Vzroki za tako gibanje kreditnega portfelja so neposredno povezani z makroekonomskimi razmerami, ekonomsko-finančnim položajem podjetij, poslovanjem slovenskega bančnega sistema in kreditno aktivnostjo poslovnih bank. Tako je bila v letu 2014 absorpcijska sposobnost poslovnih bank in končnih upravičencev za namenska sredstva SID banke pričakovano odraz:
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
42
-	aktivnosti v okviru sanacije bančnega sistema (nadzorovana likvidacija dveh bank, pričetek konsolidacije);
-	pogojev poslovanja bančnega sistema (viri, likvidnost, kreditna aktivnost ECB);
-	velikih odplačil kreditov bankam;
-	zmanjšanja investicij v razvoj, višjo energetsko učinkovitost, okoljevarstvo ipd., s tem zmanjšanje povpraševanja po namenskih kreditih, ki jih skladno z dodeljenimi mandati lahko zagotavlja SID banka;
-	prekrivanja podpornih instrumentov države na nekaterih področjih;
-	časovnega	podaljševanja	oziroma upočasnjevanja izvajanja projektov in s tem zamikov pri črpanju sredstev;
-	visoke ravni izpostavljenosti bank posameznim sektorjem oziroma panogam;
-	visoke zadolženosti podjetij in primanjkljaja lastnega kapitala podjetij, namenjenega (so)financiranju investicij;
-	pomanjkanja ustreznih zavarovanj za kredite podjetjem;
-	primanjkljaja kapitala v nekaterih bankah zaradi tekočih izgub in zaradi nove regulative Basel III, ki zvišuje kapitalske zahteve.
Poslovne banke v vlogi posrednikov ostajajo na področju financiranja tudi v letu 2014 najpomembnejši partnerji SID banke s 70-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju. Tako absolutno kot tudi relativno zmanjšanje kreditov bankam je posledica že omenjenih dogodkov v bančnem sektorju.
Neposredno financiranje predstavlja manjši del kreditnega portfelja, vendar se njegov delež, glede na dogajanje na trgu, povečuje. Kreditiranje strank, ki niso banke, na dan 31. 12. 2014 predstavlja 30 odstotkov kreditnega portfelja, kar je 8 odstotnih točk več kot v letu 2013. V letu 2014 se je neposredno financiranje izvajalo predvsem v obliki specializiranih kreditnih linij za spodbujanje tehnološko-razvojnih projektov, s poudarkom na financiranju raziskav, razvoja in inovacij, energetske učinkovitosti, razvoja mikro, malih in srednje velikih podjetij in okolju prijaznih javnih investicij na lokalnem nivoju.
Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti odraža usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj so skoraj vsi krediti dolgoročni. V kreditnem portfelju na dan 31. 12. 2014 je tako delež kratkoročnih kreditov le 0,3-odstoten.
Ne glede na zaostrovanje pogojev na finančnih trgih je SID banka v letu 2014 ohranila kakovost produktov, ki se izraža kot kombinacija ročnosti, zneskov, cenovnih pogojev in učinkovite logistike postopka odobritve, ter zagotavljala namensko plasiranje sredstev, skladno z vlogo, poslanstvom in mandati SID banke. Kljub še vedno nizki kreditni sposobnosti oziroma previsoki zadolženosti
slovenskega gospodarstva in prisotnosti kapitalskega krča, je SID banka uvajala tudi nove produkte in izvajala koncepte odgovornega posojanja ter s tem izboljševala kakovost finančnih rešitev za večjo konkurenčnost gospodarstva.
Pri posrednem financiranju je SID banka v letu 2014 pričela z nekaterimi nadgradnjami, ki bodo v celoti vpeljane v letu 2015 in se nanašajo na optimizacijo koriščenja namenskih virov z vključevanjem novih posrednikov, segmentacijo ponudbe in oblikovanje dodatno specializiranih kreditnih linij ter okrepitev tehnične podpore bankam posrednicam.
Ciljne skupine končnih upravičencev
S sredstvi SID banke je bilo v letu 2014 neposredno in posredno preko bank skupaj financiranih 523 pravnih oseb s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni vrednosti 338 milijonov EUR. Višina upravičenih stroškov naložb oziroma projektov, ki jih je banka financirala (posredno preko bank), je znašala 226,2 milijona EUR, delež sredstev SID banke v tem znesku je znašal 43,4 odstotka. Sredstva so bila namenjena predvsem ohranjanju in odpiranju delovnih mest, rasti podjetij, zmanjševanju onesnaževanja in večji zaščiti okolja.
Glede na glavne namene je bilo 56,4 odstotka vrednosti vseh novih kreditov danih za razvoj konkurenčnega gospodarstva. Glede na velikost podjetij je bilo skupaj podprtih 467 malih in srednjih podjetij s sedežem v Republiki Sloveniji (89,3 odstotka vseh kreditojemalcev) v obsegu 154,4 milijona EUR (45,7 odstotka kreditov), od tega 32 samostojnih podjetnikov in podjetnic (6,9 odstotka vseh malih in srednjih podjetij) v obsegu 4,6 milijona EUR (3 odstotke vseh novih kreditov za mala in srednja podjetja).
Razpršenost kreditov po slovenskih regijah
Osrednja Slovenija
druge regje
Z vidika regionalne razpršenosti kreditov, odobrenih kreditojemalcem s sedežem v Republiki Sloveniji, je bilo največ novih kreditov danih kreditojemalcem iz osrednje Slovenije (34 odstotkov), sledijo goriška (14,5 odstotka) in savinjska regija (11,2 odstotka), gorenjska regija (10,3 odstotka), posavska (8 odstotkov) in druge regije (22 odstotkov).
Med kreditojemalci so prevladovala podjetja iz predelovalnih dejavnosti (30,6 odstotka vrednosti
0%
43
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
vseh novih kreditov), sledijo oskrba z električno energijo, plinom in paro (22,8 odstotka vrednosti vseh novih kreditov), trgovina (22,1 odstotka vrednosti vseh novih kreditov) in druge dejavnosti. V okviru predelovalnih dejavnosti je bilo 16,6 odstotka vseh novih kreditov danih podjetjem iz dejavnosti proizvodnje električnih naprav, sledi proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (14,3 odstotka), proizvodnja nekovinskih materialnih izdelkov (11 odstotkov), proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic ter drugih strojev in naprav (15 odstotkov), proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas (6,8 odstotka), proizvodnja kovin (6,1 odstotka) in proizvodnja pohištva (5,7 odstotka).
Spodbujevalno-razvojna platforma
Spodbujevalno-razvojna platforma je oblika financiranja, ki jo je SID banka razvila za izvajanje finančnih ukrepov in instrumentov nacionalnih in evropskih javnih politik, ki temeljijo na osnovnih in izvedenih povratnih oblikah spodbud (npr. posojilo z elementi državnih pomoči ali brez njih).
Banka je v letu 2014 nadaljevala z izvajanjem spodbujevalno-razvojne platforme ter na tej podlagi izvajala tri ukrepe finančnega inženiringa (tri specializirane kreditne linije) v skupnem obsegu 650 milijonov EUR. Poleg aktivne kreditne linije za neposredno financiranje tehnološko-razvojnih projektov je SID banka v 2014 malim in srednje velikim podjetjem ponujala sredstva za financiranje tekočega poslovanja v obliki dveh kreditnih linij, ki jih je možno pridobiti neposredno pri SID banki -prva za kredite do 100.000 EUR in druga za kredite od 100.001 EUR do enega milijona EUR. Namen kreditov, ki imajo ročnost do treh let, je financiranje izdatkov za nakup materiala, trgovskega blaga, storitev ter izdatkov za plače zaposlenih. Obe kreditni liniji vsebujeta elemente državne pomoči, ki se odražajo v ugodnih obrestnih merah kreditov. Z vsemi tremi omenjenimi kreditnimi linijami je SID banka v letu 2014 tudi z neposrednim financiranjem
izkazala podporo malim in srednje velikim podjetjem ter razvojno naravnanim podjetjem.
V letu 2014 je bilo v okviru spodbujevalno-razvojne platforme plasiranih skupaj 79,6 milijona EUR novih sredstev v obliki kreditov (v letu 2013: 17,4 milijona EUR). Neto dani krediti so po stanju konec leta 2014 znašali skupaj 116,2 milijona EUR (v letu 2013: 67,2 milijona EUR) in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2013 povečali za 72,8 odstotka. Tehtana povprečna ročnost kreditov je znašala 5,8 leta. Tehtan povprečen pribitek nad referenčno obrestno mero je znašal 2 odstotni točki. Uporabljena vira sredstev ministrstva in vira Evropske investicijske banke sta bila ključna za zniževanje stroškov financiranja končnim upravičencem. Z enim evrom vira Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je bilo na voljo 3,8 evra osnovnega kreditnega potenciala.
SID Banka in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta s temi ukrepi financiranja izboljšala dostopnost do dolgoročnih virov za financiranje mikro, malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov, ki temeljijo na lastni raziskovalno-razvojni dejavnosti podjetij za povečevanje njihovih inovacijskih in konkurenčnih sposobnosti, vključno z vstopanjem na nove trge in v nove povezave.
Z uvajanjem povratnih oblik financiranja in kombiniranjem virov sredstev SID banka zagotavlja ugodne pogoje kreditiranja za slovensko gospodarstvo (ročnost, obrestna mera, zavarovanja) ter multiplikacijski in revolving učinek na sredstva državnega proračuna.
8.2.3 Poslovanje po pooblastilu Republike Slovenije
Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki
SID banka kot pooblaščena izvozno-kreditna institucija zavaruje v imenu Republike Slovenije in za njen račun tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične (nemarketabilne) rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. Skladno z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki ročnosti več kot dve leti v državah OECD ter vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Zaradi specifične situacije na trgu zavarovalnih
storitev v Sloveniji, se SID banka dodatno angažira na tem področju ne glede na njihovo ročnost oziroma geografsko področje. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina teh izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila izvedena. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganja iz poslovanja in s tem ustvarjajo gospodarsko varnost.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
44
Do leta 2011 je SID banka konstantno izkazovala rast obsega zavarovanih poslov. Po tem letu je obseg zavarovanih poslov začel upadati, kar je bilo predvsem posledica krize gospodarstva in zmanjšanja mednarodnega povpraševanja, s tem upad potreb po investicijah in zmanjšanje obsega mednarodne trgovine. Zmanjšano povpraševanje na najpomembnejših izvoznih trgih slovenskih podjetij je pomenilo za slovensko gospodarstvo takšen udarec, da ga ni uspelo nadomestiti niti, ko se je v 2012 mednarodno povpraševanje ponovno začelo krepiti. Takšen izpad povpraševanja je slovenske izvoznike kapitalskih dobrin močno prizadelo. Veliko se jih je prestrukturiralo z vidika velikosti, nekateri so zašli v insolvenčne postopke, nekatera večja podjetja pa niso preživela. Mnoga podjetja niso bila več sposobna realizirati izvoznih projektov večjih vrednosti in so se osredotočila na manjše posle oziroma so se vključila v verige multinacionalk kot njihovi dobavitelji. Podjetja zato ne ponujajo več produktov, ki zahtevajo večje vrednosti investicij oziroma kapitala ter kapitalske produkte, kar je vplivalo na obseg poslov v letu 2014.
Obseg zavarovanih poslov se je v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 znižal za 13,2 odstotka, kar je predvsem odraz omenjenih strukturnih sprememb v slovenskem gospodarstvu ter:
-	predčasnih odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih pogodb na področju izhodnih investicij;
-	približevanja ključnih držav Evropski uniji in s tem nižanja rizičnosti;
-	manjše absorpcijske sposobnosti gospodarstva in slabosti bančnega sistema;
-	odplačevanja zavarovanih posojil za investicije;
-	zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij;
-	spremenjene podjetniške strukture slovenskega gospodarstva, ki je posledica preteklih oteženih razmer na trgu kapitala (pomanjkanje proizvajalcev raznovrstne visoko tehnološke opreme in izvajalcev večjih investicijskih del).
Kljub temu, da SID banka beleži manjši obseg zavarovanj in večje izplačilo škod, pa je število zavarovanih polic poraslo, saj je banka zavarovala največje število poslov do sedaj, vendar so le-ti vrednostno nižji kot v preteklih letih.
Obseg zavarovanih poslov
Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi rizki je v letu 2014 znašal 798,7 milijona EUR, kar je 13,2 odstotka manj glede na predhodno leto. Realiziran obseg predstavlja 8,7 odstotka največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti,
Q
opredeljenega v ZZFMGP.
Obseg zavarovanih poslov
919,8 mio €
798,7 mio €
1-12/2014	1-12/2013
V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov imata največji delež pozavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja kratkoročnih nemarketabilnih rizikov), kreditov, garancij in priprave na izvoz (49,9 odstotka) in zavarovanje izhodnih investicij (44,9 odstotka), medtem ko nižji delež predstavljajo zavarovani srednjeročni krediti (5,2 odstotka). V letu 2014 se je največji del zavarovanj kratkoročnih izvoznih kreditov (terjatev), investicij ter zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na posle v Rusiji, sledijo Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija, Ukrajina, Belorusija, Kazahstan, Nemčija, Črna gora, ZDA in ostale države.
Obseg zavarovanih poslov v letu 2014 po državah v mio EUR
Rusija	244,2
BiH	170,7
Hrvaška	100,0
Srbija	85,2
Ukrajina	60,3
Belorusija	21,7
Kazahstan	16,3
Nemčija	15,9
Črna Gora	10,0
ZDA	9,1
druge države	65,3
Skupaj	798,7
Zavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov (terjatev) in garancij
Na področju (po)zavarovanja izvoznih kreditov (terjatev), garancij in priprave na izvoz se je obseg kratkoročnih zavarovanj (398,4 milijona EUR) v primerjavi z letom 2013 znižal za 12,3 odstotka.
Kljub nekaterim spodbudnim podatkom o rasti slovenskega izvoza je večina pomembnejših komitentov iz naslova obnovljivih zavarovanj beležila padce v prometu.
Umik zasebnih pozavarovateljev v začetku krize je povzročil, da je na njihovo mesto vstopila SID banka kot pooblaščena institucija in tako dosegla
9 Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom novih obveznosti (novih zavarovanih poslov) prevzetih v posameznem koledarskem letu, le-te ne smejo presegati 1/3 zadnje uradno ugotovljene
vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2013 je znašal izvoz 27.392 milijonov EUR, vir: UMAR 2014).
45
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
povečanje obsega pozavarovanja kratkoročnih terjatev pred nemarketabilnimi rizki. Pozavarovanje nemarketabilnih kratkoročnih terjatev, kjer SID banka nastopa v vlogi pozavarovatelja tovrstnih terjatev za slovenske zavarovalnice v primeru, ko na privatnem trgu ne morejo dobiti pozavarovalnega kritja, je sprostilo kapacitete pozavarovateljev. Z izboljševanjem gospodarskih razmer v letu 2014 se privatni pozavarovatelji ponovno vračajo na trg.
Večina kratkoročnih zavarovanj se nanaša na pozavarovanje kratkoročnih obnovljivih izvoznih terjatev skladno s sklenjeno pozavarovalno pogodbo med SID banko in hčerinsko zavarovalnico SID-PKZ ter med SID banko in Zavarovalnico Triglav. Na podlagi teh pogodb SID banka krije le tiste rizike, ki s strani zasebnih pozavarovateljev zaradi zasedenosti razpoložljivih kapacitet niso sprejemljivi za pozavarovanje (nemarketabilni riziki), medtem ko se le manjši del nanaša na zavarovanje individualnih izvoznih poslov. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2014 se v največjem deležu nanaša na podporo izvoznih poslov na področju Rusije, Ukrajine, Srbije, Kazahstana idr.
Izpostavljenost iz naslova teh zavarovanj je konec leta 2014 znašala 214,2 milijona EUR in predstavlja 1,1-odstotno znižanje stanja v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 (216,6 milijona EUR). Nižja izpostavljenost je poleg nižjega obsega (po)zavarovanih kratkoročnih izvoznih poslov rezultat znižanja veljavnih limitov in odpovedi zavarovalnih pogodb med izvozniki in primarno zavarovalnico.
Kljub nižjemu obsegu zavarovanih terjatev so bili doseženi nekateri drugi cilji, kot so npr. razpršitev prevzetih tveganj z vidika zavarovanja terjatev do večjega števila tujih dolžnikov, večje število podprtih izvoznikov (preko 100 podjetij) in nižja prevzeta tveganja z vidika ročnosti terjatev, prevzetih v zavarovanje. Skladno s trendi preteklih let je bilo tudi v letu 2014 poleg kritja nekomercialnih rizikov, ki jih zasebni trg ni bil pripravljen prevzeti (npr. Rusija, Iran, Uzbekistan, Argentina, Turkmenistan, Tadžikistan, idr.), izvedeno predvsem zavarovanje komercialnih rizikov na ruskem (distributerji farmacevtskih izdelkov) in ostalih trgih.
Zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov
V letu 2014 se največji del zavarovanih srednjeročnih kreditov, zavarovanih garancij in kreditov za pripravo na izvoz nanaša na izvoz komunikacijskih naprav, lesno in kovinsko obdelovalnih strojev ter opreme, industrijskih strojev in tehnološke opreme, storitve inženirske dejavnosti in tehničnega svetovanja, izvoz hidro turbin in gradbeništvo. Med državami, v katere se je največ izvažalo, so predvsem Belorusija, Turčija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija, Kitajska in Kanada.
Obseg zavarovanih srednjeročnih izvoznih kreditov niha iz leta v leto zaradi majhnega števila oscilacij in velikosti posameznega projekta, medtem ko se število realiziranih projektov vztrajno viša. V letu 2014 je obseg realiziranih zavarovanj na področju srednjeročnih izvoznih poslov (kreditov in garancij) znašal 41,4 milijona EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 14 odstotkov.
V zadnjih letih se obseg zavarovanih poslov zelo spreminja in nima določenega trenda, kar je povezano predvsem z večjo aktivnostjo malih in srednje velikih podjetij na tujih trgih in večjo prepoznavnostjo storitev SID banke. Relativno majhna povprečna vrednost posameznega projekta, ki zahteva srednjeročno zavarovanje in praviloma tudi financiranje, je posledica že omenjene spremembe strukture slovenskega gospodarstva, ki se odraža v manjšem številu tovrstnih izvoznih poslov.
Izpostavljenost iz zavarovanj srednjeročnih izvoznih kreditov, garancij in priprave na izvoz (sklenjene zavarovalne police in obljube) je na dan 31. 12. 2014 znašala 76,7 milijona EUR, pri čemer med državami po izpostavljenosti z 39,3-odstotnim deležem prevladuje Belorusija.
Zavarovanje investicij v tujini
Obseg zavarovanih izhodnih investicij je v letu 2014 dosegel vrednost 385,8 milijona EUR, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako na novo zavarovane izhodne investicije, kot tudi obnove že zavarovanih investicij po izteku začetnega zavarovalnega obdobja, ki dejansko pomenijo na novo zavarovane investicije. Obseg se je v primerjavi s predhodnim letom znižal za 11,7 odstotka, kar je predvsem rezultat zmanjšanih investicijskih ciklusov podjetij, približevanja ključnih držav Evropski uniji in s tem nižanjem rizičnosti, odplačevanja zavarovanih posojil in predčasni odpovedi nekaterih večjih zavarovalnih polic.
Med slovenske tradicionalne trge se uvrščajo tudi trgi držav bivše Jugoslavije. Omenjene države se približujejo Evropski uniji in postajajo manj rizične. Hrvaška je v letu 2014 postala polnopravna članica EU. Ker nekatera slovenska podjetja ocenjujejo, da politična tveganja niso več takšna, da bi zoper te rizike zavarovala svoje investicije, odpovedujejo zavarovalne police.
Znižanje obsega zavarovanj investicij v letu 2014 je po eni strani posledica rednih potekov zavarovalnih polic, tako za zavarovanje lastniških deležev kot nedelničarskih posojil, predvsem pa odsotnost povpraševanja po zavarovanju investicij.
Zavarovanje investicij je bil v obdobju od 2010 do 2012 zelo uspešen zavarovalni instrument, s katerim je bilo mogoče zagotavljati finančno podporo širjenju ekonomskih aktivnosti slovenskih podjetij v
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
46
tujini. Nekateri zavarovalni aranžmaji investicij se v obdobju krize niso razvijali v skladu s pričakovanji. Posledično je bilo iz naslova zavarovanja investicij v letu 2014 izplačan do sedaj skupaj najvišji znesek škod.
Izpostavljenost iz naslova zavarovanj investicij je konec leta 2014 znašala 245,1 milijona EUR in je bila za 33,1 odstotka nižja kot ob koncu predhodnega leta. Znižanje izpostavljenosti iz naslova izhodnih investicij v letu 2014 izhaja iz zgoraj omenjenih razlogov.
V strukturi zavarovanih investicij predstavljajo največji delež investicije na Hrvaškem, sledijo Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, Italija in Turčija.
Izpostavljenost
Izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih polic je ob koncu 2014 znašala 535,9 milijona EUR, izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, pa je znašala 14,3 milijona EUR.
Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in izdanih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec 2014 znašala 550,2 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2013 znižala za 13,2 odstotka. Manjša izpostavljenost je rezultat tako poteka zavarovalnih polic (zavarovanih srednjeročnih kreditov, lastniških deležev in nedelničarskih posojil), rednih izplačanih škod kakor tudi predčasnih odpovedi. Razloge za predčasne odpovedi je potrebno iskati v zniževanju rizičnosti ciljnih držav, s čimer se je znižal interes za zavarovanje lastniških deležev. K temu je dodatno pripomogel še stroškovni vidik, saj je zavarovanje posojil v relaciji do stroškovne učinkovitosti podjetij v podrejenem položaju. S tega vidika je marsikatero tveganje v podjetju podcenjeno.
Znesek izpostavljenosti predstavlja 26,2 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju
proračuna RS za leto 2014 in 2 odstotka limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP.10
V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2014 najvišja izpostavljenost izkazana do Rusije (34,3 odstotka) in Bosne in Hercegovine (15,9 odstotka), kar je zahtevalo intenzivnješe spremljanje politične in ekonomske situacije v omenjenih državah. Sledila je izpostavljenost do Hrvaške, Srbije, Belorusije, Nemčije, Turčije, Črne gore, Grčije in ostalih držav.
Zavarovalno-tehnične postavke in rezultat poslovanja
zneski v tisoč EUR	31.12.2014 oz. 1-12/2014	31.12.2013 oz. 1-12/2013	Indeks 2014/2013
Premije	5.371	9.075	59,2
Potencialne škode	9.825	6.004	163,6
Škode v obravnavi	592	1.794	33,0
Plačane škode	(38.044)	(9.792)	388,5
Regresi	266	1.074	24,8
Presežek prihodkov nad odhodki	(33.214)	640	
Zavarovalna premija iz zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2014 znašala 5,3 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2013 znižala za 40,9 odstotka. Nižja zavarovalna premija sledi nižjemu obsegu zavarovanih poslov in strukturi zavarovalnih produktov. V strukturi plačane premije največji odstotek predstavlja (po)zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev in zavarovanje izhodnih investicij, preostanek so ostali produkti. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka skladno s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru izvedbe posameznih izvoznih poslov oziroma investicij všteje v premijo.
Plačane škode so se v letu 2014 glede na preteklo leto povečale za 3,9-krat in znašajo 38 milijonov EUR. To je najvišji znesek izplačanih škod do sedaj. Večji delež izplačanih škod se nanaša na zavarovanje nedelničarskih posojil v skupni višini 35,6 milijona EUR (Srbija, Bosna in Hercegovina), na zavarovanje srednjeročnega kredita tuji banki (Kazahstan), na škode iz naslova pozavarovanja kratkoročnih terjatev (Azerbajdžan, Iran, Grčija, Romunija, Srbija in Ukrajina), medtem ko manjši delež obsegajo škode iz pozavarovanja
10 Skladno z ZIPRS določenim limitom največjega možnega obsega obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnimi in srednjeročnimi komercialnimi ter kratkoročnimi komercialnimi riziki, ki se ne tržijo, oziroma izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovanj in obljub znaša 2.100 milijonov EUR.
Skladno z ZZFMGP predpisanim limitom v zvezi z obsegom vseh prevzetih in veljavnih obveznosti iz naslova zavarovanja, aktivnega pozavarovanja in retrocesije, drugih poslov, garancij in drugih jamstev, le-ta ne sme presegati uradno ugotovljene vrednosti letnega izvoza blaga in storitev slovenskega gospodarstva (v letu 2013 znaša izvoz 27.392 milijonov EUR, vir: UMAR 2014).
Izpostavljenost			682,8 mio €	
	550,2 mio €			
				
	31.12.2014		31.12.2013	
47
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
srednjeročnega kredita tuji banki (Iran) ter dveh škod iz naslova kredita za pripravo na izvoz (Slovenija oziroma Hrvaška in Rusija).
Znesek škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki) po stanju na dan 31. 12. 2014 znaša 0,6 milijona EUR. Večji del škod v obravnavi izhaja iz naslova kratkoročnega kredita za pripravo na izvoz in pozavarovanih kratkoročnih izvoznih terjatev v skupni višini 0,5 milijona EUR, manjši delež v višini 0,1 milijona EUR pa predstavljajo škodni zahtevki srednjeročnega kredita za pripravo na izvoz in srednjeročnega kredita tujemu kupcu.
Obseg potencialnih škod (9,8 milijona EUR) se je v letu 2014 glede na leto 2013 (6 milijonov EUR) povečal za 1,6-krat. Večji del potencialnih škod izhaja iz (po)zavarovanih kratkoročnih terjatev in zavarovanja investicij.
Rezultat poslovanja za državni račun je bil v letu 2014 skladno z visokimi izplačili škodnih primerov negativen. Presežek odhodkov nad prihodki je znašal 33,2 milijona EUR, kar v primerjavi s predhodnim letom pomeni 51,9-kratno povečanje.
Varnostne rezerve
Varnostne rezerve, ki za SID banko oziroma Republiko Slovenijo predstavljajo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun, so se, skladno z negativnim rezultatom poslovanja, v letu 2014 znižale za 33,2 milijona EUR na 99,3 milijona EUR.
Varnostne rezerve			132,5 mio €	
	99,3 mio €			
				
	31.12.2014		31.12.2013	
Cilj naložbene politike sredstev varnostnih rezerv je sposobnost poravnavati zavarovalnine. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz nemarketabilnih zavarovanj oziroma najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Višina likvidnih naložb se spreminja ter je odvisna zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. 11 Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Ker so se varnostne rezerve v letu 2014 zmanjšale za več kot 20 odstotkov v primerjavi s koncem leta 2013, bi se morale v skladu z zakonom (ZZFMGP) dopolniti iz sredstev proračuna.
ZZFMGP v 4. členu ureja poslovanje z varnostnimi rezervami
11
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
48
Program izravnave obresti
SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu države in za njen račun izvaja program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni s konsenzom OECD. SID banka ima z Ministrstvom za finance sklenjeno pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO.
Program izravnave obresti omogoča zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav, s katerimi jim zagotovi financiranje po fiksnih obrestnih merah. Obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti SID banka z nasprotnimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami, katerih mednarodna bonitetna ocena ni nižja od BBB- po bonitetni agenciji S&P.
Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Sodelujoča banka je zaradi fiksacije obrestne mere upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer ga banka kreditodajalka v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oziroma storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR (Commercial Reference Rates).
Instrument glede na tržne razmere ni več zanimiv za komitente, zato se stanje odprtih poslov posledično zmanjšuje.
Jamstvena shema za podjetja
Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju: ZJShemRS) je bil v letu 2009 vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi gospodarske in finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Od celotne jamstvene kvote, ki je znašala 1,2 milijarde EUR, je bilo do 31. 12. 2010, ko se je zaključil zakonski rok za izdajanje jamstev po tej shemi, bankam na skupno 15 dražbah razdeljenih za 809,4 milijona EUR jamstvene kvote. Dvanajst bank je po tej shemi skupaj uvrstilo za 581 kreditnih pogodb 428-ih kreditojemalcev.
SID banka je skladno z zakonskimi pooblastili tudi v letu 2014 aktivno upravljala portfelj iz naslova ZJShemRS. Zaradi zaostrenih razmer poslovanja, v okviru katerih niso uspeli konsolidirati svojega poslovanja, kot je bilo pričakovati ob uvedbi ukrepa, so gospodarski subjekti ponovno v veliki večini pristopili k restrukturiranju kreditnega portfelja. Poslovne banke so zato obravnavale reprograme kreditnih poslov z jamstvom države in skladno z zakonskimi zahtevami svoje predloge tudi verificirale oziroma uskladile s SID banko. Ko podjetja niso uspela konsolidirati svojega poslovanja, so poslovne banke uporabile zakonske možnosti in unovčile zavarovanje, to je jamstvo države. SID banka je skladno s pooblastili pridobivala, preverjala in usklajevala dokumentacijo za spremembo pogojev kreditov z jamstvom države ter obravnavala zahtevke za unovčenje jamstev. V primerih ugotovljenih kršitev, ki imajo za posledico ničnost
kreditne pogodbe, vračilo unovčenega jamstva ali plačilo pogodbene kazni, je SID banka Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije predložila predlog za vložitev ničnostne tožbe, tožbe na vračilo izplačanega jamstva oziroma plačilo pogodbene kazni.
SID banka je v letu 2014 prejela 77 vlog za izdajo soglasij, ob izpolnjenih pogojih je izdala 53 soglasij za spremembo kreditnih pogojev kreditov z jamstvom Republike Slovenije, 18 vlog, pri katerih je bila ugotovljena kršitev zakonskih določil, je SID banka zavrnila, 11 vlog pa je bilo konec leta 2014 zaradi pregleda in dopolnitev še v obravnavi. Zaradi ugotovljenih kršitev zakonskih določil oziroma poslovnih odločitev bank se je sklenilo tudi 7 negativnih aneksov, s katerimi so se banke odpovedale jamstvu države.
SID banka je v letu 2014 prejela v obravnavo tudi 38 zahtevkov za unovčenje izdanih jamstev. Glede na izpolnjene pogoje po ZJShemRS je Ministrstvo za finance v letu 2014 poslovnim bankam priznalo 36 zahtevkov za unovčenje, na podlagi katerih so jim bila izplačana sredstva v skupni višini 3,9 milijona EUR. V obdobju med letoma 2009 in 2014 je Ministrstvo za finance izplačalo bankam sredstva v skupni višini 73,2 milijona EUR na podlagi 272 zahtevkov za unovčenje.
Konec leta 2014 je bilo pri poslovnih bankah aktivnih še 113 kreditnih pogodb, zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije, katerih stanje glavnic na dan 31. 12. 2014 znaša skupaj 95,5 milijona EUR.
49
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Jamstvena shema za fizične osebe
Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju: ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100 tisoč EUR oziroma 10 tisoč EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe je kot protikrizni ukrep države zajemala štiri kategorije kreditojemalcev, in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvena kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila v obdobju od leta 2009 do konca leta 2010, je znašala 350 milijonov EUR, od tega je bilo 50 milijonov EUR kvote namenjene kategoriji brezposelnih kreditojemalcev. Konec leta 2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. Število kreditov v stanju na
Poroštva za investicije_
Namen Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (ZPFIGD) je olajšati podjetjem dostop do obratnega kapitala in sredstev za izvedbo investicij, ki bodo okrepile razvoj in konkurenčnost slovenskih podjetij. Državno poroštvo je kot prvovrstno zavarovanje instrument za izboljšanje dostopa do sredstev za financiranje razvojnih projektov v podjetjih.
dan 31. 12. 2014 je 230, znesek stanja glavnic kreditov pa skupaj znaša 5,6 milijona EUR.
SID banka je v letu 2014 v obravnavo prejela 11 zahtevkov za unovčenje (skupaj v letih 2010-2014 je bilo prejetih 89 zahtevkov). Glede na izpolnjene pogoje ZJShemFO je Ministrstvo za finance v letu 2014 poslovnim bankam na podlagi desetih zahtevkov za unovčenje izplačalo sredstva v skupni višini 28,9 tisoč EUR. Vsa izplačana jamstva so se nanašala na skupino brezposelnih kreditojemalcev. Pri izplačanih jamstvih in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne postopek izterjave za izplačana jamstva. V primeru, da kreditojemalec v roku 8 dni od prejema poziva ne izpolni svoje obveznosti, SID banka zadevo preda v izvršbo na Finančno upravo RS.
Stanje vseh kreditov, podprtih s poroštvom Republike Slovenije, je bilo ob koncu leta 2014 27,1 milijona EUR. V okviru tega zneska znaša poroštvo Republike Slovenije 20,4 milijona EUR.
V začetku novembra 2014 je bil objavljen nov, peti razpis, na katerega se je možno prijaviti do 30. 10. 2015.
Upravljanje z emisijskimi kuponi in kjotskimi enotami
SID banka je na podlagi 127. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) v 2014 nadaljevala z izvajanjem funkcije uradnega dražitelja na dražbah pravic do emisije toplogrednih plinov v skladu z Uredbo Komisije EU št. 1031/2010 o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe pravic do emisije toplogrednih plinov na podlagi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 1210/2011.
SID banka v imenu Republike Slovenije na dražbah, ki jih organizira skupni dražbeni sistem 24 držav članic EU (borza European Energy Exchange), prodaja količine emisijskih kuponov (določene s prej navedeno uredbo, relevantnimi sklepi Evropske komisije in koledarjem dražb) in prejeto kupnino prenese na račun Republike Slovenije.
Skladno s 142. a členom ZVO-1 je SID banka pooblaščena tudi za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu države in za njen račun. Pooblastila se ne izvaja, saj država tega programa še ni sprejela.
V	letu 2014 je SID banka kot uradni dražitelj emisijskih kuponov (oznaka: EUA) sodelovala na 143 avkcijah. Na avkciji je bilo prodano 2.774.500 enot pravic, znesek kupnine je znašal 16.416.090 EUR.
V	mesecu septembru je bila izvedena tudi prva avkcija emisijskih kuponov za letalske prevoznike (oznaka kupona: EUAA), kjer je SID banka sodelovala kot uradni dražitelj. V letu 2014 so bile na koledarju 4 avkcije emisijskih kuponov za letalske prevoznike (EUAA). Prodanih je bilo 8.000 enot pravic, znesek kupnine je znašal 48.040 EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Preglednost finančnih odnosov med SID banko in Republiko Slovenijo_
50
Za ločeno evidentiranje posameznih dejavnosti, ki jih SID banka opravlja po pooblastilu Republike Slovenije, ima banka vzpostavljen sistem stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev, na katere se evidentirajo poslovni dogodki, ki nastajajo pri izvajanju posameznih dejavnosti. To je tudi osnova za ugotavljanje neposrednih odhodkov posamezne dejavnosti.
Za dejavnosti zavarovanj pred nemarketabilnimi riziki in programa izravnave obresti, pri katerih banka upravlja tudi sredstva, dodeljena v upravljanje, se izdelujejo tudi ločeni računovodski izkazi.
Dejavnost zneski v tisoč EUR	Prihodki	Odhodki
Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki	1.620	(1.847)
Program izravnave obresti	54	(58)
Jamstvena shema za podjetja	144	(488)
Jamstvena shema za fizične osebe	7	(35)
Poroštva za investicije	11	(70)
Dražbe emisijskih kuponov	22	(22)
V preglednici so prikazani skupni (posredni in neposredni) prihodki in odhodki za posamezno dejavnost, doseženi v letu 2014. Prihodki za posamezno dejavnost predstavljajo nadomestila, ki jih SID banka prejme za opravljanje posamezne dejavnosti na podlagi pogodb oziroma zakonskih določb. Posredni odhodki za posamezno dejavnost so ugotovljeni na podlagi sodil, opredeljenih v internem aktu Sodila za razporejanje posrednih stroškov dejavnosti po pooblastilu države.
8.3 Poslovanje Skupine SID banka
8.3.1 SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana
Tudi v letu 2014 je PKZ delovala v zahtevnih razmerah. Na to so vplivali gospodarska situacija (ki je ostajala zahtevna kljub izboljšanju na večini za PKZ pomembnih trgov, ki so Slovenija, Rusija, Nemčija, Hrvaška in Italija), zaostrena politična situacija (predvsem dogajanje v Ukrajini in Rusiji) in še posebej dogajanje na trgu kreditnih zavarovanj, predvsem zaradi zaostrovanja konkurence drugih zavarovalnic, ki si prizadevajo pridobiti zavarovance na slovenskem trgu ter aktivnejše vloge zavarovalnih posrednikov. Našteto se je najbolj odrazilo v močnem upadu premijskih stopenj, pa tudi na izgubi nekaterih zavarovancev in težjem pridobivanju novih. PKZ je zato pospešila tržne aktivnosti, kar pa je povečalo njene stroške pridobivanja. Na nižji obseg premije so poleg konkurenčnejšega okolja vplivali tudi v zadnjih letih ugodnejši škodni rezultati posameznih zavarovancev PKZ, kar je PKZ upoštevala pri določanju premijskih stopenj.
31.12.2014 31.12.2013	Indeks
zneski v tisoč EUR	oz. 1-12/2014	oz. 1-12/2013	2014/2013
Bilančna vsota	62.768	65.852	95,3
Kapital	25.804	25.410	101,6
Plačane kosmate škode	7.397	11.958	61,9
Škodni rezultat	44%	62%	
Čisti dobiček	757	2.727	27,8
PKZ je zaradi takih razmer v letu 2014 dosegla za 14 odstotkov nižjo premijo kot v predhodnem letu (obračunana kosmata premija 2014: 16,7 milijona EUR) in za to kategorijo tudi ni dosegla zastavljenih načrtov. Ob pripravi načrtov za leto 2014 je PKZ upoštevala manjši upad premij kot je bil dejansko realiziran.
Škodno dogajanje je bilo večino leta umirjeno, poslabšalo se je v zadnjem kvartalu, kar pa se še ni odrazilo v večjem obsegu obračunanih škod, temveč kot povečanje škodnih rezervacij. Škodni rezultat je ostal stabilen, kar je PKZ uspelo doseči predvsem z dobrim sistemom ocenjevanja rizika na strani kupcev in ustreznim izvajanjem ukrepov, ki jih je vpeljala v času ekonomske in gospodarske krize. Tudi razvoj v preteklosti rezerviranih škod je bil ugodnejši, kot je bilo pričakovano, zato so se ocene škodnih rezervacij izboljšale, kar je pozitivno vplivalo na končni poslovni izid leta 2014.
Delež obračunanih škod glede na obračunano premijo je padel z 62 odstotkov v letu 2013 na 44 odstotkov v letu 2014, nižje je tudi število škod, saj so se predhodno navedeni vplivi izkazovali tudi skozi ugodnejše škodno dogajanje, vendar je ob primerjavi potrebno upoštevati, da je bilo leto 2013 obeleženo z enim velikim škodnim primerom (ki je bil tudi visoko pozavarovan, zanj je bil hitro dosežen regresni dogovor, ki se tudi uresničuje). Takih večjih primerov v letu 2014 ni bilo, predvsem zato so škode v letu 2014 za 38 odstotkov nižje kot v letu 2013 (znašajo 7,4 milijona EUR). Tudi razvoj v preteklosti rezerviranih škod je bil ugodnejši, kot je bilo pričakovano. Predvsem zaradi dogajanja v zadnjem kvartalu (nekaj večjih javljenih zamud plačil) je bilo z upoštevanjem škodnih rezervacij, regresov in pozavarovanja razmerje med premijami in škodami v letu 2014 manj ugodno kot v letu 2013, kar je pomembno vplivalo na nižji poslovni izid v letu 2014 glede na leto 2013. V letu 2014 so čisti prihodki od premij presegali čiste odhodke za
51
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
škode za 3,1 milijona EUR, kar je 38 odstotkov manj kot v letu 2013 (4,9 milijona EUR).
V letu 2014 so bili za 0,8 milijona EUR oziroma 28 odstotkov nižji tudi prihodki od pozavarovalnih provizij, na kar je vplival predvsem nižji znesek dodatno pripoznane provizije za ugodne izide preteklih let. Stroški so ostali na nivoju leta 2013, vendar se je zaradi nižje premije povečala stroškovna stopnja. Na nižji izid leta 2014 so vplivale tudi nižje obrestne mere in s tem za 32 odstotkov nižji prihodki od obresti. PKZ sicer nalaga sredstva izključno v dolžniške finančne instrumente in depozite slovenskih bank. Na 31. 12. 2014 73 odstotkov vseh naložb predstavljajo vrednostni papirji držav članic EU oziroma vrednostni papirji, za katere te države jamčijo.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja je znašal 0,8 milijona EUR in je zaradi navedenih razlogov nižji kot v preteklem letu (v 2013: 2,7 milijona EUR). Slabše pogoje poslovanja je PKZ za leto 2014 predvidela in je s tem izidom tudi dosegla zastavljeni cilj.
PKZ za leto 2015 pričakuje ohranjanje premije na nivoju leta 2014. Obračunane škode bodo po oceni višje kot v letu 2014, predvsem zaradi že v letu 2014 znanih in rezerviranih škod, škodni rezultat za leto 2015 pa ugodnejši kot v letu 2014. Zaradi visokih izplačanih škod v preteklosti bo izterjava regresov še naprej intenzivna, tako znotraj PKZ kot
v sodelovanju z družbami v Skupini SID banka. PKZ bo še naprej uporabljala zaostrene kriterije za prevzem v zavarovanje, saj so se ti v preteklih letih izkazali kot uspešni, zato pričakuje, da bo kljub težkim pogojem ohranila stabilen škodni rezultat. Ker pa so kreditna zavarovanja ciklična in do izravnavanja škodnega rezultata ne prihaja v enem letu, obstaja možnost, da bo, kljub nadaljnjemu izvajanju v preteklosti sprejetih ukrepov, škodni rezultat slabši od pričakovanega, ki sicer že upošteva vsa znana tveganja.
PKZ bo v letu 2015 nadalje informatizirala notranje procese, predvsem na področju prevzema rizikov v zavarovanje. Nadaljevala bo z dopolnjevanjem informacijske podpore, tako za zavarovance (PKZ-Net, prenova spletne strani) kot interno (podatkovno skladišče). Zaključila bo pripravo na Solventnost II, ki z nekaterimi prehodnimi določbami za postopno uvajanje stopi v veljavo s 1. 1. 2016.
Zaradi zagotavljanja racionalnosti poslovanja bo nekatere funkcije tudi v naslednjem obdobju še ohranila v okviru SID banke. Z družbo Pro Kolekt in njenimi podrejenimi družbami bo sodelovala pri storitvah izterjave, bonitetnih informacijah in prodaji zavarovanj, z drugimi družbami v Skupini SID banka pa na poslovni osnovi.
8.3.2 Skupina Prvi faktor
Skupina Prvi faktor je v letu 2014 doživela največje zmanjšanje poslov do sedaj, zlasti zaradi težav na srbskem trgu. Obseg odkupljenih terjatev je znašal 480,7 milijona EUR. Glede na leto 2013 je realiziran obseg nižji za 41 odstotkov, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2014 pa za 36 odstotkov. V odvisnih družbah je bilo ustvarjenega 68 odstotkov obsega poslov Skupine Prvi faktor. Vse štiri družbe so dosegle manj prometa, kot je bilo planirano za leto 2014, in sicer Prvi faktor, Beograd za 76 odstotkov, Prvi faktor, Sarajevo za 48 odstotkov, Prvi faktor, Ljubljana za 26 odstotkov in Prvi faktor, Zagreb za 8 odstotkov. Družba Prvi faktor, Zagreb še vedno ustvari največji delež prometa skupine. V letu 2014 predstavlja njen delež 48 odstotkov in je v primerjavi s preteklim letom višji za 15 odstotnih točk.
Prvi faktor, Ljubljana zneski v tisoč EUR	31.12.2014 oz. 1-12/2014	31.12.2013 oz. 1-12/2013	Indeks 2014/2013
Bilančna vsota	90.465	101.641	89,0
Kapital	3.660	(20.071)	
Čisti dobiček/izguba	13.331	(24.883)	
Obseg odkupljenih terjatev	155.372	217.669	71,4
Skupina Prvi faktor zneski v tisoč EUR	31.12.2014 oz. 1-12/2014	31.12.2013 oz. 1-12/2013	Indeks 2014/2013
Bilančna vsota	204.232	241.101	84,7
Kapital	3.500	(20.301)	
Čisti dobiček/izguba	1.059	(29.107)	
Obseg odkupljenih terjatev	480.710	816.634	58,9
Skupina Prvi faktor financira večino terjatev nastalih na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v posamezni državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 74 odstotkov (2013: 85 odstotkov), izvozni 16 odstotkov ter uvozni faktoring 10 odstotkov skupnega obsega. Delež izvoznega faktoringa raste predvsem v družbi Prvi faktor, Ljubljana, kjer je v letu 2014 predstavljal že 42 odstotkov vseh odkupov.
Bilančna vsota na konsolidirani ravni je 31. 12. 2014 znašala 204,2 milijona EUR in je bila za 15,3 odstotka nižja kot konec predhodnega leta. Po bilančni vsoti je največja družba skupine Prvi faktor, Ljubljana, katere bilančna vsota je konec leta 2014
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
52
znašala 90,5 milijona EUR. Bilančna vsota družbe Prvi faktor, Zagreb znaša 76,3 milijona EUR, Prvi faktor, Beograd 76,4 milijona EUR, Prvi faktor, Sarajevo pa 16,5 milijona EUR.
Dobiček družbe Prvi faktor, Ljubljana je predvsem posledica odprave oslabitev za podjetje Prvi faktor, Beograd, ki jih je oblikovala konec leta 2013. Zaradi prejetih poroštev lastnikov (v januarju 2014 v višini 12,7 milijona EUR in v decembru 2014 v višini 48
milijonov EUR za izpostavljenosti do dveh največjih skupin komitentov) so družbi Prvi faktor, Beograd in Prvi faktor, Ljubljana ter posledično skupina leto zaključile pozitivno.
Skupina je v procesu prestrukturiranja poslovanja in portfelja. Obseg poslovanja skupine se bo v naslednjih letih zmanjševal v skladu z možnostmi in zahtevami lastnikov.
8.3.3 Skupina Pro Kolekt
V letu 2014 je družba Pro Kolekt, Ljubljana zabeležila 575 novih primerov izterjav s skupno vrednostjo 10,9 milijona EUR, na nivoju skupine pa je bilo v obravnavo sprejetih 3.281 novih primerov z vrednostjo 44 milijonov EUR. Pro Kolekt, Ljubljana je leto končala s 304 uspešno zaključenimi primeri s skupno vrednostjo 4,1 milijona EUR, dejansko izterjanega pa je bilo 3 milijone EUR. Skupina Pro Kolekt je uspešno zaključila 1.286 primerov izterjav, skupna vrednost primerov pa je bila 10,2 milijona EUR, dejansko izterjanega zneska je bilo za 7,9 milijona EUR.
Pro Kolekt, Ljubljana zneski v tisoč EUR	31.12.2014 oz. 1-12/2014	31.12.2013 oz. 1-12/2013	Indeks 2014/2013
Bilančna vsota	445	496	89,7
Kapital	262	262	100,0
Čisti dobiček/izguba	1	9	11,1
Vrednost uspešno zaključenh prmerov izterjave	4.135	7.174	57,6
Skupina Pro Kolekt zneski v tisoč EUR	31.12.2014 oz. 1-12/2014	31.12.2013 oz. 1-12/2013	Indeks 2014/2013
Bilančna vsota	4.051	4.191	96,7
Kapital	203	226	89,8
Čisti dobiček/izguba	(11)	(19)	57,9
Čisti dobiček/izguba večinskega lastnika	(20)	(25)	80,0
Vrednost uspešno zaključenh prmerov izterjave	10.189	15.927	64,0
Kljub temu, da je izterjava dolgov glavna dejavnost skupine, je bilo poslovanje družbe Pro Kolekt, Ljubljana in s tem tudi Skupine Pro Kolekt v letu 2014 usmerjeno tudi v intenzivno trženje ostalih svojih storitev in produktov, predvsem bonitetnih
informacij. Skupina je izdelala 10.942 bonitet s skupno vrednostjo 452 tisoč EUR, ponudba pa zajema tudi spletni portal PK-NET z objavljeno listo dolžnikov, ki omogoča tudi sprotno spremljanje postopka posamezne izterjave.
Tako poslovanje družbe Pro Kolekt, Ljubljana kot tudi Skupine Pro Kolekt je bilo v letu 2014 na približno enaki ravni kot v letu 2013, z manj ustvarjenimi prihodki na področju izterjav in povečanjem prihodka na področju bonitetnih poročil.
Glavni produkt Skupine Pro Kolekt tudi v letu 2015 ostajajo izterjave. Večji poudarek bo dan celovitemu konceptu upravljanja s terjatvami, kar pomeni predvsem sodelovanje družbe z naročniki že v zgodnji fazi izterjav (že ob manjših zamudah). Ključni kupci na domačem trgu še naprej ostajajo izvozniki, katerim lahko skupina, zaradi dobro organizirane mreže partnerskih agencij praktično po vsem svetu, nudi podporo pri izvozu. Široka razširjenost informacij o neplačnikih bo po eni strani močan vzvod za povečanje učinkovitosti izterjevanja, po drugi strani pa tudi odlična promocija za samo storitev izterjav. Na tujem trgu bodo najpomembnejši naročniki tudi v letu 2015 kreditne zavarovalnice in mreže izterjevalskih agencij, ki imajo težave s slovenskimi neplačniki.
8.3.4 Center za mednarodno sodelovanje in razvoj
CMSR je v letu 2014 posloval skladno s finančnim načrtom. Odstopanja od ambicioznih strateških usmeritev so na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja zaradi vladnega nižanja proračunskih izdatkov za uradno razvojno pomoč.
zneski v tisoč EUR	1-12/2014	1-12/2013	2014/2013
Prihodki od poslovanja	348	308	113,0
Skupna vrednost projektov	3.957	2.753	143,7
Kljub zmanjševanju sredstev Republike Slovenije za mednarodno razvojno sodelovanje je bila prioriteta izvajanje bilateralnega razvojnega sodelovanja. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z
državami prejemnicami razvojne pomoči in slovenskimi izvajalci, ki so potencialni izvajalci razvojne pomoči. CMSR se je dokazal kot institucija, ki je sposobna proračunska sredstva z instrumentom uradne razvojne pomoči ustrezno investirati v razvojne projekte v tujini in s tem zagotoviti izvozne posle slovenskim podjetjem, kar generira gospodarsko rast, zaposlovanje in povečanje proračunskih prihodkov v Sloveniji in tujini.
Publikacija Doing Business in Slovenia v obliki tiskanega priročnika in elektronske različice na Slovenskem poslovnem portalu (Slovenian Business Portal; www.poslovniportal.si), ki je bila tudi v letu
53
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2014 ažurirana z relevantnimi spremembami zakonodaje, je predstavljala glavni vir dohodkov iz naslova prodaje in oglaševanja. Na področju publicistike se je nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo. Vsebine publicistike je
CMSR tržil tudi kot analize in informacije posameznim naročnikom in tako povečal prihodke.
S pridobitvijo novih poslov, uspešnim trženjem in obvladovanjem stroškov je CMSR v letu 2014 realiziral presežek prihodkov nad odhodki.
8.4 Odraz poslovanja v izkazu finančnega položaja
Bilančna vsota
Bilančna vsota
3.787,6 mio €
3.845,0 mio €
Skupina SID banka
■	31.12.2014
■	31.12.2013
Konec leta 2014 je bilančna vsota SID banke dosegla 3.577 milijonov EUR, kar predstavlja 94,4 odstotka bilančne vsote konec leta 2013.
Glede na prevladujoč vpliv SID banke v Skupini SID banka, specifičnost skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 1,5 odstotka višja od bilančne vsote SID banke. Posledično je tudi struktura sredstev in obveznosti Skupine SID banka podobna bančni strukturi.
Bilančna vsota Skupine SID banka je konec leta 2014 znašala 3.631,4 milijona EUR, kar je 5,6 odstotka manj kot konec leta 2013.
Sredstva SID banke
Struktura bilančne aktive
Krediti bankam ter stanje na računih pri CB in poslovnih bankah
Krediti strankam, ki niso banke
Naložbe v vrednostne papirje
Drugo
■31.12.2014 ■ 31.12.2013
Med vsemi naložbami v bilančni aktivi so imeli tudi v letu 2014 največji delež krediti bankam. Le-ti vključujejo kredite in vloge pri bankah in so konec leta dosegli 2.180,9 milijona EUR, kar je 16,6 odstotka manj kot konec leta 2013. 68 odstotkov kreditov bankam obsegajo dolgoročni krediti, drugo
so kratkoročne vloge pri bankah. Krediti bankam imajo 61-odstotni delež v skupnih sredstvih banke.
Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2014 zvišali za 6 odstotkov, konec leta je neto stanje kreditov znašalo 637,3 milijona EUR. Vrednostno so krediti višji za 36,2 milijona EUR. Strukturni delež kreditov strankam, ki niso banke v skupnih sredstvih banke je konec leta 2014 znašal 17,8 odstotka.
Na računih pri centralni banki in poslovnih bankah je imela SID banka konec leta 2014 3,1 milijona EUR sredstev.
Naložbe v vrednostne papirje so konec leta znašale 711 milijonov EUR in so se v letu 2014 povečale za 366,6 milijona EUR. Njihov delež v skupnih sredstvih banke se je povečal iz 9,1 odstotka na 19,9 odstotka.
Ostalo aktivo predstavljajo:
-	poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (28,4 milijona), ki se je v letu 2014, predvsem zaradi zaprtja pogodb o obrestnih zamenjavah kot posledica predčasnega odkupa vrednostnih papirjev, znižala za 7,7 milijona EUR;
-	naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb (8,8 milijona EUR), ki v letu 2014 ostajajo na enakem nivoju kot konec leta 2013;
-	opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 6,9 milijona EUR in so predvsem zaradi investicije v prenovo zgradbe glede na konec leta 2013 višja za 2,9 milijona;
-	druga aktiva v višini 0,6 milijona EUR.
Sredstva Skupine SID banka
Struktura bilančne aktive
Krediti bankam ter stanje na računih pri CB in poslovnih bankah
Krediti strankam, ki niso banke
Naložbe v vrednostne papirje
■31.12.2014 31.12.2013
0%
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
54
Krediti bankam so konec leta 2014 dosegli 2.186,3 milijona EUR in so za 16,7 odstotka nižji od stanja konec leta 2013. Ne glede na to ohranjajo največji, 60,2-odstotni strukturni delež v bilančni aktivi skupine.
Krediti strankam, ki niso banke so vrednostno enaki isti postavki v bilanci banke (637,3 milijona EUR), v bilančni aktivi skupine pa se je njihov strukturni delež povečal iz 15,6 na 17,6 odstotka.
V blagajni, na računih pri centralni banki ter
poslovnih bankah je imela Skupina SID banka konec leta 2014 7,6 milijona EUR sredstev.
Naložbe v vrednostne papirje so konec leta 2014 višje od stanja konec leta 2013 za 368,1 milijona EUR. Konec leta 2014 so dosegle 733,1 milijona EUR, njihov strukturni delež v bilančni aktivi pa se je povišal iz 9,5 odstotka na 20,2 odstotka.
Ostalo aktivo predstavljajo:
-	poštena vrednost izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju, v višini 28,4 milijona EUR;
-	sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov v višini 26,5 milijona EUR, ki so glede na konec leta 2013 nižja za 9,2 odstotka;
-	opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva v višini 10,5 milijona EUR, kar je za 2,6 milijona EUR več kot konec leta 2013;
-	druga aktiva v višini 1,7 milijona EUR.
Obveznosti in kapital SID banke
Obveznosti do strank, ki niso banke so konec leta 2014 dosegle 381,5 milijona EUR in so se znižale za 91,5 milijona EUR oziroma 19,3 odstotka, njihov strukturni delež pa je dosegel 10,7 odstotka (2013: 12,5 odstotka).
Strukturni delež obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev se je v letu 2014 znižal s 30 odstotkov na 26 odstotkov. Stanje dolžniških vrednostnih papirjev je konec leta znašalo 930,4 milijona EUR, kar je za 18 odstotkov oziroma 204,4 milijona EUR manj kot konec leta 2013.
Rezervacije v višini 35,5 milijona EUR so konec leta 2014 glede na konec predhodnega leta višje za 27,2 milijona EUR. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti znašajo 35,2 milijona EUR, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa 0,3 milijona EUR.
Ostala pasiva v skupni višini 9 milijonov EUR vključuje finančne obveznosti, namenjene trgovanju, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ter druge finančne in ostale obveznosti.
Kapital banke se je v letu 2014 povečal za 9,5 milijona oziroma 2,7 odstotka in je konec leta znašal 355,3 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 4,7 milijona EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, za 4,9 milijona EUR, čisti dobiček poslovnega leta, vključno z zadržanim dobičkom pa je glede na predhodno leto nižji za 0,1 milijona EUR.
Obveznosti in kapital Skupine SID banka
Struktura bilančne pasive
Finančne obveznosti do bank in CB Dolžniški vrednostni papirji
Finančne obveznosti do strank, ki niso banke
Kapital
■31.12.2014 ■ 31.12.2013
Struktura bilančne pasive
Finančne obveznosti do bank in CB Dolžniški vrednostni papirji
Finančne obveznosti do strank, ki niso banke
■	31.12.2014
■	31.12.2013
Bilančna pasiva SID banke je bila ob koncu leta 2014 sestavljena iz 3.221,8 milijona EUR obveznosti z 90,1-odstotnim strukturnim deležem in iz 355,3 milijona EUR kapitala z 9,9-odstotnim strukturnim deležem v bilančni pasivi.
Med obveznostmi so konec leta 2014 največji strukturni delež predstavljale vloge in krediti bank ter obveznosti do centralne banke. Delež v bančni bilančni pasivi je znašal 52,1 odstotka (v letu 2013: 48,1 odstotka). Obveznosti do bank in do centralne banke so skupaj znašale 1.865,3 milijona EUR. Obveznosti so se zvišale za 42,1 milijona EUR oziroma 2,3 odstotka.
Bilančna pasiva Skupine SID banka je podobna bilančni pasivi SID banke. Obveznosti v višini 3.258,7 milijona EUR predstavljajo 89,7 odstotka celotne pasive, kapital v višini 372,7 milijona EUR pa ima v bilančni pasivi 10,3-odstotni delež.
Krediti in vloge bank ter obveznosti do centralne banke so konec leta 2014 dosegle 1.865,3 milijona EUR, kar predstavlja 51,4 odstotka bilančne pasive skupine (2013: 47,4 odstotka). Glede na predhodno leto so obveznosti višje za 41,2 milijona EUR.
55
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Obveznosti do strank, ki niso banke imajo v strukturi bilančne pasive 10,5-odstotni delež (2013: 12,3-odstotni) in so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova SID banka.
Tudi obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so enake obveznostim, ki jih ima iz tega naslova banka, njihov strukturni delež konec leta 2014 pa je bil 25,6 odstotka (2013: 29,5).
Rezervacije v višini 67,4 milijona EUR so se glede na konec leta 2013 zvišale za 28,6 milijona EUR. Največji del, 35,2 milijona EUR, predstavljajo rezervacije za zunajbilančne obveznosti, 31,8 milijona EUR izhaja iz gibanja obveznosti iz zavarovalnih pogodb, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa znašajo 0,4 milijona EUR.
Ostala pasiva v skupni višini 14,1 milijona EUR se nanaša na finančne obveznosti, namenjene trgovanju, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju, obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb ter druge finančne in ostale obveznosti.
Kapital Skupine SID banka se je v letu 2014 povečal za 2,7 odstotka oziroma vrednostno za 9,9 milijona EUR. Rezerve iz dobička so višje za 5,1 milijona EUR, akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, za 5,5 milijona EUR, čisti dobiček poslovnega leta, vključno z zadržanim dobičkom, pa je vrednostno nižji za 0,7 milijona EUR.
8.5 Odraz poslovanja v izkazu poslovnega izida
Finančni rezultat SID banke
Glavne postavke izkaza poslovnega izida
Ciste obresti
Čisti neobrestni prihodki
Operativni stroški
52,5 mio €
43,2 mio € I j 1
10,4 mio € 9,4 mio €
Oslabitve in rezervacije
61,5 mio €
33,6 mio € j
SID banka je v letu 2014 dosegla dobiček pred davki v višini 12,2 milijona EUR, kar je 6,5 milijona več kot v letu 2013.
Obrestni prihodki banke so v letu 2014 znašali 97,6 milijona EUR in so bili za 17,2 odstotka nižji kot v letu 2013, obrestni odhodki pa so dosegli 54,4 milijona EUR, kar je 16,7 odstotka manj kot v predhodnem letu. Čiste obresti v višini 43,2 milijona EUR so bile za 17,7 odstotka nižje kot v letu 2013. Merjeno na povprečno aktivo je obrestna marža 1,2-odstotna. Čiste obresti predstavljajo 77 odstotkov vseh čistih prihodkov (v letu 2013: 68,6 odstotka).
Čisti neobrestni prihodki so bili v letu 2014 realizirani v višini 12,9 milijona EUR, kar je 46,4 odstotka manj, kot so skupaj znašali čisti neobrestni prihodki v letu 2013. Največji delež v neobrestnih prihodkih imajo dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznani po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 8,6 milijona EUR, sledijo jim čiste opravnine v višini 2,8 milijona EUR, nadomestila za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1,9 milijona EUR in dividende v višini 0,9 milijona EUR. Banka je realizirala za 1,1 milijona
EUR čiste izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Ostali neto neobrestni odhodki so skupaj znašali 0,2 milijona EUR in se nanašajo na spremembo poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, čiste dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju, čisto izgubo iz tečajnih razlik ter čiste ostale poslovne izgube.
Marža finančnega posredništva banke v letu 2014 je znašala 1,5 odstotka (v letu 2013: 1,9 odstotka).
Operativni stroški so v letu 2014 znašali 10,4 milijona EUR, od tega administrativni stroški 9,8 milijona EUR in stroški amortizacije 0,6 milijona EUR. Stroški dela so bili realizirani v višini 6,6 milijona EUR, kar je 7,5 odstotka več kot v letu 2013. Višji stroški dela so predvsem posledica novih zaposlitev. Stroški materiala in storitev so skupaj znašali 3,2 milijona EUR. Razmerje med operativnimi stroški in čistimi prihodki ostaja tudi v letu 2014 nizko (18,6 odstotka), kar kaže na učinkovito upravljanje stroškov, čeprav je razmerje nekoliko višje kot v predhodnem letu (12,2 odstotka), kar je posledica pretekle rasti in specifičnih produktov v spremenjenem poslovnem modelu.
Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij so v letu 2014 dosegli 33,6 milijona EUR, kar predstavlja 54,5 odstotka neto oslabitev in rezervacij leta 2013. Neto oslabitve so znašale 6,3 milijona EUR, rezervacije pa 27,2 milijona EUR.
24,1 mio €
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
56
Finančni rezultat Skupine SID banka
Dobiček pred obdavčitvijo Skupine SID banka je v letu 2014 znašal 12,2 milijona EUR, kar je za 6,3 milijona več kot v letu 2013.
Čiste obresti so bile v letu 2014 realizirane v višini 43,7 milijona EUR, kar je 17,9 odstotka manj kot v letu 2013. Prihodki od obresti v višini 98,1 milijona EUR so nižji za 17,3 odstotka, odhodki za obresti v višini 54,4 milijona pa so nižji za 16,7 odstotka. Čiste obresti predstavljajo 71,6 odstotka vseh čistih prihodkov (2013: 64 odstotkov).
Čisti neobrestni prihodki so znašali 17,3 milijona EUR, kar je za 38,7 odstotka manj kot v predhodnem letu in vključujejo:
8.6 Pomembnejši dogodki v letu
SID banka je uspešno zaključila celovit pregled poslovanja s strani ECB
Pred prevzemom polne odgovornosti za nadzor kreditnih institucij s strani ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora (SSM), katerega uveljavitev je bila v novembru 2014, je v SID banki kot pomembni kreditni instituciji potekal celoviti pregled poslovanja (Comprehensive Assessment), ki je bil sestavljen iz pregleda kvalitete sredstev (Assets Quality Review) in stresnih testov (Stress Tests). ECB je pregled SID banke izvajala v sodelovanju z Banko Slovenije in revizijsko družbo PWC.
SID banka je celoviti pregled uspešno zaključila, saj morebitni kapitalski primanjkljaj ni bil ugotovljen. To velja tako za količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki pri 8-odstotnem pragu za SID banko znaša 22,83 odstotka (prilagoditev zaradi pregleda kakovosti sredstev), kot tudi za izpolnjevanje 8-odstotnega praga v osnovnem scenariju, ki znaša 23,80 odstotka, ter tudi za izpolnjevanje 5,5 odstotka praga v neugodnem scenariju, ki po rezultatu celovitega pregleda znaša 14,45 odstotka.
Poslovni model SID banke v povezavi z upravljanjem s tveganji, katerim se izpostavlja pri svojem poslovanju, se je torej izkazal za dovolj
-	dobičke iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 8,6 milijona EUR;
-	čiste prihodke iz zavarovalnih poslov v višini 6,9 milijona EUR;
-	čiste opravnine v višini 2,8 milijona EUR;
-	nadomestilo za opravljanje poslov po pooblastilu v višini 1,9 milijona EUR;
-	realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida v višini 1,1 milijona EUR;
-	druge neto odhodke v skupni višini 1,8 milijona EUR.
Operativni stroški Skupine SID banka so bili v letu 2014 realizirani v višini 14,5 milijona EUR, kar je 8,2 odstotka več kot v letu 2013. Stroški dela so znašali 9,4 milijona EUR oziroma 6,3 odstotka več kot v letu 2013. Stroški materiala in storitev so bili realizirani v višini 4,1 milijona EUR, kar je 14 odstotkov več kot v predhodnem letu. Stroški amortizacije so višji za 4,1 odstotka in so znašali 1 milijon EUR.
Neto odhodki iz oslabitev in rezervacij Skupine SID banka so skupaj znašali 34,3 milijona EUR in so za 44,8 odstotka nižji od tistih iz predhodnega leta.
2014
robustnega, da na kratki in tudi srednji rok (ob nespremenjenem poslovnem modelu in drugih predpostavkah) dokapitalizacije s strani lastnika ne bodo potrebne. Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala konec leta 2013, vključno s prenesenim dobičkom leta 2013, je sicer znašal 24,23 odstotka.
V	pregledu kakovosti sredstev je ugotovljeni negativni učinek na navadni lastniški temeljni kapital tako znašal 22,02 milijona EUR oziroma 1,5 odstotne točke na količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala, od tega 3,03 milijona EUR pri izpostavljenostih do institucij (t.j. kreditnih institucij in investicijskih podjetij) in 18,99 milijona EUR pri izpostavljenostih do podjetij. SID banka je v tem delu že oblikovala ustrezne oslabitve in rezervacije skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
V	skladu z odločitvijo Evropske centralne banke SID banka ne bo vključena v nadzor ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora, kot je bilo prvotno načrtovano in predlagano s strani pristojnih organov, ker je SID banka izpolnjevala kriterije za pomembno kreditno institucijo. Nadzorniške naloge, ki se v skladu z zakonodajo EU prenesejo na ECB, namreč ne zadevajo institucij iz člena 2(5) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
Glavne postavke izkaza poslovenega izida
■ 2014 2013
57
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, kamor je uvrščena tudi SID banka. Ne glede na to bo SID banka še naprej pod nadzorom Banke Slovenije v skladu z nacionalno zakonodajo.
Poslovanje banke
Poslovanje banke je bilo v skladu s planom, ki so bili prilagojeni na spremenjene razmere, zlasti na koncu leta.
SID banka je v mesecu aprilu izvedla predčasni delni odkup izdane lastne obveznice z dospelostjo v aprilu 2015 in sicer z možnostjo izplačila v denarju ali zamenjave za novo, 3-letno, obveznico. Za odkup obveznice so bile sprejete vse ponudbe in sicer za izplačilo v denarju v skupni nominalni vrednosti 53,1 milijona EUR ter za zamenjavo za novo obveznico v skupni nominalni vrednosti 95,2 milijona EUR. Pri obeh transakcijah je znašala ponujena odkupna cena 101,50 odstotka nominalnega zneska obveznice. Znesek obstoječe obveznice SEDABI 3 04/21/15 se je po opravljeni transakciji znižal pod 500 milijonov EUR, kar je dodatno znižalo tveganje refinanciranja SID banke v letu 2015.
Na področju neposrednega kreditiranja podjetij s podporo EU oziroma RS sredstev je bil v juliju sklenjen dodatek k pogodbi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim so bili podaljšani roki za izvajanje Razvojno-spodbujevalnega programa SID banke za mikrofinanciranje poslovanja malih in srednje velikih podjetij 2013-2014 ter za financiranje infrastrukturnih in okoljevarstvenih projektov občin. SID banka lahko kredite odobrava do 30. 6. 2015. Prav tako je bil julija sklenjen tudi dodatek k pogodbi z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, s katerim je bil podaljšan rok za prvo porabo sredstev posojilnega sklada za odobritev kreditov po kreditni liniji Razvojno-spodbujevalni program SID banke za financiranje poslovanja tehnološko-razvojnih projektov 2011-2013 za eno leto.
Poslovanje Skupine
Januarja sta SID banka in NLB (lastnika Skupine Prvi faktor) podpisala delničarski sporazum s FIMBanko, ki je FIMBanki omogočala nakup 40-odstotnega deleža v Skupini Prvi faktor, z možnostjo povečanja deleža na 60 odstotkov. Na ta način bi SID banka znižala svoj delež v Skupini Prvi faktor na 30 odstotkov. V skladu s sporazumom naj bi FIMBanka vstopila v družbo Prvi faktor Ljubljana do 30. 6. 2014, vendar do realizacije sporazuma ni prišlo.
Zaradi slabega finančnega položaja Skupine Prvi faktor je SID banka v januarju 2014 prevzela tveganja za del njihovega portfelja v skupnem znesku 12,2 milijona EUR in iz tega naslova realizirala 1,7 milijona EUR izgube.
Skupščina družbe Prvi faktor, Ljubljana je dne 29. 5. 2014 razrešila direktorja družbe Prvi faktor, Ljubljana Ernesta Ribiča in Mateja Špragarja ter za vršilca dolžnosti imenovala Tomaža Kačarja, direktorja družbe Prvi faktor, Zagreb.
V mesecu decembru je SID banka izdala še dodatna poroštva Skupini Prvi faktor v skupni višini 24 milijonov EUR in iz tega naslova oblikovala tudi rezervacije v enaki višini.
Bonitetna ocena
SID banka je v februarju 2014 pridobila bonitetno oceno bonitetne agencije Standard & Poor's Rating Services, in sicer je dolgoročna bonitetna ocena A- s stabilnimi prihodnjimi obeti, kratkoročna bonitetna ocena pa je A-2. Bonitetna ocena SID banke je na isti ravni kot bonitetna ocena Republike Slovenije. V istem mesecu je bila objavljena tudi ocena bonitetne agencije Moody's Investors Service za SID banko, ki ostaja Ba1, spremenjen je bil prihodnji izgled bonitetne ocene z negativnega na stabilnega.
Zaradi spremembe prihodnjega izgleda bonitetne ocene Republike Slovenije s stabilnega na negativnega dne 27. 6. 2014 je bonitetna agencija Standard & Poor's dne 1. 7. 2014 posledično spremenila prihodnji izgled bonitetne ocene SID banke, d.d., Ljubljana s stabilnega na negativnega.
RAČUNOVODSKO POROČILO
59
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka
Uprava na dan 02. 03. 2015 potrjuje ločene računovodske izkaze SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka ter letno poročilo za leto, končano na dan 31. 12. 2014. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU.
Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti.
Odgovornost poslovodstva je, da so:
-	uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja,
-	poslovne ocene in presoje razumne in preudarne,
-	računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju SID banke in Skupine SID banka.
Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti.
Davčni organi lahko kadarkoli v roku petih let od datuma, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje banke, kar ima lahko za posledico dodatno davčno obveznost, zamudne obresti in kazni v zvezi z davkom od dohodka ali z drugimi davki ali dajatvami. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
60
Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka
Poročilo neodvisnega revizorja
Delničarjem banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. Poročilo o računovodskih izkazih
Revidirali smo priložene računovodske izkaze banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., ki vključujejo izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2014, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Revizorjeva odgovornost
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Veijamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje. Mnenje
Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d. na dan 31. decembra 2014 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Poročilo o zahtevah druge zakonodaje
V skladu z zahtevo zakona o gospodarskih družbah potrjujemo, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje, d.o.o.
mag. Simona Korošec Lavrič pooblaščena revizorka
Ljubljana, 30. marec 2015
KPMG Slovenija, d.o.o.
61
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Poročilo neodvisnega revizorja
Delničarjem banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d.
Poročilo o računovodskih izkazih
Revidirali smo priložene skupinske računovodske izkaze banke SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d . in njenih odvisnih družb (Skupina SID banka), ki vključujejo skupinski izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2014, skupinski izkaz poslovnega izida, skupinski izkaz vseobsegajočega donosa, skupinski izkaz sprememb lastniškega kapitala in skupinski izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev in druge pojasnjevalne opombe.
Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh skupinskih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tako notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ah napake.
Revizorjeva odgovornost
Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh skupinskih računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z Mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe.
Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj prouči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, ne pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja skupine. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov.
Veijamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Po našem mnenju so priloženi skupinski računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega položaja Skupine SID banka na dan 31. decembra 2014 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU.
Poročilo o zahtevah druge zakonodaje
V skladu z zahtevo Zakona o gospodarskih družbah potrjujemo, da so informacije v poslovnem poročilu skladne s priloženimi računovodskimi izkazi.
Mnenje
KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje, d.o.o.
mag. Simona Korošec Lavrič, Pooblaščena revizorka
KPMG Slovenija, d.o.o.
Ljubljana, 30. marec 2015
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
62
1 Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 1.1 Izkaz finančnega položaja
SID banka_Skupina SID banka
V tisoč EUR	Pojasnilo	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Denar v blagajni in stanje na računih pri						
centralni banki in vpogledne vloge pri bankah	2.4.1	3.051	177.458	7.554	179.745	762
Finančna sredstva, namenjena trgovanju		0	0	0	0	1
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	2.4.2	710.983	344.433	733.053	364.941	326.652
Krediti	2.4.3	2.818.627	3.216.220	2.824.019	3.226.413	3.692.407
Krediti bankam		2.180.886	2.614.462	2.186.274	2.624.659	3.042.572
Krediti strankam, ki niso banke		637.327	601.136	637.327	601.135	649.294
Druga finančna sredstva		414	622	418	619	541
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni						
varovanju	2.4.4	28.394	36.095	28.394	36.095	78.003
Opredmetena osnovna sredstva	2.4.5	6.190	3.324	9.229	6.643	7.238
Neopredmetena sredstva	2.4.5	713	677	1.318	1.258	1.100
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih,						
pridruženih in skupaj obvladovanih družb	2.4.6	8.831	8.831	419	419	5.268
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb	2.4.7	0	307	427	338	1.123
Terjatve za davek		0	0	427	0	1.090
Odložene terjatve za davek		0	307	0	338	33
Druga sredstva	2.4.8	247	220	26.970	29.145	32.127
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo		0	0	0	0	2.718
SKUPAJ SREDSTVA		3.577.036	3.787.565	3.631.383	3.844.997	4.147.399
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju		3	17	3	17	44
Finančne obveznosti, merjene po odplačni						
vrednosti	2.4.9	3.178.959	3.432.405	3.179.557	3.433.931	3.735.343
Vloge bank		23.827	40.497	23.827	40.497	44.301
Vloge strank, ki niso banke		6	6	6	6	5
Krediti bank in centralnih bank		1.841.494	1.782.721	1.841.494	1.783.667	2.132.535
Krediti strank, ki niso banke		381.461	472.965	381.461	472.965	150.063
Dolžniški vrednostni papirji		930.353	1.134.713	930.353	1.134.713	1.406.725
Druge finančne obveznosti		1.818	1.503	2.416	2.083	1.714
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni						
varovanju		0	129	0	129	0
Rezervacije	2.4.10	35.468	8.246	67.435	38.832	44.512
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih						
oseb	2.4.7	7.025	785	7.103	1.014	28
Obveznosti za davek		6.466	785	6.465	1.014	0
Odložene obveznosti za davek		559	0	638	0	28
Druge obveznosti	2.4.11	306	190	4.619	8.284	9.841
SKUPAJ OBVEZNOSTI		3.221.761	3.441.772	3.258.717	3.482.207	3.789.768
Osnovni kapital		300.000	300.000	300.000	300.000	300.000
Kapitalske rezerve		1.139	1.139	1.139	1.139	1.139
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos		6.644	1.706	7.132	1.648	897
Rezerve iz dobička		46.658	41.961	63.749	58.621	52.028
Lastni deleži		(1.324)	(1.324)	(1.324)	(1.324)	(1.324)
Zadržani dobiček (vključno s čistim dobičkom		2.158	2.311	1.970	2.706	4.891
poslovnega leta)						
SKUPAJ KAPITAL	2.4.12	355.275	345.793	372.666	362.790	357.631
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL		3.577.036	3.787.565	3.631.383	3.844.997	4.147.399
63
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
1.2 Izkaz poslovnega izida
SID banka	Skupina SID banka
V tisoč EUR	Pojasnilo	2014	2013	2014	2013
Prihodki iz obresti		97.604	117.832	98.093	118.551
Odhodki za obresti		(54.357)	(65.288)	(54.377)	(65.309)
Čiste obresti	2.5 .1	43.247	52.544	43.716	53.242
Prihodki iz dividend	2.5 .2	910	1.422	0	0
Prihodki iz opravnin (provizij)		3.528	3.017	3.528	3.017
Odhodki za opravnine (provizije)		(690)	(626)	(703)	(640)
Čiste opravnine (provizije)	2.5 .3	2.838	2.391	2.825	2.377
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in					
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti					
skozi izkaz poslovnega izida	2.5.4	(1.148)	15.568	(1.148)	15.569
Čisti dobiček iz finančnih sredstev in obveznosti,					
namenjenih trgovanju		13	26	13	26
Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,					
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz					
poslovnega izida	2.5.5	8.632	1.579	8.632	1.579
Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju					
varovanj pred tveganji	2.5.6	134	1.053	134	1.053
Čista izguba iz tečajnih razlik	2.5.7	(10)	(4)	(8)	(4)
Čista izguba iz odprave pripoznanja sredstev					
brez nekratkoročnih sredstev v posesti za					
prodajo		(5)	0	(5)	0
Drugi čisti poslovni dobički	2.5 .8	1.526	2.032	6.856	9.385
Administrativni stroški	2.5 .9	(9.806)	(8.781)	(13.484)	(12.429)
Amortizacija	2.5.10	(613)	(589)	(984)	(945)
Rezervacije	2.5.11	(27.238)	6.454	(27.705)	6.704
Oslabitve	2.5.12	(6.330)	(67.995)	(6.626)	(68.849)
Pripadajoča izguba iz naložb v kapital pridruženih					
in skupaj obvladovanih družb, obračunanih po					
kapitalski metodi		0	0	0	(1.762)
Dobiček iz rednega poslovanja		12.150	5.700	12.216	5.946
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega					
poslovanja	2.5.13	(7.606)	(834)	(7.824)	(1.538)
Čisti dobiček poslovnega leta		4.544	4.866	4.392	4.408
					
Osnovni čisti dobiček na delnico v EUR	2.5.14	1,46	1,57	1,42	1,42
Popravljalni čisti dobiček na delnico v EUR		1,46	1,57	1,42	1,42
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
64
1.3 Izkaz vseobsegajočega donosa
SID banka	Skupina SID banka
V tisoč EUR	Pojasnilo	2014	2013	2014	2013
Čisti dobiček poslovnega leta po obdavčitvi		4.544	4.866	4.392	4.408
Drugi vseobsegajoči donos po obdavčitvi		4.938	703	5.485	751
Postavke, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid		0	0	(17)	0
Aktuarski dobički/izgube v zvezi z pokojninskimi načrti z določenimi zaslužki		0	0	(21)	0
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki ne bodo prerazvrščene v poslovni izid	2.4.7	0	0	4	0
Postavke, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid		4.938	703	5.502	751
Dobički v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	2.4.2	5.949	877	6.628	931
Dobički iz prevrednotenja, izkazani v kapitalu		7.296	1.431	7.975	1.486
Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid		(1.347)	(554)	(1.347)	(555)
Davek iz dohodka pravnih oseb v zvezi s postavkami, ki se lahko pozneje prerazporedijo v poslovni izid	2.4.7	(1.011)	(174)	(1.126)	(180)
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi		9.482	5.569	9.877	5.159
65
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
1.4 Izkaz sprememb lastniškega kapitala
SID banka
					Zadržani		
					dobiček		
2014			Akumulirani		(vključno		
			drugi	Rezerve	s čistim		
	Osnovni	Kapitalske	vseobsegajoči	iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	donos	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU (pred prilagoditvijo) 1.1.2014	300.000	1.139	1.706	41.961	2.311	(1.324)	345.793
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU 1.1.2014	300.000	1.139	1.706	41.961	2.311	(1.324)	345.793
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po							
obdavčitvi	0	0	4.938	0	4.544	0	9.482
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička	0	0	0 4.697 (4.697)	0	0
KONČNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 31.12.2014	300.000 1.139 6.644 46.658 2.158	(1.324) 355.275i BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA
LETA (Pojasnilo 2.4.13)	2.158	i
					Zadržani		
					dobiček		
2013			Akumulirani		(vključno		
			drugi	Rezerve	s čistim		
	Osnovni	Kapitalske	vseobsegajoči	iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	donos	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU (pred prilagoditvijo) 1.1.2013	300.000	1.139	1.003	37.012	2.394	(1.324)	340.224
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU 1.1.2013	300.000	1.139	1.003	37.012	2.394	(1.324)	340.224
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po							
obdavčitvi	0	0	703	0	4.866	0	5.569
Razporeditev čistega dobička v rezerve							
iz dobička	0	0	0	4.949	(4.949)	0	0
KONČNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU 31.12.2013	300.000	1.139	1.706	41.961	2.311	(1.324)	345.793
BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA
LETA (Pojasnilo 2.4.13)	2.311 i
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
66
Skupina SID banka
					Zadržani		
2014					dobiček		
			Akumulirani		(vključno		
			drugi	Rezerve	s čistim		
	Osnovni	Kapitalske	vseobsegajoči	iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	donos	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU (pred prilagoditvijo) 1.1.2014	300.000	1.139	1.648	58.621	2.706	(1.324)	362.790
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU 1.1.2014	300.000	1.139	1.648	58.621	2.706	(1.324)	362.790
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po							
obdavčitvi	0	0	5.484	0	4.393	0	9.877
Razporeditev čistega dobička v rezerve							
iz dobička	0	0	0	5.129	(5.129)	0	0
KONČNO STANJE V POSLOVNEM							
OBDOBJU 31.12.2014	300.000	1.139	7.132	63.750	1.970	(1.324)	372.667
							
					Zadržani		
					dobiček		
2013			Akumulirani		(vključno		
			drugi	Rezerve	s čistim		
	Osnovni	Kapitalske	vseobsegajoči	iz	dobičkom	Lastni	Skupaj
V tisoč EUR	kapital	rezerve	donos	dobička	posl. leta)	deleži	kapital
ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU (pred prilagoditvijo) 1.1.2013	300.000	1.139 897 52.028	4.891 (1.324) 357.631 i ZAČETNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 1.1.2013	300.000	1.139 897 52.028	4.891 (1.324) 357.631 i Vseobsegajoči donos poslovnega leta po
obdavčitvi	0	0 751 0	4.408	0 5.159
Razporeditev čistega dobička v rezerve
iz dobička	0 0 0 6.593 (6.593)	0 0 KONČNO STANJE V POSLOVNEM
OBDOBJU 31.12.2013	300.000 1.139 1.648 58.621 2.706 (1.324) 362.790i
67
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
1.5 Izkaz denarnih tokov
SID banka	Skupina SID banka
V tisoč EUR	Pojasnilo	2014	2013	2014	2013
A. DENARNI tokovi pri poslovanju					
a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo		12.150	5.700	12.216	5.946
Amortizacija	2.5.10	613	589	984	945
Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	2.5.12	828	460	828	460
Oslabitve kreditov	2.5.12	5.502	64.448	5.502	64.447
Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih					
nepremičnin, neopredmetenih sredstev in drugih sredstev	2.5.12	0	0	296	855
Oslabitve naložb v kapital v odvisne, pridružene in skupaj					
obvladovane družbe	2.5.12	0	3.087	0	3.087
Pripadajoče izgube iz naložb v kapital pridruženih in skupaj					
obvladovanih družb, obračunanih po kapitalski metodi		0	0	0	1.762
Čiste izgube iz tečajnih razlik		10	4	7	4
Neto izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in					
naložbenih nepremičnin		5	0	5	0
Drugi (dobički) iz naložbenja	2.5.2	(910)	(1.422)	0	0
Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo		27.092	(7.531)	27.558	(7.782)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih					
sredstev in obveznosti		45.290	65.335	47.396	69.724
b) Zmanjšanja poslovnih sredstev		8.510	97.341	10.065	97.155
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju		0	1	0	1
Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo		(365.301)	(31.490)	(366.316)	(38.067)
Čisto zmanjšanje kreditov		369.097	107.190	369.760	111.501
Čisto zmanjšanje sredstev namenjenih varovanju		4.741	18.876	4.741	18.876
Čisto zmanjšanje nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo		0	2.718	0	2.718
Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev		(27)	46	1.880	2.126
c) (Zmanjšanja) poslovnih obveznosti		(253.928)	(274.353)	(257.720)	(275.228)
Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju		(1)	(1)	(1)	(1)
Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po					
odplačni vrednosti		(52.629)	(26.557)	(53.557)	(26.898)
Čisto (zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,					
merjenih po odplačani vrednosti		(201.267)	(247.796)	(201.267)	(247.796)
Čisto (zmanjšanje) izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih					
varovanju		(129)	(2)	(129)	(2)
Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti		98	3	(2.766)	(531)
d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)		(200.128)	(111.677)	(200.259)	(108.349)
e) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb		(1.059)	54	(1.824)	233
f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e)		(201.187)	(111.623)	(202.083)	(108.116)
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU					
a) Prejemki pri naložbenju		910	1.422	0	0
Drugi prejemki iz naložbenja	2.5.2	910	1.422	0	0
b) Izdatki pri naložbenju		(3.520)	(435)	(3.635)	(508)
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in					
naložbenih nepremičnin)		(3.331)	(159)	(3.365)	(208)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)		(189)	(276)	(270)	(300)
c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a+b)		(2.610)	987	(3.635)	(508)
D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in					
njihove ustreznike		6	(163)	6	(163)
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov					
(Af+Bc+Cb)		(203.797)	(110.636)	(205.718)	(108.624)
F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja	2.4.1	206.842	317.641	218.654	327.441
G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja					
(D+E+F)	2.4.1	3.051	206.842	12.942	218.654
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
68
Izkaz denarnih tokov SID banke in Skupine SID banka je sestavljen po posredni metodi.
Kot izhodišče za pripravo denarnega toka SID banke in Skupine SID banka je uporabljen Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo.
Čisti denarni tokovi iz poslovanja, ki se izračunajo po posredni metodi, se ugotovijo z dopolnitvijo čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo z učinki sprememb poslovnih terjatev in obveznosti, učinki nedenarnih postavk kot so amortizacija, rezervacije, oslabitve, spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji, tečajne razlike, ter učinki denarnih tokov iz naložbenja. Med čiste denarne tokove iz poslovanja SID banka in Skupina SID banka vključujeta tudi učinke sprememb iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.
Denarni tokovi pri naložbenju se ugotovijo po neposredni metodi in vključujejo, med prejemki pri naložbenju prejete dividende, med izdatki pri naložbenju pa izdatke za nakup opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin in neopredmetenih sredstev.
Negativni denarni tok v letu 2014 je predvsem posledica na eni strani zniževanja bilančne vsote in na drugi strani, zaradi spremenjenih tržnih razmer, replasiranja likvidnih sredstev iz kratkoročnih vlog pri bankah in centralni banki v vrednostne papirje.
V letu 2014 za banko in skupino druge prilagoditve čistega poslovnega izida predstavljajo v večini rezervacije za zunajbilančne obveznosti.
Denarni tokovi iz obresti in dividend
	SID banka		Skupina SID banka	
V tisoč EUR	2014	2013	2014	2013
Denarni tokovi od obresti in dividend				
Prejete obresti	96.605	122.968	97.455	123.804
Plačane obresti	(53.233)	(64.652)	(53.248)	(64.673)
Prejete dividende	910	1.422	0	0
Skupaj	44.282	59.738	44.207	59.131
69
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2 Pojasnila k računovodskim izkazom
V 1.1 do 1.5 točkah računovodskega poročila so predstavljeni izkaz finančnega položaja na dan 31. 12. 2014, izkaz poslovnega izida za poslovno leto 2014, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2014, izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2014 in izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2014 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih
2.1	Osnovni podatki
Skupino SID banka (v nadaljevanju tudi Skupina) sestavljajo SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) kot obvladujoča družba in odvisne družbe, skupni podvigi in soustanoviteljstvo. Podrobnejša predstavitev Skupine je v točki 2.4.6.
Skupina SID banka opravlja bančne posle skladno s pridobljenimi dovoljenji Banke Slovenije, posle po pooblastilu Republike Slovenije, zavarovanje terjatev, faktoring in izterjavo. Med bančnimi posli večinski del predstavlja dajanje kreditov za
2.2	Izjava o skladnosti
Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela EU (v nadaljevanju
2.3
Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so podane v nadaljevanju.
2.3.1
Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka so pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju, na osnovi izvirnih nabavnih vrednosti, razen v primeru finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, izvedenih finančnih instrumentov, finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in naložbenih nepremičnin, ki se merijo po pošteni vrednosti.
računovodskih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31. 12. 2013 oziroma za poslovno leto 2013. Primerjalni podatki za Skupino SID banka so bili prilagojeni v skladu s spremembami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja.
Če so podatki za banko in Skupino enaki, so prikazani samo enkrat.
spodbujanje razvojnih, okoljevarstvenih in energetskih projektov. Podrobnejši opis poslov po pooblastilu je naveden v točki 2.3.21.
SID banka ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija.
Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke.
MSRP) in z upoštevanjem Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bančništvu ter predpisov Banke Slovenije.
Zaradi nepomembnosti se podrobno ne razkrivajo računovodske usmeritve, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe.
Sprejete računovodske usmeritve so se dosledno uporabljale v obeh poročevalskih obdobjih.
Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba:
-	obvezna po standardu ali pojasnilu ali
-	če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije.
Pomembnejše računovodske usmeritve
Izhodišča za pripravo računovodskih izkazov
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
70
2.3.2 Uporaba ocen in presoj ter bistvene negotovosti
Priprava računovodskih izkazov v skladu z MSRP v SID banki in Skupini SID banka zahteva uporabo ocen in presoj, ki vplivajo na knjigovodsko vrednost poročanih sredstev in obveznosti, na razkritje potencialnih sredstev in obveznosti na datum poročanja ter na višino prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Razporejanje finančnih instrumentov se izvede pred prvim pripoznavanjem finančnega instrumenta glede na politiko SID banke in Skupine SID banka. Ocene in presoje so bile uporabljene za:
-	oslabitve posojil in terjatev, rezervacije za potencialne obveznosti in oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom - Oslabitve finančnih sredstev),
-	oceno poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti (pojasnila v točki 2.3.11 pod naslovom - Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti),
-	izvedeni finančni instrumenti (pojasnila v točki 2.3.12 izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju),
-	amortizacijsko dobo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev (pojasnila v točki 2.3.13 - Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva),
-	potencialne davčne postavke (pojasnila v točki 2.3.22 - Davki) in
-	rezervacije za obveznosti do zaposlencev (pojasnila v točki 2.3.23 - Ugodnosti zaposlencev).
Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka in Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke tekoče prilagajata in njihove učinke pripoznata v obdobju spremembe.
2.3.3 Konsolidacija
Družbe, vključene v konsolidacijo
V	konsolidirane računovodske izkaze so vključene:
-	po metodi popolne konsolidacije: obvladujoča družba SID banka ter odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d. d., Ljubljana, in
-	po kapitalski metodi Skupina Prvi faktor (skupni podvig).
V	postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. Manjšinskega deleža ni.
Družbe, izključene iz konsolidacije
SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov ni vključila v konsolidacijo Skupine Pro Kolekt in Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj - zavoda s pravico javnosti (v nadaljevanju CMSR).
Bilančna vsota družb Skupine Pro Kolekt in zavoda CMSR znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke. Prav tako predstavljajo konsolidirani prihodki družb v Skupini Pro Kolekt in zavoda CMSR manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta Skupina Pro Kolekt in zavod CMSR nepomembna v Skupini SID banka, zato sta izključena iz konsolidacije. Družbe Skupine Pro Kolekt in zavod CMSR tudi niso vključene v konsolidacijo po določbah sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi.
Presoje za odločitve o obvladovanju
Kot podlaga za konsolidacijo se uporabijo načela obvladovanja in presoja naslednjih dejavnikov: namen in oblika družbe, v katero se naloži, pomembne dejavnosti in sprejemanje odločitev o le-teh, ali ima na podlagi pravic naložbenik vpliv usmerjati pomembne dejavnosti, ali je naložbenik izpostavljen spremenljivemu donosu in ali lahko vpliva na donos.
2.3.4 Funkcijska in predstavitvena valuta
Funkcijska in predstavitvena valuta SID banke in	Vsi zneski v ločenih in konsolidiranih računovodskih
Skupine SID banke je evro.	izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR,
razen če ni drugače navedeno.
71
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.3.5 Prevedba poslovnih dogodkov in postavk v tuji valuti
Transakcije v tuji valuti se pretvorijo v funkcijsko valuto na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Postavke sredstev in obveznosti, ki so nominirane v tujih valutah, so v računovodskih izkazih banke in Skupine preračunane z uporabo referenčnega tečaja Evropske centralne banke, ki je veljaven na datum poročanja. Učinki prevedbe so vključeni v izkaz poslovnega izida kot dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile prevedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazane so v postavki dobički/izgube iz tečajnih razlik.
Tečajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentih se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, tečajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (učinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v drugem vseobsegajočem donosu.
Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v akumuliranem drugem vseobsegajočem donosu skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti v drugem vseobsegajočem donosu.
Prevedba računovodskih izkazov družb, katerih funkcijska valuta se razlikuje od predstavitvene valute, se odrazi v tečajnih razlikah iz konsolidiranja, ki se pripoznajo v posebnem popravku kapitala in se v izkazu poslovnega izida pripoznajo šele ob odtujitvi naložbe.
2.3.6 Denarni ustrezniki
V izkazu denarnih tokov se med denarnimi ustrezniki izkazujejo tista sredstva, ki niso v posesti za trgovanje in z originalno zapadlostjo do treh mesecev. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah ter vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo.
Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev.
2.3.7 Prihodki iz obresti in odhodki za obresti
Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo	Obračunane obresti, ki se nanašajo na oslabljeni del
prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma	kreditov, je banka iz prihodkov izključila in jih bo
prejetih kreditov, obresti od izvedenih finančnih	pripoznala šele ob morebitnem plačilu. instrumentov, obresti od finančnih sredstev,
razpoložljivih za prodajo in druge obresti.	Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se
na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi
V izkazu poslovnega izida se prihodki iz obresti in	efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti
odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za	izračunajo na podlagi donosnosti do dospetja. ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti.
2.3.8 Prihodki iz dividend
Med prihodki iz dividend se za banko izkazujejo	družb. Prihodki se pripoznajo v izkazu poslovnega
prejete dividende odvisnih in skupaj obvladovanih	izida, ko se pridobi pravica do izplačila.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
72
2.3.9 Prejete in dane opravnine
Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij, odhodki za opravnine pa opravnine za najete kredite Provizije se
pripoznajo v izkazu poslovnega izida praviloma, ko je storitev opravljena.
2.3.10 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu poslovnega izida vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle.
Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano nadomestilo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve. Le-ti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida, ko je storitev opravljena in terjatev pripoznana.
2.3.11 Finančni instrumenti
Razvrščanje
Finančna sredstva
Skupina ob začetnem pripoznanju finančna sredstva
razvrsti glede na namen pridobitve, čas držanja v
posesti in vrsto finančnega instrumenta na:
-	posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi in določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu;
-	finančna sredstva v posesti do zapadlosti so sredstva z določenimi in določljivimi plačili in določeno zapadlostjo, katere Skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti;
-	finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so sredstva, ki niso bila kupljena z namenom trgovanja. Postavka vključuje lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Dolžniški vrednostni papirji so v to skupino razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoče likvidnosti;
-	finančne instrumente, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, ki se delijo na finančna sredstva v posesti za trgovanje, izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju in druga finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid. Skupina med finančna sredstva v posesti za trgovanje uvršča izvedene finančne instrumente, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju predstavljajo obrestne zamenjave in služijo za varovanje pred obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih.
Finančne obveznosti
Ob začetnem pripoznanju se finančne obveznosti razvrstijo glede na namen pridobitve, čas držanja v posesti in vrsto finančnega instrumenta.
Finančne obveznosti, izmerjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so:
-	finančne obveznosti, namenjene trgovanju, kamor se uvrščajo izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem in
-	izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, kamor sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji.
Čisti dobički/izgube na podlagi sprememb v pošteni vrednosti finančnih obveznosti so vključeni v izkaz poslovnega izida.
Vse ostale finančne obveznosti se razvrščajo v kategorijo obveznosti po odplačni vrednosti, kamor sodijo obveznosti iz naslova vlog in kreditov bank in centralnih bank ter strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji in druge finančne obveznosti.
73
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja
Finančna sredstva, razen finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za stroške posla.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, stroški posla pa so pripoznani v izkazu poslovnega izida.
Nakupi in prodaje finančnih sredstev, razen posojil in terjatev, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo na dan poravnave.
Posojila in terjatve se po začetnem pripoznanju izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivne obrestne mere. Posojila in terjatve so izkazana v višini neodplačane glavnice, povečani za neodplačane obresti in nadomestila ter zmanjšani za znesek oslabitve.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se vrednotijo po pošteni vrednosti.
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšani za neposredne stroške posla.
Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu poslovnega izida z uporabo metode efektivne obrestne mere.
Finančne obveznosti po odplačni vrednosti, ki so varovane pred obrestnim tveganjem z obrestnimi zamenjavami, se za namene varovanj pred tveganji prevrednotijo po pošteni vrednosti.
Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov in odhodki za opravnine ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kreditov.
Pripoznanje finančnega sredstva se odpravi, ko poteče pravica prejemanja denarnih tokov ali ko je finančno sredstvo preneseno in prenos izpolnjuje kriterije za odpravo pripoznanja (prenos vseh tveganj in določenih koristi iz naslova finančnega sredstva).
Odprava pripoznanja finančne obveznosti se opravi, ko je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu poslovnega izida.
Načela, uporabljena pri vrednotenju po pošteni vrednosti
Poštena vrednost finančnih instrumentov, pripoznanih po pošteni vrednosti, s katerimi se trguje na opazovanem trgu, temelji na objavljeni tržni ceni na datum merjenja. Kadar cene za enako sredstvo ali obveznost ni mogoče opazovati na trgu, se poštena vrednost izmeri z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti.
Za finančne instrumente, ki se pripoznajo in merijo po odplačni vrednosti, se poštena vrednost določi po
modelu, ki izračunava čisto sedanjo vrednost denarnih tokov z uporabo obrestnih mer, ki veljajo v novih pogodbah za enake produkte.
Metode vrednotenja in uporabljene predpostavke so dodatno razkrite v poglavju 3.7 V navedenem pojasnilu je opisana in razkrita tudi hierarhija poštene vrednosti.
Dobički in izgube
Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih instrumentov, izmerjenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju, v katerem nastanejo.
Dobički in izgube, ki izhajajo iz sprememb poštene vrednosti finančnih sredstev, razpoložljivih za
prodajo, se pripoznajo neposredno v drugem vseobsegajočem donosu, razen izgub zaradi oslabitve. Ob odpravi pripoznanja se nabrani dobički in izgube, izkazani v kapitalu, pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, izračunane z uporabo metode efektivne obrestne mere, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
74
Oslabitve finančnih sredstev
Posojila in terjatve
Skupina SID banka tekoče, najmanj pa ob koncu vsakega poročevalskega obdobja preverja, če obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov, drugih finančnih sredstev in terjatev iz faktoringa.
Posojila in terjatve se oslabijo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami komitenta, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti in glavnice, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije komitenta in neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju.
Prav tako se upoštevajo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje zavezanec in nakazujejo, da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila.
Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja je podrobneje opisano v poglavju 3.1 k računovodskim izkazom.
Oslabitve in rezervacije kreditov ter garancij
Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene postavke so:
-	posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 200 tisoč EUR,
-	finančna sredstva, za katere banka oceni, da se oslabijo posamično.
Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko.
Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki se prilagodi trenutnim gospodarskim razmeram.
Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine na osnovi vrste finančnega sredstva in bonitetne ocene dolžnika.
Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic.
V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje.
Oslabitve terjatev iz faktoringa
Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo.
Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita veljavne obrestne mere.
Terjatve iz faktoringa se oslabi individualno, če gre za posamično pomembne postavke pri katerih so prisotni znaki o oslabitvi teh sredstev, ostala terjatve iz faktoringa pa se slabi skupinsko. Če se ugotovi, da pri individualno ocenjenih terjatvah iz faktoringa ni prisotnih znakov oslabitve, se te vključi v skupino sorodnih terjatev iz faktoringa s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja in se jih slabi skupinsko.
Obstajati morajo dokazi o oslabitvi, ki so večje finančne težave dolžnika, kršenje pogodbenih obveznosti s strani dolžnika, prestrukturiranje finančnih sredstev zaradi finančnih težav dolžnika, verjetnost ali obstoj stečaja ali finančne reorganizacije dolžnika, neugodne spremembe pri poravnavanju dolgov, poslabšanje ekonomskih pogojev, ki vplivajo na poravnavanje finančnih sredstev.
Višino popravka oziroma oslabitve je potrebno oceniti za vsako terjatev, ki je pomembna posamično, na osnovi individualne ocene njene poplačljivosti.
Rezervacije za potencialne obveznosti se oblikujejo po enakem postopku kot oslabitve kreditov. Ko pride do črpanja neizkoriščenih kreditov ali unovčenja poroštev, se oblikovane rezervacije ukinejo.
75
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Restrukturirana posojila
Restrukturirana posojila so posojila, ki nastanejo kot posledica nezmožnosti dolžnika dolg odplačevati pod prvotno dogovorjenimi pogoji bodisi s spremenjenimi pogoji prvotne pogodbe (z aneksom) bodisi z novo pogodbo, s katero pogodbeni stranki dogovorita delno ali celotno poplačilo prvotnega dolga.
Vse razlike, ki nastanejo pri restrukturiranju, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Lastniške instrumente je potrebno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko pade poštena vrednost za več kot 40 odstotkov pod prvotno nabavno vrednost ali takrat, ko je poštena vrednost več kot 9 mesecev nižja od nabavne vrednosti. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje oslabitve, pa po mnenju kreditnega odbora banke obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških instrumentov, se uveljavi
oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva.
Individualna presoja o uveljavitvi oslabitve na podlagi trdnih in nepristranskih dokazov velja tudi za dolžniške instrumente.
Za nepristranske dokaze za oslabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice.
Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v izkazu poslovnega izida za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek izkaza poslovnega izida.
Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu poslovnega izida, se izgubo zaradi oslabitve razveljavi in znesek razveljavitve pripozna v izkazu poslovnega izida.
2.3.12 Izvedeni finančni instrumenti,
V to postavko sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji.
S pojmom obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) se razume knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v večini primerov je to izvedeni finančni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi značilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu poslovnega izida medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno. Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno označiti in ustrezno dokumentirati.
Ob uvedbi varovanj pred tveganjem mora banka izdelati formalni dokument, v katerem je opisano razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja tveganj, metodologija vrednotenja in strategija varovanja. Prav tako mora dokumentirati tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. To so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da so
namenjeni varovanju
razmerja varovanja primerna. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 - 125 odstotkov. Obračunavanje varovanja pred tveganjem preneha, če instrument za varovanje pred tveganjem preneha veljati ali se proda in v primeru, ko varovanje pred tveganjem ne zadošča več zgoraj opisanim sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu poslovnega izida prikazane v postavki spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji.
SID banka s sklenjenimi posli varovanja aktivno upravlja obrestno tveganje. Namen varovanja je omejiti tveganja iz naslova možnih izgub, ki bi nastale kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
76
2.3.13 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar.
Ob začetnem pripoznanju se opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom se izkazuje kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva.
Po začetnem pripoznanju se uporabi model nabavne vrednosti, po katerem se razviduje osnovna sredstva po njihovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve.
Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj.
Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje:
odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi.
Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti
Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, se oceni njegovo dobo koristnosti in se amortizira po amortizacijski stopnji od 20 do 25 odstotkov za računalniške programe in od 12 do 20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.
Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev neopredmetenega sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je:
-	poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali
-	vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja.
SID banka in Skupina SID banka v %
Zgradbe in deli zgradb	2 - 5	
Računalniška oprema	25	- 50
Osebni avtomobili	12,5	- 20
Pohištvo	11	- 20
Ostala oprema	20	- 25
Drobni inventar	20 -	100
Opredmetena osnovna sredstva se oslabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev se pripozna kot odhodek v izkazu poslovnega izida. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se oceni, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali oslabitev sredstva. V primeru, da le-ti obstajajo, se oceni nadomestljivo vrednost sredstva, ki je:
-	poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali
-	vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja.
Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob
Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti se izkazuje po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve.
Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum.
Dobro ime
Dobro ime nastane pri pridobitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, kadar nabavna vrednost presega njeno pošteno vrednost.
Skupina letno preveri, ali obstajajo razlogi za oslabitev dobrega imena. V primeru, da je nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti, se pripozna oslabitev. Kot nadomestljiva vrednost se upošteva vrednost pri uporabi.
77
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.3.14 Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so nepremičnine, ki jih Skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje z namenom oddajanja v poslovni najem.
Naložbene nepremičnine so prikazane po pošteni vrednosti, ki jo določi pooblaščeni cenilec. Poštena vrednost temelji na trenutnih tržnih cenah.
Dobiček ali izgubo, ki izhaja iz spremembe poštene vrednosti, Skupina pripozna v poslovnem izidu obdobja, v katerem se pojavi.
2.3.15 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb
Naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb se v ločenih računovodskih izkazih pripoznajo po nabavni vrednosti (naložbeni metodi), dividende pa se v izkazu poslovnega izida pripoznajo, ko nastane pravica do prejetja dividende.
V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali skupaj obvladovano družbo, banka nadomestljivo vrednost oceni za vsako naložbo posebej. V primeru naložb v odvisne družbe, kjer ob pridobitvi ni bilo dobrega imena, se na datum poročanja presojajo znamenja oslabitve in če ta znamenja obstajajo, se izvede test oslabitve. V primeru naložbe v skupaj obvladovano družbo se izvaja test oslabitve na podlagi testa oslabitve dobrega imena za denar ustvarjajoče enote, ki vključuje dobro ime. V primeru konsolidiranih računovodskih izkazov pa se test oslabitve dobrega imena izvaja na vsak datum poročanja za denar ustvarjajoče enote.
Testi oslabitve naložb se opravljajo v skladu s poslovnimi pričakovanji posamezne naložbe. Osnovo za test predstavlja vrednotenje naložbe. Vhodne podatke za vrednotenje predstavljajo poslovna pričakovanja, ki so utemeljena s poslovnim planom posamezne družbe in vpliv, ki ga ima SID banka na poslovanje posamezne družbe. Model vrednotenja temelji na merjenju diskontiranih denarnih tokov. Diskontni faktor je izračunan v skladu s tveganji, katerim je izpostavljena posamezna naložba.
Testi oslabitve so bili opravljeni vsako leto za naložbe, kjer gre za skupni podvig. Za odvisne družbe, kjer ima SID banka prevladujoč vpliv, še ni bilo zaznati znamenj oslabitve, zato se testi v teh družbah do sedaj še niso opravljali.
2.3.16 Druga sredstva
Med druga sredstva so vključene terjatve iz naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in neobračunani stroški, terjatve za davke in dani predujmi.
Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena,
to je nadomestljiva vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med oslabitvami v zvezi s terjatvami, knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti.
Rezervacije za obveznosti in stroške
2.3.17
Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih obveznosti (odobreni nekoriščeni krediti in kreditne linije, garancije), za odpravnine ob upokojitvi in za jubilejne nagrade ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb izhajajo iz kreditnih zavarovanj, ki jih ima odvisna družba PKZ.
Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo zaradi sedanje obveze (pravna ali posredna), ki izhaja iz preteklega dogodka in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, ter je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti. Ukinjanje rezervacij nastopi, ko se ugotovi prevelike rezervacije ali ko se potencialne izgube v zvezi s tveganji zmanjšajo.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
78
SID banka pripozna rezervacije za zunajbilančne obveznosti na osnovi tveganosti komitenta in sklenjenega posla, ki temeljijo na podobnih ocenah
kot ocene oslabitve posojil. Izračunane so po postopkih, ki so navedeni v 2.3.11 točki pod naslovom Oslabitve finančnih sredstev.
2.3.18 Druge obveznosti
Med druge obveznosti so vključene obveznosti iz	odloženi prihodki, obveznosti za davke in prejeti
naslova zavarovalnih pogodb, vnaprej plačani in	predujmi.
2.3.19 Kapital
Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta.
Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali lastniki.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala.
Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod, nastalih iz poslovanja oziroma
izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti.
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo.
Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala.
Izravnalne rezervacije, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, se izkazujejo v posebni postavki rezerv iz dobička in služijo kot rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe.
2.3.20 Pogojne obveznosti in prevzete finančne obveznosti
V prevzetih finančnih obveznostih so izkazane finančne in storitvene garancije, nekoriščeni odobreni krediti in kreditne linije.
Prevzete finančne obveznosti za jamstva predstavljajo nepreklicne obveze za plačila, če komitent ne izpolni svojih obveznosti do tretjih oseb.
Tveganja, povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obveznostmi, se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj. Vsako povečanje obveznosti se odrazi v postavki rezervacije.
Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije
2.3.21
Dejavnosti Zavarovanje in Program izravnave obresti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije, se evidentirajo na posebnih postavkah, ki
jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Sredstva in obveznosti teh poslov niso vključena v izkaz finančnega položaja banke.
79
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.3.22 Davki
Davek od dohodka pravnih oseb je v družbah v Skupini SID banka obračunan v skladu z lokalno zakonodajo.
Odloženi davki so obračunani z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za vse začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi. Odloženi davki so izračunani z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se odložena terjatev za davek realizira ali pa se odložena obveznost za davek poravna.
Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno, da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike.
Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu.
2.3.23 Ugodnosti zaposlencev
Ugodnosti zaposlenih vključujejo odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade.
V skladu z zakonodajo se zaposleni upokojijo praviloma po 40 letih službovanja in takrat so ob izpolnitvi določenih pogojev upravičeni do odpravnine ob upokojitvi v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilejne nagrade skladno s kolektivnimi pogodbami posameznih družb v Skupini. Obveze iz navedenih naslovov in vsi pripadajoči dobički/izgube so vključeni v izkaz poslovnega izida.
Potreben obseg rezervacij iz tega naslova je izračunan v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov upoštevaje določene predpostavke. Pomembnejše predpostavke so: diskontni faktor v višini 40 odstotkov tehtane povprečne obrestne mere za državne vrednostne papirje, ki jo za namene pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance, število zaposlenih na zadnji dan leta in povprečne plače zaposlenih v zadnjem kvartalu. Tovrstne rezervacije se izračunavajo vsako leto, le v Skupini Prvi faktor so izračunane na triletno obdobje.
2.3.24 Izračun čistega dobička na delnico
Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga	številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke.
je banka ugotovila v izkazu poslovnega izida in	Lastne delnice se v izračunu ne upoštevajo.
Poročanje po poslovnih segmentih
2.3.25
Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih je opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. V skladu z MSRP 8 ima Skupina SID banka naslednje poročane poslovne segmente: bančništvo, zavarovanje terjatev in faktoring.
Bančništvo predstavlja enoten poslovni segment, saj se poslovanje znotraj banke po tveganjih in donosih bistveno ne razlikuje.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
80
2.3.26 Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila
V letu 2014 so stopili v veljavo in je Skupina začela
uporabljati naslednje standarde:
-	MRS 32 (dopolnitev) - Pobotanje finančnih sredstev in finančnih obveznosti velja za letna obdobja od 1. 1. 2014, bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
-	MRS 39 (dopolnitve) - Prenova izvedenih finančnih instrumentov in nadaljevanje obračunavanja varovanja pred tveganjem velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje; bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
-	MRS 36 (dopolnitve) - Razkritja nadomestljive vrednosti nefinančnih sredstev velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje; bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
-	MSRP 10 - Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni podvigi, MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih podjetjih, prenovljena različica MRS 27 Ločeni računovodski izkazi, ki je bil spremenjen zaradi izdaje MSRP 10, vendar ohranja obstoječa navodila za pripravo ločenih računovodskih izkazov, ter prenovljena različica MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, ki je bil spremenjen zaradi skladnosti s spremembami na podlagi izdaje MSRP 10 in MSRP 11. Navedeni standardi veljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje; sprememba vpliva na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine (Pojasnilo 2.3.27).
-	Dopolnitve MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi, MSRP 11 Skupni podvigi in MSRP 12 Razkrivanje deležev v drugih podjetjih ter Smernice za prehod velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2014 ali pozneje; sprememba vpliva na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine.
-	OPMSRP 21 - Dajatve velja za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 17. 6. 2014. Skupina predvideva, da pojasnilo na dan prve uporabe ni pomembno vplivalo na računovodske izkaze Skupine.
Računovodski standardi ter dopolnitve in pojasnila k
obstoječim standardom, ki jih je sprejela EU in jih
Skupina še ni začela uporabljati:
-	MSRP 9 - Finančni instrumenti. MSRP 9 je bil zaključen v celoti v juliju 2014 in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2018 ali pozneje, z možnostjo predčasne vpeljave; Skupina še ni ocenila vpliva na računovodske izkaze.
-	MRS 19 - Zaslužki zaposlencev: Prispevki zaposlenih velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 2. 2015. Skupina predvideva, da dopolnilo ne bo vplivalo na računovodske izkaze, saj nima programov z določenimi zaslužki, ki se nanašajo na zaposlene ali tretje osebe
-	MSRP 14 - Zakonsko predpisani odlog plačila računov velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; kvantitativnega vpliva na računovodske izkaze ni.
-	MSRP 15 - Prihodki iz pogodb s kupci velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2017 ali pozneje; kvantitativnega vpliva na računovodske izkaze ni.
-	MRS 16 in MRS 38 (dopolnitve) - Pojasnilo sprejemljivih metod amortizacije velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; predvideva se, da dopolnitev standarda ne bo pomembno vplivala na računovodske izkaze.
-	MSRP 11 (dopolnitev) - Računovodska obravnava pridobitve deležev v skupnih delovanjih velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Pred začetno uporabo sprememb Skupina ne more oceniti njihovega vpliva na računovodske izkaze.
-	MSRP 10 in MRS 28 (dopolnitev) - Prodaja ali prispevek sredstev med naložbenikom in njegovo pridruženo ali skupaj obvladovano družbo velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Pred začetno uporabo sprememb Skupina ne more oceniti njihovega vpliva na računovodske izkaze.
-	MRS 27 (dopolnitev) - Kapitalska metoda v ločenih računovodskih izkazih velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje. Pred začetno uporabo sprememb Skupina ne more oceniti njihovega vpliva na računovodske izkaze.
81
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
- MRS 16 in MRS 41 (dopolnitev) - Rodne rastline velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje bistvenega vpliva na računovodske izkaze Skupine ni.
Skupina se je odločila, da standardov ne bo uporabljala pred datumom njihove obvezne uporabe.
- Letne dopolnitve MSRP 2012-2014. Dopolnitve so sestavljene iz vsebinskih sprememb in pojasnil ter so veljavne za letna obdobja, ki se začnejo 1. 1. 2016 ali pozneje; kvantitativnega vpliva na računovodske izkaze ni.
2.3.27 Spremembe v računovodskih izkazih
V letu 2014 so bile spremenjene sheme računovodskih izkazov za namene javne objave po stanju na dan 31.12.2014. SID banka in Skupina SID banka sta za razkritje podatkov za leto 2014 uporabili spremenjene sheme in zagotovili primerljivost podatkov po stanju na dan 31.12.2013.
Spremembe v izkazu finančnega položaja so:
-	postavka »Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki« se ustrezno preimenuje v »Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah«, ker po novih shemah vključuje tudi vpogledne vloge pri bankah,
-	postavki »Finančne obveznosti do centralne banke« ter »Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za
odpravo pripoznanja« se ukineta, ker se navedeni finančni instrumenti, merjeni po odplačni vrednosti, po novih shemah v celoti vključujejo v okviru postavke »Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti«, in sicer se ustrezno dopolnita naziva postavk »vloge bank« in »krediti bank« z besedno zvezo »in centralnih bank«, - postavka »Presežek iz prevrednotenja« se preimenuje v »Akumulirani drugi vseobsegajoči donosi«.
Spremembe v izkazu poslovnega izida, izkazu vseobsegajočega donosa in izkazu sprememb lastniškega kapitala niso vplivale na razkritje podatkov SID banke in Skupine SID banke.
Učinki sprememb v izkazu finančnega položaja na dan 31. 12. 2013
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in
vpogledne vloge pri bankah
Krediti
Krediti bankam Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Krediti bank in centralnih bank
Skupina
SID banka SID banka
42	2.329
(42)	(2.329)
(42)	(2.329)
(207.742)	(207.742)
207.742	207.742
207.742	207.742
V	letu 2014 so stopili v veljavo novi standardi, ki jih je Skupina začela uporabljati in vplivajo na predstavitev konsolidiranih računovodskih izkazov.
V	skladu z novo sprejetim standardom MSRP 11 -Skupni aranžmaji je Skupina SID banka v
konsolidirane računovodske izkaze vključila naložbo v Skupino Prvi faktor po kapitalski metodi. Prehod s sorazmerne konsolidacije na kapitalsko metodo je bil narejen po stanju na začetku prvega predhodnega obdobja to je 1. 1. 2013.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
82
Primerjava povzetkov konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine SID banka, uporaba kapitalske metode in sorazmerne konsolidacije po stanju na dan 31. 12. 2013 oz. leto 2013
Skupina SID banka Kapitalska Sorazmerna metoda	metoda i
31.12.2013 31.12.2013'
3.844.997	3.939.577
2.624.659	2.631.103
601.135	682.212
3.433.948	3.517.075
362.790	373.964
	2013	2013
Povzetki izkaza poslovnega izida		
Čiste obresti	53.242	56.321
Čisti neobrestni prihodki	28.223	32.641
Operativni stroški	(13.374)	(16.585)
Oslabitve in rezervacije	(62.145)	(58.851)
Dobiček iz rednega poslovanja	5.946	13.526
Čisti dobiček obdobja	4.408	9.996
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po		
obdavčitvi	5.159	10.789
2.4 Pojasnila k izkazu finančnega položaja 2.4.1 Denarna sredstva
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri bankah
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Poravnalni račun	2.979	5.915	2.979	5.915	408
Denar v blagajni	0	0	0	0	0
Depoziti preko noči pri centralni banki	0	171.501	0	171.501	0
Vpogledne vloge pri bankah	72	42	4.574	2.329	354
Skupaj	3.051	177.458	7.554	179.745	762
Denarni ustrezniki					
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Vloge pri bankah	0	197.897	5.389	207.423	323.665
Vrednostni papirji	0	2.988	0	2.988	3.014
Denar v blagajni in stanje na poravnalnem računu					
pri centralni banki	2.979	5.915	2.979	5.915	408
Vpogledne vloge pri bankah	72	42	4.574	2.329	354
Skupaj	3.051	206.842	12.942	218.654	327.441
Povzetki izkaza finančnega položaja
Bilančna vsota
Dani krediti bankam
Dani krediti strankam, ki niso banke
Finančne obveznosti
Celotni kapital
Znižanje denarnih ustreznikov iz 206.842 tisoč EUR	31. 12. 2014 se odrazi v izkazu denarnih tokov.
konec leta 2013 na 3.051 tisoč EUR na dan
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	83
2.4.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo
Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Obveznice	480.541	250.698	502.611	271.206	243.073
Zakladne menice	211.625	88.531	211.625	88.531	74.893
Potrdila o vlogi	12.971	3.029	12.971	3.029	8.550
Delnice in deleži, izkazani po pošteni vrednosti	5.846	2.175	5.846	2.175	135
Skupaj	710.983	344.433	733.053	364.941	326.652
Kotirajo na borzi	692.166	337.222	714.236	357.730	315.350
Ne kotirajo na borzi	18.817	7.211	18.817	7.211	11.302
Skupaj	710.983	344.433	733.053	364.941	326.652
Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo					
	SID banka		Skupina SID banka		
	2014	2013	2014	2013	
Stanje 1.1.	344.433	309.755	364.941	326.652	
Pripoznanje novih finančnih sredstev	590.106	204.621	595.371	210.963	
Natečene obresti	7.497	8.893	7.875	9.347	
Izplačane obresti	(7.617)	(7.043)	(8.377)	(7.618)	
Sprememba poštene vrednosti	5.949	878	6.628	932	
Neto tečajne razlike	127	(25)	127	(25)	
Odprava pripoznanja finančnih sredstev	(228.684)	(172.186)	(232.684)	(174.850)	
Oslabitev preko poslovnega izida	(828)	(460)	(828)	(460)	
Stanje 31.12.	710.983	344.433	733.052	364.941	
2.4.3 Krediti
Krediti bankam
83
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Krediti	1.478.645	2.167.404	1.478.645	2.167.404	2.730.250
Vloge	711.045	457.671	716.434	467.866	349.458
Bruto izpostavljenost	2.189.690	2.625.075	2.195.079	2.635.270	3.079.708
Popravki vrednosti	(8.804)	10.612	(8.804)	(10.612)	(37.135)
Neto izpostavljenost	2.180.886	2.614.463	2.186.275	2.624.658	3.042.572
Gibanje popravkov kreditov bankam
	SID banka in Skupina SID banka	
	2014	2013
Stanje 1.1.	10.611	37.136
Oblikovani popravki vrednosti kreditov	7.878	48.315
Odprava popravkov vrednosti kreditov	(9.685)	(74.839)
Stanje 31.12.	8.804	10.612
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
84
Krediti strankam, ki niso banke
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Krediti	851.517	815.613	851.517	815.613	782.509
Terjatve iz danih jamstev	3.681	3.684	3.681	3.684	10.075
Bruto izpostavljenost	855.198	819.297	855.198	819.297	792.584
Popravki vrednosti	(217.871)	(218.162)	(217.871)	(218.162)	(143.290)
Neto izpostavljenost	637.327	601.135	637.327	601.135	649.294
Merjenje, pripoznanje in odprava pripoznanja	pripoznanja v delu, ki se nanaša na posojila in
terjatev iz danih jamstev je navedena v točki 2.3.11	terjatve.
pod naslovom Merjenje, pripoznavanje in odprava
Gibanje popravkov kreditov strank, ki niso banke
SID banka in Skupina SID banka
2014	2013
Stanje 1.1.	218.162	143.290
Oblikovani popravki vrednosti kreditov	139.278	113.071
Odprava popravkov vrednosti kreditov	(131.964)	(22.454)
Odpisi	(5.683)	(15.727)
Ostalo	(1.922)	(18)
Stanje 31.12.	217.871	218.162
Druga finančna sredstva
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Bruto izpostavljenost	443	1.002	447	999	573
Popravki vrednosti	(29)	(380)	(29)	(380)	(32)
Skupaj	414	622	418	619	541
Gibanje popravkov drugih finančnih sredstev
SID banka in Skupina SID banka
2014	2013
Stanje 1.1.	380	32
Oblikovani popravki vrednosti	1.943	356
Odprava popravkov vrednosti	(1.947)	(2)
Odpisi	0	(6)
Ostalo	(346)	0
Stanje 31.12.	30	380
85
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.4.4 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju
	SID banka in Skupina SID	
	banka	
	31.12.2014	31.12.2013
Poštena vrednost	18.576	24.576
Neto terjatve za obresti	9.818	11.519
Skupaj	28.394	36.095
Banka in skupina je z računovodskim	pošteno vrednost izdanih obveznic in prejetega
obračunavanjem pred tveganjem zavarovala	kredita v skupni višini 697,7 milijona EUR.
2.4.5 Opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva
Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - SID banka
				Skupaj	Neopredmetena
				opredmetena	sredstva
	Zemljišče in		Druga	osnovna	(programska
2014	zgradba	Računalniki	oprema	sredstva	oprema)
Nabavna vrednost					
Stanje 1.1.	6.803	758	826	8.387	1.785
Povečanje/zmanjšanje	3.109	24	21	3.154	189
Stanje 31.12.	9.912	782	847	11.541	1.974
Amortizacijski popravek vrednosti					
Stanje 1.1.	(3.748)	(684)	(631)	(5.063)	(1.108)
Amortizacija	(316)	(96)	(47)	(459)	(154)
Zmanjšanje	7	125	40	172	0
Stanje 31.12.	(4.057)	(655)	(638)	(5.350)	(1.262)
Knjigovodska vrednost 31.12.	5.855	127	209	6.191	712
					
				Skupaj	Neopredmetena
				opredmetena	sredstva
	Zemljišče in		Druga	osnovna	(programska
2013	zgradba	Računalniki	oprema	sredstva	oprema)
Nabavna vrednost					
Stanje 1.1.	6.721	800	823	8.344	1.509
Povečanje/zmanjšanje	83	(42)	4	45	276
Stanje 31. 12.	6.804	758	827	8.389	1.785
Amortizacijski popravek vrednosti					
Stanje 1.1.	(3.432)	(666)	(582)	(4.680)	(1.018)
Amortizacija	(316)	(122)	(61)	(499)	(90)
Zmanjšanje	0	104	10	114	0
Stanje 31. 12.	(3.748)	(684)	(633)	(5.065)	(1.108)
Knjigovodska vrednost 31.12.	3.056	74	194	3.324	677
Banka je v letu 2014 obnavljala poslovno stavbo, projekt je obsegal sanacijo ovoja stavbe z obnovo sistema ogrevanja, prezračevanja, hlajenja,
vodovoda ter sistema razsvetljave. Iz tega naslova se je povečala vrednost zgradbe za 3,1 milijona EUR.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Gibanje opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev - Skupina SID banka
				Skupaj	
	Zemljišče			opredmetena	
	in		Druga	osnovna	Neopredmetena
2014	zgradba	Računalniki	oprema	sredstva	sredstva
Nabavna vrednost					
Stanje 1.1.	9.900	1.360	1.273	12.533	2.613
Povečanje/zmanjšanje	3.109	22	25	3.156	270
Stanje 31.12.	13.009	1.382	1.298	15.689	2.883
Amortizacijski popravek vrednosti					
Stanje 1.1.	(4.028)	(1.086)	(776)	(5.890)	(1.354)
Amortizacija	(438)	(236)	(100)	(774)	(211)
Zmanjšanje	7	157	41	205	0
Stanje 31.12.	(4.459)	(1.165)	(835)	(6.459)	(1.565)
Knjigovodska vrednost 31.12.	8.550	217	463	9.230	1.318
					
				Skupaj	
	Zemljišče			opredmetena	
	in		Druga	osnovna	Neopredmetena
2013	zgradba	Računalniki	oprema	sredstva	sredstva
Nabavna vrednost					
Stanje 1.1.	9.817	1.355	1.267	12.439	2.312
Povečanje/zmanjšanje	83	5	7	95	301
Stanje 31. 12.	9.900	1.360	1.274	12.534	2.613
Amortizacijski popravek vrednosti					
Stanje 1.1.	(3.590)	(939)	(672)	(5.201)	(1.212)
Amortizacija	(438)	(252)	(114)	(803)	(142)
Zmanjšanje	0	104	10	114	0
Stanje 31. 12.	(4.028)	(1.086)	(776)	(5.890)	(1.354)
Knjigovodska vrednost 31.12.	5.872	274	498	6.643	1.259
86
2.4.6 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih in skupaj obvladovanih družb
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	1.1.2013
Naložba v SID - PKZ Ljubljana	8.413	8.413	0	0	0
Naložba v Pro Kolekt, Ljubljana	419	419	419	419	419
Naložba v Prvi faktor, Ljubljana	0	0	0	0	4.849
Skupaj	8.832	8.832	419	419	5.268
Naložba v Skupino Pro Kolekt je vključena v podatke za Skupino SID banka, vendar se zaradi nepomembnosti ne konsolidira.
Podatki odvisnih družb
	Udeležba		Nominalni		
	SID banke v	Glasovalne	znesek		
	kapitalu	pravice	kapitalskih	Kapital	Poslovni
	(v %)	(v %)	deležev	družbe	izid
31.12.2014					
SID - PKZ	100	100	8.413	25.804	757
Skupina Pro Kolekt	100	100	419	203	(11)
31.12.2013					
SID - PKZ	100	100	8.413	25.410	2.727
Skupina Pro Kolekt	100	100	419	226	(19)
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	87
Podatki skupaj obvladovanih družb
	Delež glasovalnih pravice (v %)	Kratkoročna sredstva	Dolgoročna sredstva	Kratkoročne obveznosti	Dolgoročne obveznosti	Kapital družbe	Poslovni izid	Celotni prihodki
31.12.2014								
Skupina Prvi faktor	50	176.964	27.268	200.401	331	3.500	1.059	19.393
31.12.2013								
Skupina Prvi faktor	50	238.106	2.995	261.065	337	(20.301)	(29.107)	27.394
2.4.7 Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
87
	SID banka		Skupina SID banka		
	31.12.2014 31.12.2013		31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Terjatve za davek	0	0	427	0	1.091
Odložene terjatve za davek	0	307	0	338	33
Skupaj terjatve	0	307	427	338	1.123
Obveznosti za davek	6.465	785	6.465	1.014	0
Odložene obveznosti za davek	559	0	637	0	28
Skupaj obveznosti	7.024	785	7.102	1.014	28
Odloženi davki
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Odložene terjatve za davek					
Odhodki iz naslova oslabitev kapitalskih naložb	525	525	525	525	0
Odhodki prevrednotenja iz naslova oslabitev, za					
prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	240	231	240	231	173
Rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade	37	33	63	52	43
Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za					
prodajo	134	2	134	14	18
Skupaj	936	791	962	822	235
Odložene obveznosti za davek					
Vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za					
prodajo	1.494	483	1.598	483	175
Odprava oslabitev za prodajo razpoložljivih					
finančnih sredstev	0	0	0	0	55
Skupaj	1.494	483	1.598	483	230
Vključeno v izkaz poslovnega izida	145	509	148	514	(256)
Vključeno v kapital	(1.011)	(174) (1.123)	(180)	(763)
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
88
2.4.8 Druga sredstva
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Druga sredstva	247	220	440	289	414
Sredstva pozavarovateljev	0	0	18.921	18.027	16.987
Terjatve zavarovalnih poslov	0	0	17.291	18.503	17.539
Bruto izpostavljenost	247	220	36.651	36.819	34.940
Popravki vrednosti zavarovalnih poslov	0	0	(9.680)	(7.674)	(2.813)
Neto izpostavljenost	247	220	26.971	29.145	32.128
Največje postavke drugih sredstev Skupine SID banka predstavljajo zavarovalno-tehnične rezervacije, ki so prenesene pozavarovateljem ter terjatve zavarovalnih poslov (med njimi so največje regresne terjatve) in njihovi popravki vrednosti. V letu 2014 so se sredstva pozavarovateljev povečala zaradi višje oblikovanih škodnih rezervacij in s tem deleža, ki je prenesen pozavarovateljem na njih.
Terjatve iz zavarovalnih poslov so se zmanjšale predvsem zaradi nižje obračunane premije in hitrejših plačil računov nekaterih večjih zavarovancev v primerjavi z letom 2013 ter zaradi plačil regresnih terjatev. Povečanje popravkov vrednosti izhaja predvsem iz dodatne oslabitve regresnih terjatev za en večji škodni primer (sprememba statusa iz prisilne poravnave v stečaj).
2.4.9 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Krediti bank in centralnih bank	1.865.321	1.823.219	1.865.321	1.824.165	2.176.836
Krediti	1.841.494	1.782.722	1.841.494	1.783.668	2.132.535
Vloge	23.827	40.497	23.827	40.497	44.301
Krediti strank, ki niso banke	381.467	472.971	381.467	472.971	150.068
Krediti	381.461	472.965	381.461	472.965	150.063
Vloge	6	6	6	6	5
Dolžniški vrednostni papirji	930.353	1.134.713	930.353	1.134.713	1.406.725
Druge finančne obveznosti	1.818	1.503	2.416	2.083	1.715
Skupaj	3.178.959 3.432.406 3.179.557 3.433.931 3.735.343
SID banka je v letu 2014 nadaljevala z odkupi obveznice z oznako SEDABI3 04/21/15, ki zapade v aprilu 2015, z namenom predčasnega odplačila dolga. V aprilu 2014 je objavila javni poziv za odkup obveznic z možnostjo poplačila dolga v denarju ali za zamenjavo za novo izdano obveznico. Glede na zanimanje vlagateljev je SID banka na mednarodnih kapitalskih trgih izdala novo obveznico z oznako SEDABI 2,25 04/24/17 v nominalni vrednosti 96,8
milijona EUR, ki zapade v aprilu 2017. Dodatno je SID banka poplačala za 53 milijonov EUR obveznice SEDABI3 04/21/15 v denarju, tako da je celotna nominalna vrednost odkupljenih obveznic SEDABI3 04/21/15 znašala 148,3 milijona EUR. Hkrati je v enaki nominalni višini razdrla obrestno zamenjavo, ki je bila sklenjena z namenom varovanja obrestnega tveganja.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	89
2.4.10 Rezervacije
Gibanje rezervacij SID banke
		Rezervacije		
	Rezervacije	za		
	za	zunajbilančne	Rezervacije	
	zunajbilančne	obveznosti -	za pokojnine	
	obveznosti -	nečrpane	in jubilejne	
	garancije	kredite	nagrade	Skupaj
Stanje 1.1.2014	1.888	6.093	265	8.246
Oblikovane	36.576	8.649	65	45.290
Ukinjene	(5.458)	(12.592)	0	(18.050)
Porabljene	0	0	(17)	(17)
Stanje 31.12.2014	33.006	2.150	313	35.469
Stanje 1.1.2013	595	13.892	226	14.713
Oblikovane	1.557	5.953	60	7.570
Ukinjene	(264)	(13.751)	0	(14.015)
Porabljene	0	0	(21)	(21)
Stanje 31.12.2013	1.888	6.094	265	8.247
Gibanje rezervacij Skupina SID banka
89
		Rezervacije				
	Rezervacije	za			Gibanje	
	za	zunajbilančne	Rezervacije	Gibanje	odloženih	
	zunajbilančne	obveznosti -	za pokojnine	obveznosti iz	prihodkov	
	obveznosti -	nečrpane	in jubilejne	zavarovalnih	pozavarovalni	
	garancije	kredite	nagrade	pogodb	h provizij	Skupaj
Stanje 1.1.2014	1.888	6.093	376	30.061	415	38.833
Oblikovane	36.576	8.649	108	18.937	0	64.270
Ukinjene	(5.458)	(12.592)	0	(7.084)	(415)	(25.549)
Porabljene	0	0	(20)	(10.098)	0	(10.118)
Stanje 31.12.2014	33.006	2.150	464	31.816	0	67.436
Stanje 1.1.2013	595	13.892	321	28.861	843	44.512
Oblikovane	1.557	5.953	77	18.424	0	26.011
Ukinjene	(264)	(13.751)	0	(4.237)	(427)	(18.679)
Porabljene	0	0	(21)	(12.987)	0	(13.008)
Stanje 31.12.2013	1.888	6.094	376 30.061	415	38.833
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 35.156 tisoč EUR so bile oblikovane za potencialne izgube, ki izhajajo iz danih garancij, odobrenih nečrpanih kreditov in kreditnih linij.
SID banka je rezervacije za pokojnine in jubilejne nagrade na dan 31. 12. 2014 oblikovala na podlagi lastnega izračuna, predpostavke za izračun so razkrite v pojasnilu 2.3.23.
Največji del predstavljajo oblikovane rezervacije za dana poroštva družbam v Skupini Prvi faktor in sicer v višini 31,6 milijona EUR. Dodatno pojasnilo je v 2.5.11 točki.
Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
90
2.4.11 Druge obveznosti
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Kratkoročno odloženi prihodki	105	105	281	294	249
Vnaprej plačani neobračunani prihodki	21	0	21	0	0
Vračunane obveznosti iz pozavarovanja	0	0	4.094	7.814	9.504
Obveznosti iz davščin	180	86	212	122	87
Druge obveznosti	0	0	11	53	1
Skupaj	306	191 4.619 8.284 9.841
2.4.12 Kapital
SID banka	Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013	01.01.2013
Osnovni kapital	300.000	300.000	300.000	300.000	300.000
Rezerve iz dobička	46.658	41.960	63.749	58.621	52.027
Zakonske rezerve	9.412	9.184	10.268	10.040	9.797
Rezerve za lastne delnice	1.324	1.324	1.324	1.324	1.324
Statutarne rezerve	21.550	19.391	25.756	23.597	21.286
Druge rezerve iz dobička	14.372	12.061	21.855	20.021	16.927
Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj	0	0	4.545	3.639	2.692
Kapitalske rezerve	1.139	1.139	1.139	1.139	1.139
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	6.644	1.706	7.133	1.648	898
Odkupljene lastne delnice Čisti dobiček poslovnega leta (vključno z zadržanim dobičkom)	(1.324) 2.158	(1.324) 2.311	(1.324) 1.970	(1.324) 2.706	(1.324) 4.893
Skupaj	355.275 345.792 372.667 362.790 357.631
V letu 2014 ni bilo sprememb v skladu lastnih delnic. SID banka je imela na dan 31. 12. 2014 v lasti 18.445 delnic SID banke z oznako SIDR v skupni vrednosti 1.324 tisoč EUR.
Po sklepu skupščine se je nerazporejeni dobiček leta 2013 SID banke v višini 2.311 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička.
Gibanja so razvidna v izkazu sprememb lastniškega kapitala.
2.4.13 Bilančni dobiček
SID banka
_	31.12.2014 31.12.2013 i
Čisti dobiček poslovnega leta	4.544	4.865
Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv	(227)	(243)
Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv	(2.158) (2.311) i
Bilančni dobiček	2.158 2.311
Uprava je v skladu s statutom iz čistega dobička SID banke, ki je za leto 2014 znašal 4.544 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višini 227 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 2.158 tisoč EUR.
Bilančnega dobička SID banke v skladu z Zakonom o slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju: ZSIRB) ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se po sklepu skupščine razporedi v druge rezerve iz dobička.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.5 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
2.5.1 Ciste obresti
SID banka
Skupina SID banka
	2014	2013	2014	2013
Prihodki iz obresti				
Krediti in vloge	72.860	84.532	72.971	84.797
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	17.236	24.268	17.236	24.268
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	7.497	8.893	7.875	9.347
Finančna sredstva, namenjena trgovanju, drugo	11	139	11	139
Skupaj	97.604	117.832	98.093	118.551
Odhodki za obresti				
Izdani vrednostni papirji	(35.862)	(44.191)	(35.862)	(44.191)
Krediti in vloge	(15.838)	(17.780)	(15.858)	(17.801)
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	(2.572)	(3.281)	(2.572)	(3.281)
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju, drugo	(85)	(36)	(85)	(36)
Skupaj	(54.357)	(65.288)	(54.377)	(65.309)
Čiste obresti	43.247	52.544	43.716	53.242
V skladu s pojasnilom v točki 2.3.7. so obresti, ki se nanašajo na oslabljene kredite, iz prihodkov izključene. Znesek obračunanih in izključenih obrestnih prihodkov po stanju na dan 31. 12. 2014 znaša 4,2 milijona EUR (na dan 31. 12. 2013 znaša 3,8 milijona EUR). Učinek obračunanih in izključenih
obrestnih prihodkov, ki se nanašajo na komitente z bonitetnima ocenama D in E po stanju na dan 31. 12. 2014 znaša 9,8 milijona EUR (na dan 31. 12. 2013 znaša 3,5 milijona EUR). Dodatno pojasnilo je v 2.3.7 točki.
91
2.5.2 Prihodki iz dividend
Dividendo v višini 910 tisoč EUR je SID banki nakazala odvisna družba SID - Prva kreditna zavarovalnica, d.d. (2013: 1.422 tisoč EUR).
2.5.3 Ciste opravnine
	SID banka		Skupina SID banka	
	2014	2013	2014	2013
Prihodki iz opravnin				
Opravnine iz kreditnih poslov	3.307	2.771	3.307	2.771
Opravnine iz danih jamstev	221	246	221	246
Skupaj	3.528	3.017	3.528	3.017
Odhodki za opravnine				
Opravnine za kreditne posle	(542)	(499)	(542)	(499)
Druge opravnine (borzni posli, ostalo)	(148)	(126)	(162)	(141)
Skupaj	(690)	(625)	(704)	(640)
Čiste opravnine	2.838	2.392	2.824	2.377
Povečanje opravnin iz kreditnih poslov je predvsem	odplačilih kreditov.
posledica zaračunanih opravnin ob predčasnih
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
92
2.5.4 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
	SID banka		Skupina SID banka	
	2014	2013	2014	2013
Realizirani dobički				
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	51	15.201	51	15.201
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo	1.351	578	1.351	579
Skupaj	1.402	15.779	1.402	15.780
Realizirane izgube				
Krediti	(649)	(186)	(649)	(186)
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	(4)	(23)	(4)	(23)
Drugo	0	(1)	0	(1)
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti	(1.896)	0	(1.896)	0
Skupaj	(2.549)	(210)	(2.549)	(210)
Čisti dobički/izgube	(1.147)	15.569	(1.147)	15.570
2.5.5 Dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
SID banka in Skupina SID banka
	2014	2013
Realizirani dobički	8.632	2.044
Realizirane izgube	0	(465)
Dobički iz finančnih sredstev in obveznosti		
pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	8.632	1.579
Navedeni dobički in izgube izhajajo iz rezultatov obeh posojilnih skladov, ki jih je SID banka oblikovala z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT). Sredstva za oblikovanje obeh skladov sta zagotovila MGRT in SID banka. Oba sklada vodi SID banka v svojem imenu in za svoj račun in se evidentirata v okviru računovodskih izkazov SID banke, vendar se tekoče ugotavlja tudi rezultat vsakega sklada. Na podlagi pogodb z MGRT se morebitni negativni finančni rezultat vsakega posojilnega sklada prednostno pokriva iz sredstev, ki ju je v sklada zagotovilo
MGRT. V letu 2014 je bil na obeh skladih ugotovljen negativen rezultat v skupni višini 8.632 tisoč EUR. Iz tega naslova so bili v izkazu poslovnega izida pripoznani prihodki v enaki višini, hkrati pa se je v skladu s pogodbama znižala obveznost iz kreditov, prejetih od MGRT.
Dobički so se v letu 2014 zvišali, ker je bil negativni rezultat skladov bistveno višji kot v letu 2013. Slabši rezultat je posledica relativno višjih zneskov odhodkov za oblikovane oslabitve zaradi večje rizičnosti kreditojemalcev.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	93
2.5.6 Spremembe poštene tveganji
vrednosti pri obračunavanju varovanj pred
	SID banka in Skupina SID	
	banka	
	2014	2013
Čisti dobički/izgube izvedenih finančnih instrumentov,		
namenjenih varovanju	(2.960)	(23.163)
Čisti dobički/izgube varovanih postavk (obveznice, kredit)	3.094	24.216
Skupaj	134	1.053
Višina realiziranega dobička iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov in varovanih postavk je v letu 2014 znašala 134 tisoč EUR, z upoštevanjem čistih obresti izvedenih finančnih inštrumentov,
namenjenih varovanju v višini 14.664 tisoč EUR je bil realiziran pozitiven učinek v višini 14.797 tisoč EUR. Obresti so razkrite v tabeli v točki 2.5.1.
2.5.7
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik
	SID banka		Skupina SID banka
	2014	2013	2014 2013
Prihodki iz tečajnih razlik	5.157	6.618	5.161 6.619
Odhodki iz tečajnih razlik	(5.167)	(6.622)	(5.169) (6.624)
Čiste izgube	(10)	(4)	(8) (4)
93
2.5.8 Drugi čisti poslovni dobički/izgube
SID banka	Skupina SID banka
	2014	2013	2014	2013
Dobički				
Prihodki dejavnosti po pooblastilu RS	1.856	2.179	1.856	2.179
Prihodki iz zavarovalnih premij	0	0	16.712	19.472
Prihodki iz pozavarovalnih provizij	0	0	2.081	2.891
Pozavarovalni delež v odškodninah , regresih in bonusih	0	0	3.867	4.587
Prihodki iz regresov	0	0	1.589	5.649
Drugi poslovni prihodki	111	154	812	827
Skupaj	1.967	2.333	26.917	35.605
Izgube				
Odhodki za pozavarovalne premije	0	0	(9.938)	(11.841)
Odhodki za bruto škode	0	0	(7.397)	(11.958)
Drugi poslovni odhodki	(441)	(301)	(2.726)	(2.421)
Skupaj	(441)	(301)	(20.061)	(26.221)
Čisti poslovni dobički	1.526	2.032	6.855	9.384
Banka je v letu 2014 realizirala 1,9 milijona EUR dobičkov iz naslova opravljanja storitev poslov po pooblastilu. Iz naslova upravljanje sredstev varnostnih rezerv je realizirala 1,6 milijona EUR, iz naslova jamstvenih shem 0,2 milijona EUR in iz naslova drugih poslov po pooblastilu pa skupaj 0,1 milijon EUR.
V Skupini SID banka prihodki iz zavarovalnih premij vsebujejo obračunane kosmate premije in so v letu 2014 upadli predvsem zaradi zniževanja premijskih
stopenj, nekaj nižji kot v preteklem letu je bil tudi obseg zavarovanih poslov. To se posledično odraža tudi v padcu odhodkov za pozavarovalne premije in nižjih prihodki iz pozavarovalnih provizij. Odhodki za bruto škode so nižji, ker je bil v letu 2013 izplačan en velik škodni primer, v letu 2014 takih primerov ni bilo. Primer iz leta 2013 je bil visoko pozavarovan in je imel velik delež regresa, zato so tudi te postavke v letu 2014 nižje kot v letu 2013 (prihodki iz regresov ter pozavarovani delež v odškodninah, regresih in bonusih).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
94
2.5.9 Administrativni stroški
SID banka	Skupina SID banka
	2014	2013	2014	2013
Stroški dela	(6.642)	(6.181)	(9.380)	(8.827)
Stroški bruto plač	(5.117)	(4.687)	(7.159)	(6.634)
Stroški pokojninskih zavarovanj	(455)	(415)	(641)	(512)
Stroški socialnih zavarovanj	(374)	(341)	(529)	(672)
Drugi stroški dela	(696)	(738)	(1.051)	(1.009)
Splošni in administrativni stroški	(3.164)	(2.600)	(4.104)	(3.602)
Stroški materiala	(183)	(183)	(253)	(256)
Stroški storitev	(2.981)	(2.417)	(3.852)	(3.346)
Skupaj	(9.806)	(8.781)	(13.485)	(12.429)
2.5.10 Amortizacija
	SID banka		Skupina SID banka
	2014	2013	2014 2013
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev Amortizacija neopredmetenih sredstev	(459) (154)	(499) (90)	(773) (803) (211) (142)
Skupaj	(613)	(589)	(984) (945)
2.5.11 Rezervacije
SID banka	Skupina SID banka
	2014	2013	2014	2013
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - garancije	(31.115)	(1.296)	(31.115)	(1.296)
Rezervacije za zunajbilančne obveznosti - nečrpani krediti	3.942	7.799	3.942	7.799
Rezervacije za obveznosti iz zavarovalnih pogodb	0	0	(447)	267
Druge rezervacije	(65)	(49)	(85)	(66) ,
Skupaj	(27.238)	6.454	(27.705)	6.704
SID banka je v letu 2014 realizirala 27,1 milijona EUR odhodkov iz naslova oblikovanja rezervacij za zunajbilančne obveznosti, od tega 31,1 milijona odhodkov za rezervacije za garancije. Visok znesek rezervacij izhaja iz danih poroštev Skupini Prvi faktor, za katera so bile oblikovane rezervacije v skupnem znesku 31,6 milijona EUR.
Zaradi slabega finančnega položaja Skupine Prvi faktor je SID banka prevzela tveganja za del
njihovega portfelja. SID banka je družbam v Skupini prvi faktor izdala poroštva v višini 33,2 milijona EUR in hkrati oblikovala rezervacije v skupnem znesku 31,6 milijona EUR.
Stanja zunajbilančnih obveznosti, za katere so oblikovane rezervacije, so razvidna iz tabele v točki 2.6.1.
95
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.5.12 Oslabitve
	SID banka		Skupina SID banka	
	2014	2013	2014	2013
Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti	(5.502)	(64.447)	(5.502)	(64.447)
Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	(828)	(460)	(828)	(460)
Oslabitve drugih sredstev	0	(3.087)	(296)	(3.942)
Skupaj	(6.330)	(67.994)	(6.626)	(68.849)
V letu 2014 je bilo oblikovanih 6,3 milijona EUR oslabitev, od tega 5,5 milijona EUR za dane kredite in terjatve, merjene po odplačni vrednosti. Dodatne
oslabitve so bile oblikovane predvsem za posamezne rizične kreditojemalce, medtem ko so se v letu 2014 skupinske oslabitve znižale.
2.5.13 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja
SID banka	Skupina SID banka
2014	2013	2014	2013
Davek iz dohodka	(7.751)	(1.344)	(7.972)	(2.051)
Odloženi davki	145	510	148	514
Skupaj	(7.606)	(834)	(7.824)	(1.537)
Davčna stopnja v Sloveniji je bila 17 odstotkov za leto 2014 in 2013.
Pojasnilo za uporabljene davčne stopnje pri izračunu odloženih davkov je v 2.3.22 točki.
Davek iz dohodka se od davka, izračunanega z uporabo predpisane davčne stopnje, razlikuje in je prikazan v spodnji tabeli.
SID banka	Skupina SID banka
	2014	2013	2014	2013
Dobiček	12.150	5.700	12.216	5.946
Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah)	(2.067)	(969)	(2.232)	(1.552)
Prihodki, ki zmanjšujejo davčno osnovo	165	319	165	319
Prihodki, ki povečujejo davčno osnovo	(5)	(5)	6	2
Davčno nepriznani odhodki	(5.912)	(756)	(6.005)	(939)
Davčno priznani odhodki	2	16	3	45
Povečanje davčne osnove	(8)	(13)	(8)	(13)
Davčne olajšave	73	64	98	86
Davek 1	(7.751)	(1.344)	(7.972)	(2.051)
Efektivna davčna stopnja (v %)	64	24	65	34
SID banka v obračunu davka od dohodka za leto 2014 davčno ni priznala oblikovanih odhodkov za rezervacije v višini 31,6 milijona EUR in že realizirane izgube v višini 1,8 milijona EUR iz danih
poroštev družbam v Skupini Prvi faktor. Iz tega naslova izhaja povišanje davčne osnove in posledično višja obveznost za davek.
2.5.14 Čisti dobiček na delnico
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
	SID banka		Skupina SID banka	
	2014	2013	2014	2013
Število navadnih imenskih kosovnih delnic Lastne delnice	3.121.741 18.445	3.121.741 18.445	3.121.741 18.445	3.121.741 18.445
število navadnih delnic brez lastnih delnic	3.103.296	3.103.296	3.103.296	3.103.296
Čisti dobiček v obdobju (v 000 EUR)	4.544	4.865	4.392	4.408
Čisti dobiček na delnico (v EUR)	1,46	1,57	1,42	1,42
2.6 Ostala pojasnila k računovodskim izkazom
2.6.1 Pogojne in prevzete obveznosti
Pogodbene obveznosti zunajbilančnih finančnih instrumentov, ki izhajajo iz prevzetih obveznosti
V postavki prevzete obveznosti izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost neizkoriščenih kreditov, odobrenih domačim bankam in podjetjem in vrednost danih garancij. Znesek kreditov, odobrenih podjetjem, ki na 31. 12. 2014 še niso bili
	SID banka in Skupina SID banka	
	31.12.2014	31.12.2013
Garancije Obveznosti iz odobrenih neizkoriščenih kreditov	58.384 54.786	25.936 28.927
Skupaj prevzete obveznosti	113.170	54.863
		
Rezervacije za zunajbilančna tveganja - garancije Rezervacije za zunajbilančna tveganja - nečrpane kredite	(33.006) (2.150)	(1.888) (6.094)
črpani, znaša 29,4 milijona EUR, odobrenih bankam pa 25,4 milijona EUR. V letu 2014 se je povečala tudi vrednost danih garancij in sicer iz naslova danih poroštev Skupini Prvi faktor v skupni višini 33,2 milijona EUR.
96
Pogodbena vrednost izvedenih finančnih instrumentov
	SID banka in Skupina SID
	banka
	31.12.2014 31.12.2013
Obrestne zamenjave	698.011 760.159
Pogodbene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, znašajo 697.671 tisoč EUR. Razliko v višini 340 tisoč EUR predstavljajo tržne obrestne zamenjave.
Izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo merila računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja.
Poštene vrednosti in ekonomski učinki so prikazani v 2.4.4 in 2.5.6 pojasnilu.
97
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.6.2 Razkritja v zvezi s povezanimi osebami
V okviru rednega poslovanja so se določeni bančni posli opravili tudi s povezanimi osebami, to je osebami, kjer ena stran obvladuje drugo ali nanjo pomembno vpliva pri finančnih in poslovnih odločitvah.
V nadaljevanju so razkriti pomembnejši posli med SID banko in družbami v Skupini SID banka. V konsolidiranih računovodskih izkazih so medsebojni odnosi izključeni.
Pomembnejši odnosi SID banke z odvisnimi in skupaj obvladovanimi družbami
	2014			2013		
	Odvisne družbe	Skupaj obvladovane družbe	Skupaj	Odvisne družbe	Skupaj obvladovane družbe	Skupaj
Terjatve						
Krediti	36	94.122	94.158	55	94.590	94.645
Druga finančna sredstva	13	0	13	13	0	13
Bruto izpostavljenost	49	94.122	94.171	68	94.590	94.658
Popravki vrednosti	(2)	(12.174)	(12.176)	(4)	(21.252)	(21.256)
Neto izpostavljenost	47	81.948	81.995	64	73.338	73.402
Druge finančne obveznosti	8	125	133	0	0	0
Rezervacije	2	31.625	31.627	0	0	0
Skupaj obveznosti	10	31.750	31.760	0	0	0
	2014			2013		
	Odvisne družbe	Skupaj obvladovane družbe	Skupaj	Odvisne družbe	Skupaj obvladovane družbe	Skupaj
Prihodki iz obresti	1	4.286	4.287	1	4.203	4.204
Prihodki iz dividend	910	0	910	1.422	0	1.422
Prihodki iz opravnin	0	55	55	0	86	86
Prihodki od najemnin in drugih storitev	90	0	90	120	0	120
Odhodki za opravnine	0	(125)	(125)	0	0	0
Odhodki za najemnine in druge storitve	(20)	0	(20)	(7)	(1)	(8)
Rezervacije	(2)	(31.625)	(31.627)	0	0	0
Oslabitve	2	9.079	9.081	(2)	(15.709)	(15.711)
Skupaj	981	(18.330)	(17.349)	1.534	(11.421)	(9.887)
SID banka je Skupini Prvi faktor v letu 2014 izdala poroštva za del njihovega portfelja, stanje poroštev na dan 31. 12. 2014 znaša 33.189 tisoč EUR. Iz
tega naslova je SID banka oblikovala 31,6 milijona rezervacij, poleg tega pa že realizirala tudi 1,7 milijona EUR izgube.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
98
Izpostavljenost do Republike Slovenije in do družb v državni lasti
Banka in Skupina SID banka imata poslovne odnose z državo in družbami, ki so povezane z državo oziroma ima država v njih pomemben vpliv.
	SID banka		Skupina SID banka	
Izpostavljenost do:	2014	2013	2014	2013
Banke Slovenije				
Stanje na dan 31. 12.				
Poravnalni račun	2.979	5.915	2.979	5.915
Vloge	0	171.501	0	171.501
Vrednostni papirji za zavarovanje	258.820	255.654	258.820	255.654
Posojila za zavarovanje	52.382	21.719	52.382	21.719
Za obdobje				
Prihodki iz naslova obresti	143	57	143	57
Republike Slovenije				
Stanje na dan 31. 12.				
Obveznice	173.001	82.325	180.512	89.629
Drugi vrednostni papirji	144.519	84.767	144.519	84.767
Krediti	63.700	402	63.700	402
Oslabitve	(2.848)	0	(2.848)	0
Drugo	375	0	375	0
Za obdobje				
Prihodki iz naslova obresti	5.172	5.862	5.369	6.145
Drugi prihodki	3.524	2.741	3.524	2.741
Oslabitve in rezervacije	771	0	771	0
Drugi odhodki	(285)	0	(285)	0
Družb v državni lasti				
Stanje na dan 31. 12.				
Vloge	23	0	23	0
Krediti	1.207.261	1.934.344	1.207.801	1.937.430
Oslabitve	(32.287)	(61.343)	(32.287)	(61.343)
Vrednostni papirji	42.180	28.494	43.760	29.747
Oslabitve	(2.768)	(2.767)	(2.768)	(2.767)
Izvedeni finančni instrumenti	16.830	12.385	16.830	12.385
Potencialne in prevzete obveznosti	69.062	22.614	69.062	22.614
Rezervacije	(1.238)	(548)	(1.238)	(548)
Drugo	13	13	52	400
Ocenjene regresne terjatve	0	0	5.794	7.173
Oslabitve iz naslova ocenjenih reg. terjatev	0	0	(3.368)	(1.796)
Za obdobje				
Prihodki iz naslova obresti	42.758	56.106	42.838	56.268
Drugi prihodki	1.932	2.132	6.474	7.479
Neto (prih.-odh.) iz naslova obresti IFI	4.471	4.631	4.471	4.631
Neto (prih.-odh.) iz naslova poštene vrednosti IFI	4.415	(6.523)	4.415	(6.523)
Drugi prihodki od regresnih terjatev	0	0	312	4.696
Oslabitve iz regresnih terjatev	0	0	(1.574)	(1.298)
Neto (prih.-odh.) odhodki iz pozavarovanja	0	0	(15)	(54)
Oslabitve in rezervacije	14.783	(2.540)	14.782	(2.561)
Drugi odhodki	(61)	0	(1.327)	(8.651)
99
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2.6.3 Sistem prejemkov
Politiko prejemkov sprejema uprava ob soglasju nadzornega sveta. Naloge nadzornega sveta v zvezi s pregledom ustreznosti in izvajanja politike prejemkov izvaja Komisija za prejemke in kadrovske zadeve (v nadaljevanju: Komisija), ki jo sestavljajo dva člana nadzornega sveta in zunanji strokovnjak. V letu 2014 je Komisija v tem okviru preverila spremembe zakonskih podlag oziroma predpisov, ki urejajo politike prejemkov, upoštevanje načel in določil politike pri izplačilih prejemkov, podatke o prejemkih zaposlenih s posebno naravo dela in posebej prejemke vodij notranjih kontrol in drugih neodvisnih kontrolnih funkcij.
Skladno s politiko prejemkov fiksni prejemek pri vseh kategorijah zaposlenih predstavlja najmanj 75-odstotni delež v celotnih prejemkih zaposlenega. Variabilni del prejemkov se zaposlenim s posebno naravo dela izplačuje skladno z določili njihovih pogodb o zaposlitvi kot plačilo za delovno in poslovno uspešnost, lahko pa tudi v obliki nagrad za posebne dosežke in za projektno delo. Za merila uspešnosti (kot osnove za določitev variabilnega prejemka) članov uprave banke in izvršnih direktorjev se uporabljajo določbe zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD).
Plačilo za poslovno uspešnost se izplača po potrditvi letnega poročila na nadzornem svetu banke, pod pogojem da banka v poslovnem letu izkaže dobiček. Določb glede plačila za poslovno uspešnost se ne uporablja, če je glede na finančno stanje banke ali zaradi prilagoditve prejemkov tveganjem, treba zmanjšati variabilni del prejemkov. V primeru priporočil delničarja banke ali druge osebe, pristojne za taka priporočila, ki se nanašajo na omejitve plačil za poslovno uspešnost ali drugih prejemkov iz delovnega razmerja, lahko uprava banke s sklepom odloči drugače kot določa kolektivna pogodba oziroma pogodbe o zaposlitvi.
Obračunsko obdobje je enako koledarskemu letu. Obdobje odložitve dela variabilnega prejemka nastopi po zaključku obračunskega obdobja in traja tri leta za predsednika in člana uprave ter izvršne direktorje. Za ostale zaposlene je uporabljena možnost opustitve.
Banka variabilnega dela prejemka skladno z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki ne more in ne sme izplačevati v obliki predpisanih finančnih instrumentov.
Prejemki članov nadzornih organov v letu 2014
Prejemki iz naslova sejnin in povračil potnih stroškov članov nadzornega sveta, revizijske komisije ter komisije za prejemke in kadrovske zadeve, so v letu 2014 znašali 188 tisoč EUR, od tega je bilo 3 tisoč EUR povračil stroškov. Prejemki posameznih članov so bili naslednji: Monika Pintar Mesarič (predsednica NS, predsednica komisije za prejemke in kadrovske zadeve) 35 tisoč EUR, Janez Tomšič (namestnik predsednice NS, član komisije za prejemke in kadrovske zadeve) 26 tisoč EUR, Marjan Divjak (član NS, član revizijske komisije) 24 tisoč EUR, Štefan Grosar (član NS) 19 tisoč EUR, Martin Jakše (član NS, predsednik revizijske komisije) 28 tisoč EUR, Leo Knez (član NS, član revizijske komisije) 25 tisoč EUR, Anton Rop (član NS) 20 tisoč EUR, od tega 2 tisoč EUR potnih stroškov, Alenka Stanič (zunanja članica komisije za prejemke) 5 tisoč EUR in Blanka Vezjak (zunanja članica revizijske komisije) 6 tisoč EUR, od tega 1 tisoč EUR potnih stroškov.
Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2014 niso prejeli sejnin ali drugih prejemkov iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka.
Prejemki zaposlenih s posebno naravo dela v letu 2014
V letu 2014 je bilo v SID banki 12 zaposlenim s posebno naravo dela izplačano 1.016 tisoč EUR prejemkov, od tega 831 tisoč EUR fiksnih, 185 tisoč EUR variabilnih (tekoči variabilni prejemki so znašali 119 tisoč EUR, izplačani odloženi prejemki iz preteklih let pa 66 tisoč EUR) ter 11 tisoč ostalih prejemkov (povračila stroškov, zavarovalne premije). Upravi je bilo skupaj izplačanih 396 tisoč EUR, od tega 310 tisoč EUR fiksnih, 39 tisoč EUR tekočih variabilnih, 47 tisoč EUR variabilnih, odloženih iz preteklih let, in 11 tisoč EUR ostalih prejemkov. Predsednik uprave Sibil Svilan je prejel v letu 2014 skupaj 204 tisoč EUR prejemkov (159 tisoč EUR fiksnih, 20 tisoč EUR tekočih variabilnih, 25 tisoč EUR odloženih variabilnih iz preteklih let in 5 tisoč EUR ostalih prejemkov), član uprave Jožef Bradeško pa je prejel skupaj 192 tisoč EUR prejemkov (151 tisoč EUR fiksnih, 19 tisoč EUR tekočih variabilnih, 22 tisoč EUR odloženih variabilnih iz preteklih let in 6 tisoč EUR ostalih prejemkov). Zaposlenim s posebno naravo dela v kontrolnih funkcijah (4 zaposleni) je bilo izplačano skupaj 196 tisoč EUR prejemkov, od tega 169 tisoč EUR fiksnih in 27 tisoč EUR tekočih variabilnih prejemkov, zaposlenim na ostalih področjih (6 zaposlenih) pa je bilo izplačano 424 tisoč EUR, od tega 352 tisoč EUR fiksnih, 53 tisoč EUR tekočih variabilnih in 19 tisoč odloženih variabilnih
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
100
prejemkov iz preteklih let. V letu 2014 je bilo skupaj odloženih 47 tisoč EUR prejemkov, od tega upravi 39 tisoč EUR (Sibil Svilan 20 tisoč EUR in Jožef Bradeško 19 tisoč EUR) in ostalim področjem 8 tisoč EUR. Stanje neizplačanih odloženih prejemkov konec leta 2014 tako znaša 101 tisoč EUR, od tega
za upravo 77 tisoč EUR (Sibil Svilan 40 tisoč EUR in Jožef Bradeško 37 tisoč EUR) in za ostala področja 24 tisoč EUR. Zneskov izplačanih odloženih prejemkov v letu 2014 glede na uspešnost ni bilo potrebno zmanjševati.
2.6.4 Skupni znesek, porabljen za revizorje
	SID banka		Skupina SID banka	
	2014	2013	2014	2013
Revidiranje letnega poročila	43	50	72	79
Druge storitve revidiranja	2	31	2	31
Skupaj	45	81	74	110
2.6.5 Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja
Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka.
SID banka je v januarju 2015 pridobila bonitetno oceno s strani bonitetne agencije Standard & Poor's Rating Services, in sicer ostaja dolgoročna bonitetna ocena A- s stabilnimi prihodnjimi obeti, kratkoročna bonitetna ocena pa je A-2. Bonitetna ocena SID banke je na isti ravni kot bonitetna ocena Republike Slovenije.
Bonitetna agencija Moody's je konec januarja 2015 zvišala bonitetno oceno SID banke z Ba1 na Baa3, medtem ko obeti ostajajo stabilni. Povišanje ocene iz špekulativne na investicijsko raven je posledica povišanja bonitetne ocene Republike Slovenije, ki izhaja iz napredka pri fiskalni konsolidaciji in stabilizacije bančnega sektorja. Dosežena stabilizacija bančnega sektorja pa zmanjšuje prihodnja tveganja za morebitne dodatne pritiske na javne finance.
101
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
3 Upravljanje tveganj
3.1 Kreditno tveganje
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika, ne glede na razlog neizpolnitve te obveznosti. Upravljanje kreditnih tveganj se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti stranke in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja naložbenega posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja do posamezne stranke, skupine povezanih oseb, panoge in države, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev oziroma rezervacij za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja.
Pri kreditnih in garancijskih poslih je v kreditnem tveganju upoštevano tveganje nastopa neplačila glede na finančni položaj dolžnika kot tudi tveganje, povezano z geografsko lokacijo dolžnikove države. Kreditno tveganje iz naslova vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje iz tega naslova SID banka obvladuje zlasti z omejitvami izpostavljenosti glede na bonitetno oceno izdajatelja, sedež izdajatelja, vrsto izdajatelja in tip instrumenta ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. Pri poravnavi poslov z vrednostnimi papirji in pri izvedenih finančnih instrumentih se upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov SID banka izračunava z metodo originalne izpostavljenosti, po kateri vrednost izpostavljenosti predstavlja hipotetični znesek vsakega instrumenta, pomnožen z odstotki iz 275. člena Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 26. 6. 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (v nadaljevanju Uredba CRR), ki se določajo glede na preostalo zapadlost pogodbe. Izpostavljenost se upravlja v okviru limitov izpostavljenosti kreditnemu tveganju, ki jih potrjuje kreditni odbor.
SID banka razvršča finančna sredstva in prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah po klasifikaciji Banke Slovenije v bonitetne razrede od A do E, pri čemer so stranke najvišje kvalitete razvrščene v kreditni razred A, najnižje pa v kreditni razred E na podlagi ocene finančnega položaja posameznega dolžnika, njegove zmožnosti zagotovitve zadostnega denarnega pritoka za redno izpolnjevanje obveznosti do SID banke v
prihodnosti, vrste in obsega zavarovanja finančnega sredstva oziroma prevzete obveznosti po zunajbilnačnih postavkah po posameznem dolžniku ter izpolnjevanja dolžnikovih obveznosti do SID banke v preteklih obdobjih. Osnovo za razvrščanje predstavljajo interne bonitetne ocene, ki temeljijo na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov ter kriterijev Banke Slovenije za razvrščanje finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah v posamezne bonitetne razrede. Banka ves čas trajanja kreditnega posla spremlja poslovanje dolžnika ter mesečno preverja ustreznost razvrstitve.
Za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja ima SID banka oblikovano lastno metodologijo, ki ustrezno krije pričakovane izgube iz naslova kreditnega tveganja. V skladu z MSRP so dolžniki razvrščeni posamično ali v skupine za skupinsko ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja. Te so oblikovane na podlagi skupin dolžnikov s primerljivimi tveganji, ki so predvsem povezana z dejavnostjo dolžnika, geografsko lokacijo dolžnika ter značilnostmi produktov financiranja.
Na dan 31. 12. 2014 je imela SID banka oblikovanih skupaj 267.777 tisoč EUR oslabitev in rezervacij, kar je 27.835 tisoč EUR več kot po stanju na dan 31. 12. 2013. Oslabitve za dane kredite in druga finančna sredstva so znašale 226.704 tisoč EUR, rezervacije za zunajbilančne obveznosti 35.155 tisoč EUR in oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 5.918 tisoč EUR. Oslabitve in rezervacije izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v bonitetne razrede D ali E, praviloma ocenjene posamično.
SID banka in Skupina SID banka za izračun nadomestljive vrednosti upoštevata sedanjo vrednost (diskontirano vrednost) pričakovanih prihodnjih denarnih tokov. Višino oslabitev oziroma rezervacij predstavlja razlika med knjigovodsko in nadomestljivo vrednostjo finančnega sredstva oziroma zunajbilančne obveznosti. Politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v 2.3.11 točki.
SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z razvrščanjem dolžnikov v posamezne bonitetne razrede, določitvijo limitov izpostavljenosti in procesi odobritve naložbenih poslov. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in način razvrščanja finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
102
Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju
SID banka_Skupina SID banka_
31.12.2014 31.12.2013 31.12.2014 31.12.2013
Bruto izpostavljenost bilančnih postavk	3.781.913 4.001.224 3.813.879 4.034.212i
Stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge				
pri bankah	3.051	177.458	7.554	179.745
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	705.137	342.258	727.207	362.766
Dolžniški vrednostni papirji	705.137	342.258	727.207	362.766
Bruto izpostavljenost	705.137	342.298	727.207	362.806
Oslabitve (posamične)	0	(40)	0	(40)
Krediti	2.818.627	3.216.220	2.824.019	3.226.412
Krediti bankam	2.180.886	2.614.462	2.186.275	2.624.658
Bruto izpostavljenost	2.189.690	2.625.073	2.195.079	2.635.269
Oslabitve (skupinske)	(8.804)	(10.611)	(8.804)	(10.611)
Krediti strankam, ki niso banke	637.327	601.136	637.327	601.136
Bruto izpostavljenost	855.198	819.298	855.198	819.298
Oslabitve (posamične)	(183.005)	(181.865)	(183.005)	(181.865)
Oslabitve (skupinske)	(34.866)	(36.297)	(34.866)	(36.297)
Druga finančna sredstva	414	622	418	619
Bruto izpostavljenost	443	1.002	447	999
Oslabitve (posamične)	(29)	(379)	(29)	(379)
Oslabitve (skupinske)	0	(1)	0	(1)
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	28.394	36.095	28.394	36.095
Bruto izpostavljenost zunajbilančnih postavk	113.170	54.863	113.170	54.863
Garancije	25.379	24.047	25.379	24.047
Bruto izpostavljenost	58.384	25.936	58.384	25.936
Rezervacije (posamične)	(32.840)	(1.645)	(32.840)	(1.645)
Rezervacije (skupinske)	(165)	(244)	(165)	(244)
Druge zunajbilančne obveznosti	52.636	22.834	52.636	22.834
Bruto izpostavljenost	54.786	28.927	54.786	28.927
Rezervacije (posamične)	(638)	(302)	(638)	(302)
Rezervacije (skupinske)	(1.512)	(5.791)	(1.512)	(5.791)
Bruto izpostavljenost kreditnemu tveganju				
skupaj	3.895.083	4.056.087	3.927.049	4.089.075
Neto izpostavljenost kreditnemu tveganju				
skupaj	3.633.224	3.818.912	3.665.190	3.851.900
V preglednici je prikazana največja izpostavljenost kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka iz naslova stanj na računih pri centralni banki, kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti, brez upoštevanja kreditnih zavarovanj ali kreditne kvalitete. Izpostavljenost SID banke kreditnemu tveganju se je na dan 31. 12. 2014 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 povečala iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo in zunajbilančnih obveznosti, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova stanj na računih pri centralni banki, kreditov in izvedenih finančnih instrumentov zmanjšala.
Kreditno tveganje v zavarovalnici PKZ, ki spada v Skupino SID banka, predstavljajo predvsem finančne naložbe, razpoložljive za prodajo ter zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene na pozavarovatelje (skupaj 70 % izpostavljenosti kreditnemu tveganju v letu 2014).
Zavarovalno-tehnične rezervacije, prenesene pozavarovateljem, ter terjatve do pozavarovateljev niso zapadle ali oslabljene in imajo bonitetno oceno v razponu med A- in AA (po S&P) ali A3 (po Moody's).
Zaradi specifičnosti poslovanja PKZ ter zanemarljive izpostavljenosti iz naslova kreditov so določena razkritja v nadaljevanju prikazana le za SID banko.
103
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanja
_SID banka_Skupina SID banka_
31.12.2014 31.12.2013 31.12.2014 31.12.2013
Knjigovodska vrednost zavarovanih kreditov	335.362	311.779	335.362 311.779i
Zavarovanje z jamstvom Republike Slovenije	23.234	18.319	23.234	18.319
Zavarovanje z vrednostnimi papirji	11.631	10.590	11.631	10.590
Zavarovanje s poslovnimi nepremičninami	137.698	147.382	137.698	147.382
Zavarovanje s stanovanjskimi nepremičninami	1.740	0	1.740	0
Zavarovanje s premičninami	99.838	82.904	99.838	82.904
Zavarovanje z odstopom terjatev	36.945	39.762	36.945	39.762
Ostale oblike zavarovanja	24.275	12.823	24.275	12.823
Knjigovodska vrednost nezavarovanih kreditov	2.483.265	2.904.441	2.488.657	2.914.632
Knjigovodska vrednost kreditov	2.818.627 3.216.220 2.824.019 3.226.411
V preglednici je prikazana izpostavljenost iz kreditov po vrstah zavarovanj. Med zavarovanimi krediti so upoštevani krediti, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja ali enaka knjigovodski vrednosti kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja večja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita. V primerih, kjer je poštena vrednost zavarovanja nižja od knjigovodske vrednosti kredita, je med zavarovanimi krediti upoštevan znesek kredita v višini poštene vrednosti zavarovanja, preostali znesek kredita pa je upoštevan med nezavarovanimi krediti. Pri kreditnih pogodbah, kjer še niso bila izvedena vsa črpanja, so zavarovanja upoštevana sorazmerno glede na črpan in nečrpan znesek kredita.
Pretežni del kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na končne upravičence. Navedeni krediti praviloma niso zavarovani.
Skupna vrednost zavarovanj SID banke in Skupine SID banka za izpostavljenosti iz naslova kreditnih poslov na dan 31. 12. 2014 je znašala 663.933 tisoč EUR, na dan 31. 12. 2013 pa 544.277 tisoč EUR. Glede na vrsto zavarovanja je po obsegu največ zavarovanj s premičninami, sledijo zavarovanja s poslovnimi nepremičninami, odstopi terjatev v zavarovanje, zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije, jamstvi podjetij z bonitetno oceno A- ali več (po interni metodologiji SID banke), fiduciarnimi prenosi lastninske pravice na nepremičnine, zastavo kapitalskega deleža v družbi, lastniškimi vrednostnimi papirji in drugimi oblikami zavarovanja.
SID banka je z uporabo statistične metode na dan 31. 12. 2014 opravila prevrednotenje v zavarovanje prejetih nepremičnin, za katere so bile cenitve izdelane pred 1. 7. 2014.
Izpostavljenost iz kreditov po bonitetnih skupinah
	31.12.2014				31.12.2013			
	Krediti in zunajbilančne		Oslabitve in		Krediti in zunajbilančne		Oslabitve in	
SID banka	obveznosti		rezervacije		obveznosti		rezervacije	
Skupaj	3.158.501	100,00%	(261.860)	100,00%	3.500.235	100,00%	(237.136)	100,00%
Bonitetna skupina A	874.856	27,70%	(16.112)	6,15%	635.631	18,16%	(16.406)	6,92%
Bonitetna skupina B	1.649.450	52,22%	(27.640)	10,56%	839.630	23,99%	(21.496)	9,06%
Bonitetna skupina C	162.994	5,16%	(1.330)	0,51%	1.784.861	50,99%	(48.208)	20,33%
Bonitetna skupina D	405.310	12,83%	(151.032)	57,68%	191.545	5,47%	(106.896)	45,08%
Bonitetna skupina E	65.890	2,09%	(65.746)	25,11%	48.567	1,39%	(44.130)	18,61%
Na dan 31. 12. 2014 je SID banka izkazovala bruto izpostavljenost iz naslova kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 3.158.501 tisoč EUR, ki se je v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 znižala za 9,76 odstotka. V bonitetnih razredih A in B je bilo po stanju na dan 31. 12. 2014 razvrščenih 79,92 odstotka vseh kreditov in zunajbilančnih obveznosti, po stanju na dan 31. 12. 2013 pa 42,15 odstotka.
Delež kreditov in zunajbilančnih obveznosti, razvrščenih v bonitetno skupino A, se je na dan 31. 12. 2014 v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013 povečal z 18,16 odstotka na 27,70 odstotka. Na povečanje je vplivalo izboljšanje finančnega položaja posameznih kreditojemalcev ter novi posli, ki so se uvrstili v ta razred. Do večjih sprememb v strukturi kreditnega portfelja je prišlo v
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
104
bonitetnih skupinah B in C predvsem zaradi povišanja bonitetnih ocen posameznih kreditojemalcev iz finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki predstavlja večji delež izpostavljenosti iz naslova kreditov. Poleg poslabšanja poslovanja komitentov in povečanja števila neplačnikov sta na višjo izpostavljenost v bonitetnem razredu D vplivali tudi uskladitev interne definicije nedonosnih terjatev z izvedbenim tehničnim standardom EBA (European Banking Authority). V letu 2014 je SID banka oblikovala dodatne oslabitve in rezervacije iz
naslova izpostavljenosti iz kreditov in zunajbilančnih obveznosti v višini 24.724 tisoč EUR.
Na dan 31. 12. 2014 povprečni odstotek pokritosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju z oslabitvami in rezervacijami za nebančne komitente znaša 25,48 odstotka (v 2013: 26,63 odstotka). Pokritost izpostavljenosti do komitentov z bonitetno oceno D in E z oslabitvami in rezervacijami do teh komitentov na dan 31. 12. 2014 znaša 42,99 odstotka (v 2013: 63,11 odstotka).
Izpostavljenost iz kreditov glede na zapadlost in oslabljenost
	31.12.2014				31.12.2013			
		Krediti				Krediti		
		strankam,	Druga			strankam,	Druga	
	Krediti	ki niso	finančna	Krediti	Krediti	ki niso	finančna	Krediti
SID banka	bankam	banke	sredstva	skupaj	bankam	banke	sredstva	skupaj
Bruto krediti	2.189.690	855.197	443	3.045.330	2.625.073	819.298	1.002	3.445.373
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	2.189.690	426.676	407	2.616.773	2.625.073	371.812	443	2.997.328
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	0	2.856	0	2.856	0	22.966	11	22.977
Posamično oslabljeni krediti	0	425.665	36	425.701	0	424.520	548	425.068
v tem krediti D in E	0 425.665	36 425.701	0 236.441	543 236.984
Oslabitve
(8.804) (217.871)
(29) (226.704) (10.611) (218.162)
(380) (229.153)
Posamične oslabitve
v tem oslabitve za kredite D in E
(183.005)
(29) (183.034)
(181.865)
(379) (182.244)
Skupinske oslabitve	(8.804)	(34.866)	0	(43.670)	(10.611)	(36.297)	(1)	(46.909)
Neto krediti	2.180.886	637.326	414	2.818.626	2.614.462	601.136	622	3.216.220
Poštena vrednost								
zavarovanja	19.551	644.382	0	663.933	22.845	521.432	0	544.277
Posamične oslabitve v letu 2014 so se glede na leto 2013 povišale skupaj za 790 tisoč EUR, od tega posamične oslabitve za kredite, razvrščene v bonitetna razreda D in E (tudi na račun uskladitve interne definicije nedonosnih terjatev z izvedbenim tehničnim standardom EBA), za 33.415 tisoč EUR. Zaradi znižanja skupinskih oslabitev pa so se skupne oslabitve znižale za 2.449 tisoč EUR. Pretežni del
kreditnega portfelja SID banke se razvršča v skupino bank iz držav, ki po lestvici minimalnih premij za zavarovanje izvoza (MEIP) spadajo v rizični razred 0 ali 1, saj SID banka na podlagi ZSIRB daje kredite bankam s sedežem v Republiki Sloveniji, ki tako pridobljena sredstva prenašajo na končne upravičence.
105
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
	31.12.2014				31.12.2013			
		Krediti				Krediti		
		strankam,	Druga			strankam,	Druga	
	Krediti	ki niso	finančna	Krediti	Krediti	ki niso	finančna	Krediti
Skupina SID banka	bankam	banke	sredstva	skupaj	bankam	banke	sredstva	skupaj
								
Bruto krediti	2.195.079	855.197	447	3.050.723	2.635.268	819.298	999	3.455.565
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	2.195.079	426.676	411	2.622.166	2.635.268	371.812	440	3.007.520
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	0	2.856	0	2.856	0	22.966	11	22.977
Posamično oslabljeni krediti	0	425.665	36	425.701	0	424.520	548	425.068
v tem krediti D in E	0	425.665	36	425.701	0	236.441	543	236.984
								
Oslabitve	(8.804)	(217.871)	(29)	(226.704)	(10.611)	(218.162)	(380)	(229.153)
Posamične oslabitve	0	(183.005)	(29)	(183.034)	0	(181.865)	(379)	(182.244)
v tem oslabitve za kredite								
D in E	0	(183.005)	(29)	(183.034)	0	(149.241)	(378)	(149.619)
Skupinske oslabitve	(8.804)	(34.866)	0	(43.670)	(10.611)	(36.297)	(1)	(46.909)
								
Neto krediti	2.186.275	637.326	418	2.824.019	2.624.657	601.136	619	3.226.412
Poštena vrednost zavarovanja	19.551	644.382	0	663.933	22.845	521.432	0	544.277
Krediti, ki niso zapadli in niso posamično oslabljeni								
	31.12.2014				31.12.2013			
SID banka	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj	Krediti bankam	Krediti strankam, ki niso banke	Druga finančna sredstva	Krediti skupaj
Skupaj	2.189.690	426.675	407	2.616.772	2.625.073	371.812	443	2.997.328
Bonitetna ocena A	648.650	201.550	392	850.592	441.440	175.024	438	616.902
Bonitetna ocena B	1.392.219	206.611	15	1.598.845	678.345	141.099	5	819.449
Bonitetna ocena C	148.821	13.002	0	161.823	1.505.288	55.689	0	1.560.977
Bonitetna ocena D	0	5.512	0	5.512	0	0	0	0
Bonitetna ocena E	0	0	0	0	0	0	0	0
								
Poštena vrednost zavarovanja	19.551	406.154	0	425.705	22.845	311.588	0	334.433
Krediti, ki so zapadli in niso posamično oslabljeni
SID banka in Skupina SID banka	31.12.2014	31.12.2013
	Krediti strankam, Druga ki niso finančna Krediti banke sredstva skupaj	Krediti Druga strankam, ki finančna Krediti niso banke sredstva skupaj
Skupaj	2.856 0 2.856	22.966 11 22.977
Zapadle terjatve do 30 dni Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni Zapadle terjatve nad 90 dni Poštena vrednost zavarovanja	823 0 823 638 0 638 1.395 0 1.395 5.192 0 5.192	17.613 1 17.614 3.934 3 3.937 1.419 7 1.426 34.208 0 34.208
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
106
Posamično oslabljeni krediti
SID banka in Skupina SID banka	31.12.2014	31.12.2013
	Krediti strankam, Druga ki niso finančna Krediti banke sredstva skupaj	Krediti Druga strankam, ki finančna Krediti niso banke sredstva skupaj
Skupaj	425.666 36 425.702	424.520 548 425.068
Nezapadle terjatve Zapadle terjatve do 30 dni Zapadle terjatve nad 30 dni do 90 dni Zapadle terjatve nad 90 dni Poštena vrednost zavarovanja	240.007 9 240.016 39.578 0 39.578 12.283 0 12.283 133.798 27 133.825 233.036 0 233.036	255.322 517 255.839 60 0 60 74.571 0 74.571 94.567 31 94.598 175.636 0 175.636
Bruto izpostavljenost zapadlih terjatev iz naslova kreditov na dan 31. 12. 2014 v SID banki in Skupini SID banka znaša 188.542 tisoč EUR, in sicer iz naslova kreditov do 25 družb iz Slovenije, 1 iz BiH ter dveh družb iz Srbije.
Zapadle izpostavljenosti SID banke in Skupine SID banke iz naslova kreditov so zavarovane s poslovnimi nepremičninami, premičninami, fiduciarnimi prenosi lastninske pravice na nepremičnini, odstopi terjatev v zavarovanje, jamstvi podjetij z bonitetno oceno A- ali več (po interni metodologiji SID banke), zavarovalnimi policami SID banke za račun Republike Slovenije, nepreklicnimi jamstvi Republike Slovenije, zastavo depozita pri SID banki in drugimi oblikami zavarovanj.
Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev imata SID banka in Skupina SID banka zapisane v internih pravilnikih. Izterjava poteka v skladu z internimi postopki in se lahko razlikuje od primera do primera. Vrsta izterjave je odvisna predvsem od časa trajanja zamude, zneska zapadlih in neplačanih terjatev ter zneska izpostavljenosti SID banke in Skupine SID banka do dolžnika.
Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Opominjevalni postopek se začne naslednji delovni dan po zamudi dolžnika z izpolnitvijo
denarne ali nedenarne obveznosti. Opominjanje se izvaja po telefonu, elektronski pošti, s pisnimi opomini, izvrševanjem pobotov ter izvedbo drugih aktivnosti, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih terjatev. O načinu opominjanja se odloča glede na izkušnje poslovanja z dolžnikom in druge okoliščine primera, s ciljem, da se doseže izpolnitev obveznosti. V opominih se pozove dolžnika k izpolnitvi obveznosti ter se mu postavi rok, v katerem naj obveznost izpolni.
V	primeru, da je opominjevalni postopek neuspešno zaključen ali če naložbenega posla ni bilo mogoče restrukturirati oziroma če kreditni odbor predlog za restrukturiranje zavrne, se začne s postopki poplačila zapadlih in neplačanih terjatev iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov ter sklepanja dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o naložbenem poslu.
V	kolikor dialog z dolžnikom ni uspešen, se začne sodna izterjava, ki jo vodi oddelek za upravljanje s slabimi naložbami. Začne se s pošiljanjem opominov pred tožbo, kontaktiranjem z dolžniki, vlaganjem tožbenih zahtevkov in/ali predlogov za izvršbo in opravljanjem drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave ter prijavljanjem terjatev družbe v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem postopku.
107
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014 Restrukturirani krediti
	31.12.2014				31.12.2013			
		Krediti	Druga			Krediti	Druga	
SID banka in	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti	Krediti	strankam, ki	finančna	Krediti
Skupina SID banka	bankam	niso banke	sredstva	skupaj	bankam	niso banke	sredstva	skupaj
								
Bruto krediti	9.294	376.621	9	385.924	24.651	225.227	516	250.394
Nezapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	9.294	72	0	9.366	24.651	5.292	0	29.943
Zapadli in posamično								
neoslabljeni krediti	0	0	0	0	0	3.934	0	3.934
Posamično oslabljeni								
krediti	0	376.549	9	376.558	0	216.001	516	216.517
v tem krediti D in E	0	376.549	9	376.558	0	184.776	516	185.292
								
Oslabitve	(37)	(158.349)	(3)	(158.389)	(99)	(106.953)	(352)	(107.404)
Posamične oslabitve	0	(158.349)	(3)	(158.352)	0	(106.310)	(352)	(106.662)
v tem oslabitve za								
kredite D in E	0	(158.349)	(3)	(158.352)	0	(103.182)	(352)	(103.534)
Skupinske oslabitve	(37)	0	0	(37)	(99)	(643)	0	(741)
Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov (bruto izpostavljenost, zmanjšana za oslabitve) v SID banki in Skupini SID banka na dan 31. 12. 2014 znaša 227.535 tisoč EUR (v 2013: 150.253 tisoč EUR). V letu 2014 je bil nov dogovor o pogojih
odplačila dosežen za 23 družb, od tega 18 slovenskih in 5 tujih. Krediti so bili restrukturirani večinoma s podaljšanjem oziroma odlogom roka odplačila terjatev.
Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo, po bonitetni oceni izdajatelja
SID banka_Skupina SID banka_
31.12.2014 31.12.2013 31.12.2014 31.12.2013
	705.137	342.258	727.207	362.766
AAA	39.196	32.459	41.219	34.464
AA+ do AA-	35.172	40.086	37.238	42.100
A+ do A-	137.454	65.637	146.723	73.925
Nižji kot A-	458.540	179.358	466.151	186.761
Neocenjeni	34.775	24.718	35.877	25.516
V preglednici je prikazana knjigovodska vrednost dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, razvrščenih po bonitetni oceni izdajatelja skladno z metodologijo SID banke. V primeru, da je izdajatelja ocenilo več mednarodnih bonitetnih agencij (Moody's Investors service, Standard &
Poor's Ratings Services in Fitch Ratings), se uporabi povprečno izračunano bonitetno oceno.
Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev na dan 31. 12. 2014 je prikazana v točki 2.4.2.
Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju
	SID banka in Skupina SID banka	
	31.12.2014	31.12.2013
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni		
varovanju	28.394	36.095
Obrestne zamenjave	28.394	36.095
Na dan 31. 12. 2014 je imela SID banka sklenjenih devet obrestnih zamenjav, namenjenih varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, v skupni nominalni vrednosti 697.671 tisoč EUR. SID banka je v letu 2014 sklenila eno obrestno zamenjavo,
namenjeno varovanju poštene vrednosti z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji, v nominalni vrednosti 96.832 tisoč EUR. SID banka je sočasno z odkupom izdanih obveznic SID banke prekinila tudi obrestne zamenjave, namenjene varovanju, in sicer v skupni nominalni
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
108
vrednosti 148.301 tisoč EUR. SID banka je imela na dan 31. 12. 2014 sklenjenih 5 obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju, v skupni nominalni vrednosti 340 tisoč EUR. Izpostavljenost iz naslova obrestnih zamenjav, namenjenih trgovanju, znaša 58 EUR.
Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, izračunana z uporabo metode originalne izpostavljenosti, znaša 9.323 tisoč EUR.
Izpostavljenost kreditnemu tveganju po geografskih območjih
Druge JV in V članice Evropa (brez Druge SID banka_Slovenija_EU članic EU)_države_Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2014
2.539.374 954.629	58.079	3.127 3.555.209
Stanje na računih pri centralni banki in
vpogledne vloge pri bankah	3.051	0	0	0	3.051
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	370.294	331.716	0	3.127	705.137
Dolžniški vrednostni papirji	370.294	331.716	0	3.127	705.137
Krediti	2.149.199	611.349	58.079	0	2.818.627
Krediti bankam	1.598.744	571.908	10.234	0	2.180.886
Krediti strankam, ki niso banke	550.056	39.426	47.845	0	637.327
Druga finančna sredstva	399	15	0	0	414
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni					
varovanju	16.830	11.564	0	0	28.394
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014	77.354	0	661	0	78.015
Garancije
Bruto izpostavljenost Rezervacije Druge zunajbilančne obveznosti Bruto izpostavljenost Rezervacije
25.379 30.014 (4.635) 51.975 54.122 (2.147)
0
28.370 (28.370) 661 664 (3)
25.379 58.384 (33.005) 52.636 54.786 (2.150)
Izpostavljenost skupaj 31.12.2014	2.616.728 954.629	58.740	3.127 3.633.224
Finančna sredstva 31.12.2013	3.117.579
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013	45.977
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013	3.163.556>
V preglednici so prikazane neto vrednosti izpostavljenosti kreditnemu tveganju po geografskih območjih, ki so opredeljene glede na sedež dolžnika.
SID banka je na dan 31. 12. 2014 izpostavljena iz naslova finančnih sredstev in zunajbilančnih obveznosti do držav Romunija, Italija, Španija, Slovenija in Ciper v višini 2.745.595 tisoč EUR, od tega do Slovenije v višini 2.622.574 tisoč EUR, Italije v višini 50.535 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo), Španije v višini 49.232 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za
529.026 116.239	9.187 3.772.031
0	904	0	46.881
529.026 117.143	9.187 3.818.912
prodajo), Romunije v višini 22.753 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo) in Cipra v višini 501 tisoč EUR (finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo).
Izpostavljenost SID banke do Slovenije je na dan 31. 12. 2014 manjša za 546.828 tisoč EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. 12. 2013, izpostavljenost do drugih držav v EU pa se je povečala za 425.603 tisoč EUR. Največje dopustne izpostavljenosti do posameznih geografskih območij ima SID banka omejene z internimi limiti izpostavljenosti.
109
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Druge JV in V članice Evropa (brez Druge Skupina SID banka_Slovenija_EU članic EU)_države_Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2014	2.559.922	965.413	58.079	3.760	3.587.174
Stanje na računih pri centralni banki in					
vpogledne vloge pri bankah	7.554	0	0	0	7.554
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	380.947	342.500	0	3.760	727.207
Dolžniški vrednostni papirji	380.947	342.500	0	3.760	727.207
Krediti	2.154.591	611.349	58.079	0	2.824.019
Krediti bankam	1.604.133	571.908	10.234	0	2.186.275
Krediti strankam, ki niso banke	550.056	39.426	47.845	0	637.327
Druga finančna sredstva	403	15	0	0	418
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni					
varovanju	16.830	11.564	0	0	28.394
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2014	77.354	0	661	0	78.015
Garancije	25.379	0	0	0	25.379
Bruto izpostavljenost	30.014	0	28.370	0	58.384
Rezervacije	(4.635)	0	(28.370)	0	(33.005)
Druge zunajbilančne obveznosti	51.975	0	661	0	52.636
Bruto izpostavljenost	54.122	0	664	0	54.786
Rezervacije	(2.147)	0	(3)	0	(2.150)
Izpostavljenost skupaj 31.12.2014	2.637.276	965.413	58.740	3.760	3.665.189
Finančna sredstva 31.12.2013	3.140.089	538.892	116.239	9.798	3.805.019
Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013	45.977	0	904	0	46.881
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013	3.186.066	538.892	117.143	9.798	3.851.900
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
110
Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih
Finančne	Dejavnost	Strokovne,
in	javne	znanstvene in
zavarovalniš-	Predelovalne uprave in	Promet in tehnične
SID banka_ke dejavnosti	dejavnosti obrambe	Trgovina skladiščenje dejavnosti_Drugo_Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2014	2.403.660	233.512	623.886	81.236	49.580	29.849	133.486	3.555.209
Stanje na računih pri centralni								
banki in vpogledne vloge pri								
bankah	3.051	0	0	0	0	0	0	3.051
Finančna sredstva, razpoložljiva za								
prodajo	97.986	4.568	560.163	12.999	253	4.192	24.976	705.137
Dolžniški vrednostni papirji	97.986	4.568	560.163	12.999	253	4.192	24.976	705.137
Krediti	2.274.229	228.944	63.723	68.237	49.327	25.657	108.510	2.818.627
Krediti bankam	2.180.886	0	0	0	0	0	0	2.180.886
Krediti strankam, ki niso banke	93.313	228.934	63.356	68.237	49.327	25.656	108.504	637.327
Druga finančna sredstva	30	10	367	0	0	1	6	414
Izvedeni finančni instrumenti,								
namenjeni varovanju	28.394	0	0	0	0	0	0	28.394
Zunajbilančne obveznosti								
31.12.2014	45.327	6.664	349	508	390	1.073	23.704	78.015
Garancije	20.073	5.306	0	0	0	0	0	25.379
Bruto izpostavljenost	20.153	10.156	0	27.366	709	0	0	58.384
Rezervacije	(80)	(4.850)	0	(27.366)	(709)	0	0	(33.005)
Druge zunajbilančne obveznosti	25.254	1.358	349	508	390	1.073	23.704	52.636
Bruto izpostavljenost	25.356	1.903	352	600	460	1.121	24.994	54.786
Rezervacije	(102)	(545)	(3)	(92)	(70)	(48)	(1.290)	(2.150)
Izpostavljenost skupaj								
31.12.2014	2.448.987	240.176	624.235	81.744	49.970	30.922	157.190	3.633.224
Finančna sredstva 31.12.2013	3.025.265	233.975	282.471	104.978	41.395	30.535	53.412	3.772.031
Zunajbilančne obveznosti								
31.12.2013	20.412	23.699	0	678	175	118	1.799	46.881
Izpostavljenost skupaj								
31.12.2013	3.045.677	257.674	282.471	105.656	41.570	30.653	55.211	3.818.912
SID banka je bila tudi v	letu 2014	najbolj	stanjem na		31. 12. 2013	se je	povečala	
izpostavljena do finančne	in zavarovalniške		izpostavljenost		do dejavnosti javne		uprave	in
dejavnosti, saj pretežni del sredstev nameni bankam			obrambe iz		naslova	izvajanja	programa	
s sedežem v Republiki Slovenije, ki tako pridobljena	(so)financiranja infrastrukturnih in okoljevarstvenih
sredstva v skladu z ZSIRB prenašajo na končne	projektov občin, do dejavnosti prometa in
upravičence. Na dan 31. 12. 2014 v primerjavi s	skladiščenja ter do drugih dejavnosti.
111
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Finančne	Dejavnost	Strokovne,
in	javne	znanstvene in
zavarovalniš- Predelovalne uprave in	Promet in	tehnične
Skupina SID banka_ke dejavnosti	dejavnosti obrambe	Trgovina skladiščenje dejavnosti_Drugo_Skupaj
Finančna sredstva 31.12.2014 2.421.243 233.512 638.268 81.236	49.580	29.849 133.486 3.587.174
Stanje na računih pri centralni banki
in vpogledne vloge pri bankah	7.554 Finančna sredstva, razpoložljiva za
prodajo	105.686
Dolžniški vrednostni papirji	105.686
Krediti	2.279.610
Krediti bankam	2.186.275
Krediti strankam, ki niso banke	93.313
Druga finančna sredstva	22 Izvedeni finančni instrumenti,
namenjeni varovanju	28.394
0
4.568 4.568 228.944 0
228.934 10
0
0
574.533 574.533 63.735 0
63.356 379
0
0
12.999 12.999 68.237 0
68.237 0
0
0
253 253 49.327 0
49.327 0
0
0
4.192 4.192 25.657 0
25.656 1
0
0
24.976 24.976 108.510 0
108.504 6
0
7.554
727.207 727.207 2.824.019 2.186.275 637.327 418
28.394
Zunajbilančne obveznosti								
31.12.2014	45.327	6.664	349	508	390	1.073	23.704	78.015
Garancije	20.073	5.306	0	0	0	0	0	25.379
Bruto izpostavljenost	20.153	10.156	0	27.366	709	0	0	58.384
Rezervacije	(80)	(4.850)	0	(27.366)	(709)	0	0	(33.005)
Druge zunajbilančne obveznosti	25.254	1.358	349	508	390	1.073	23.704	52.636
Bruto izpostavljenost	25.356	1.903	352	600	460	1.121	24.994	54.786
Rezervacije	(102)	(545)	(3)	(92)	(70)	(48)	(1.290)	(2.150)
Izpostavljenost skupaj								
31.12.2014	2.466.570	240.176	638.617	81.744	49.970	30.922	157.190	3.665.189
Finančna sredstva 31.12.2013 Zunajbilančne obveznosti 31.12.2013
Izpostavljenost skupaj 31.12.2013
3.045.438	233.975
20.412	23.699
3.065.850 257.674
295.286 104.978	41.395	30.535
0	678	175	118
295.286 105.656	41.570	30.653
53.412 3.805.019 1.799	46.881
55.211 3.851.900
Kreditno tveganje nasprotne stranke
Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulj donosa. Poštena vrednost mora izražati boniteto instrumenta. Ker tržne obrestne mere in krivulje donosa, uporabljene za vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov, ne vsebujejo kreditnega tveganja nasprotne stranke ali drugih dejavnikov, ki bi jih udeleženci na trgu vključili v vrednotenje instrumenta, je potrebno izvesti popravek za te dejavnike.
Za ta namen se izračunava prilagoditev kreditnega vrednotenja (v nadaljevanju: CVA), ki predstavlja popravek vrednosti izvedenega finančnega instrumenta za kreditno tveganje nasprotne stranke in odraža razliko med vrednostjo finančnega instrumenta brez upoštevanja kreditnega tveganja in vrednostjo z upoštevanjem kreditnega tveganja. Za popravek vrednotenja se upošteva na eni strani kreditno tveganje nasprotne stranke (CVA) in na drugi strani lastno kreditno tveganje.
Banka lastnega kreditnega tveganja ne izračunava. CVA se izračunava mesečno, za vsak sklenjen posel z izvedenimi finančnimi instrumenti.
Pri izračunu CVA se upošteva tudi morebitno zavarovanje. Banka lahko z namenom uravnavanja
kreditnega tveganja nasprotne stranke v transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti kot dodatek h krovni pogodbi (ISDA Master Agreement) podpiše pravni dokument CSA - »Credit Support Annex«, v katerem so navedeni pogoji in navodila za uravnavanje medsebojne kreditne izpostavljenosti s pomočjo zavarovanja (»collateral«), ki se izmenjuje med obema strankama v pogodbi, glede na vsakodnevno pošteno vrednost izvedenega finančnega instrumenta. Kot zavarovanje se običajno dogovori depozit. Druga možnost za znižanje tveganja, v kolikor ni sklenjen CSA, je izvajanje kliringa preko kvalificirane centralne nasprotne stranke v skladu z določbami uredbe EMIR.
V obeh primerih iz prejšnjega odstavka banka CVA ne izračunava. Prav tako se CVA ne izračunava za izpostavljenosti do Republike Slovenije.
Banka začne izračunan znesek CVA pripoznavati v izkazu poslovnega izida v mesecu, ko skupni znesek izračunanega CVA za vse izvedene finančne instrumente preseže 10 bazičnih točk zadnjega zneska skupne izpostavljenosti tveganju iz 3. odstavka 92. člena Uredbe CRR).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
112
Znesek CVA za SID banko in Skupino SID banka na	praga za pripoznanje v poslovnem izidu.
dan 31. 12. 2014 znaša 727 tisoč EUR in ne presega
3.2 Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma, ko je banka zaradi nezmožnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti.
Likvidnostno tveganje v ožjem smislu bi nastopilo, ko banka z naložbenimi posli ne bi bila zmožna odplačevati svojih obveznosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi prilivi, hitro unovčljivimi sredstvi in izposojenimi viri sredstev. Likvidnostno tveganje v širšem smislu je tveganje, da se bo banka morala dodatno zadolžiti po višji obrestni meri, in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom. To tveganje je v SID banki nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti, ki v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje.
SID banka ne sprejema depozitov od nepoučenih oseb, razen z namenom zavarovanja terjatev do svojih komitentov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da dolžnik zamuja z vračilom kredita oziroma ga ne vrne ali da SID banka ob zapadlosti obstoječih obveznosti ne bi mogla nadomestiti z novimi viri sredstev. Za ravnanje v takšnih primerih ima SID banka natančno opredeljene postopke. Prav tako se izračuni količnikov likvidnosti za osnovni scenarij in scenarij izjemnih situacij tedensko obravnavajo na likvidnostnem odboru. Primernost predpostavk, uporabljenih v scenarijih, se preverja na odboru za upravljanje z bilanco.
Upravljanje likvidnostnega tveganja SID banke in Skupine SID banka poteka v skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja, kjer so opredeljeni postopki upravljanja sredstev in virov sredstev v domači in tujih valutah na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. SID banka in Skupina SID banka obvladujeta likvidnostno tveganje z ustreznim načrtovanjem prilivov in odlivov, ki se izvaja ločeno za lastni račun, račun sredstev varnostnih rezerv in sredstev rezerv PIO ter primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. V skladu s politiko upravljanja likvidnostnega tveganja SID banka in Skupina SID banka zagotavljata redno izpolnjevanje
vseh denarnih obveznosti ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti.
SID banka spremlja in meri izpostavljenost likvidnostnemu tveganju na podlagi dnevnega izračuna količnikov likvidnosti na način, določen z veljavno bančno zakonodajo, kot ga predpisuje sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje likvidnostne pozicije bank in hranilnic. Količnik likvidnosti predstavlja razmerje med vsoto finančnih sredstev v domači in tuji valuti in vsoto virov sredstev v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost. Količnik likvidnosti prvega razreda (0-30 dni) mora znašati najmanj 1, količnik likvidnosti drugega razreda (0-180 dni) je informativnega značaja. SID banka ima interno določene višje vrednosti količnikov likvidnosti od zakonsko predpisanih, kar ji zagotavlja dodatno varnost. V primeru, da količnik likvidnosti prvega razreda doseže vrednost 1,2 oziroma količnik likvidnosti drugega razreda doseže vrednost 1,10, mora oddelek za zakladništvo predstaviti ukrepe varovanja zadostne likvidnosti. Dnevne vrednosti količnika likvidnosti prvega razreda so v letu 2014 presegale zakonske zahteve Banke Slovenije. Količnik likvidnosti prvega razreda na dan 31. 12. 2014 znaša 11,19, količnik likvidnosti drugega razreda pa 2,31.
SID banka trimesečno izračunava vrednost količnika likvidnostnega kritja (LCR, liquidity coverage ratio), ki znatno presega minimalno višino 100 odstotkov. Količnik likvidnostnega kritja na dan 31. 12. 2014 znaša 6.758 odstotkov, na dan 31. 12. 2013 znaša 1.809 odstotkov. Izračun obravnava likvidnostni odbor.
Oddelek za zakladništvo v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter simulira količnik likvidnosti prvega razreda za prihodnje obdobje. V primeru, da je treba izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, oddelek za zakladništvo predlaga likvidnostnemu odboru sprejetje ukrepov za obvladovanje omenjenih tveganj (podaljševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in kreditnih linij na denarnem trgu, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala). Z namenom pridobitve dodatne rezervne dnevne likvidnosti od centralne banke oziroma od drugih bank, ima SID banka stalno na razpolago portfelj vrednostnih papirjev, namenjen zavarovanju tovrstnih terjatev do SID banke.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	113
Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31. 12. 2014
	Do	Nad	Nad	Nad	Nad	
	1	1 do 3	3 do 12	1 do 5	5	
SID banka	meseca	mesece	mesecev	let	let	Skupaj
Finančna sredstva	318.982	240.359	826.216	781.395	1.394.103	3.561.055
Stanje na računih pri centralni banki in						
vpogledne vloge pri bankah	3.051	0	0	0	0	3.051
Finančna sredstva, razpoložljiva za						
prodajo	31.403	112.285	183.996	233.379	149.920	710.983
Krediti	284.528	127.706	614.194	548.016	1.244.183	2.818.627
Krediti bankam	171.527	127.512	612.195	417.447	852.205	2.180.886
Krediti strankam, ki niso banke	112.793	12	1.982	130.567	391.973	637.327
Druga finančna sredstva	208	182	17	2	5	414
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni						
varovanju	0	368	28.026	0	0	28.394
Finančne obveznosti	66.241	75.998	633.523	849.707	1.666.663	3.292.132
Finančne obveznosti, namenjene						
trgovanju	0	0	3	0	0	3
Finančne obveznosti, merjene po odplačni						
vrednosti	62.547	48.538	626.305	796.137	1.645.432	3.178.959
Vloge bank	10.014	2.883	10.930	0	0	23.827
Vloge strank, ki niso banke	6	0	0	0	0	6
Krediti bank in centralnih bank	50.825	45.655	110.003	432.871	1.202.140	1.841.494
Krediti strank, ki niso banke	0	0	0	0	381.461	381.461
Dolžniški vrednostni papirji	0	0	505.372	363.150	61.831	930.353
Druge finančne obveznosti	1.702	0	0	116	0	1.818
Prevzete nepreklicne obveznosti in						
finančne garancije	3.694	27.460	7.215	53.570	21.231	113.170
Likvidnostna vrzel 31.12.2014	252.741	164.361	192.693	(68.312)	(272.560)	268.923
Finančna sredstva 31.12.2013	288.143	254.325	563.751	1.308.129	1.359.858	3.774.206
Finančne obveznosti 31.12.2013	20.883	11.167	378.954	1.667.260	1.409.016	3.487.280
Likvidnostna vrzel 31.12.2013	267.260	243.158	184.797	(359.131)	(49.158)	286.926
113
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
114
	Do	Nad	Nad	Nad	Nad	
	1	1 do 3	3 do 12	1	5	
Skupina SID banka	meseca	mesece	mesecev	do 5 let	let	Skupaj
Finančna sredstva	326.086	244.903	829.008	793.430	1.399.593	3.593.020
Stanje na računih pri centralni banki in						
vpogledne vloge pri bankah	7.554	0	0	0	0	7.554
Finančna sredstva, razpoložljiva za						
prodajo	31.979	113.462	186.788	245.414	155.410	733.053
Krediti	286.554	131.073	614.194	548.016	1.244.183	2.824.019
Krediti bankam	173.549	130.879	612.195	417.447	852.205	2.186.275
Krediti strankam, ki niso banke	112.793	12	1.982	130.567	391.973	637.327
Druga finančna sredstva	212	182	17	2	5	418
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni						
varovanju	0	368	28.026	0	0	28.394
Finančne obveznosti	66.634	76.070	633.615	849.748	1.666.663	3.292.730
Finančne obveznosti, namenjene						
trgovanju	0	0	3	0	0	3
Finančne obveznosti, merjene po odplačni						
vrednosti	62.940	48.610	626.397	796.178	1.645.432	3.179.557
Vloge bank	10.014	2.883	10.930	0	0	23.827
Vloge strank, ki niso banke	6	0	0	0	0	6
Krediti bank in centralnih bank	50.825	45.655	110.003	432.871	1.202.140	1.841.494
Krediti strank, ki niso banke	0	0	0	0	381.461	381.461
Dolžniški vrednostni papirji	0	0	505.372	363.150	61.831	930.353
Druge finančne obveznosti	2.095	72	92	157	0	2.416
Prevzete nepreklicne obveznosti in						
finančne garancije	3.694	27.460	7.215	53.570	21.231	113.170
Likvidnostna vrzel 31.12.2014	259.452 168.833 195.393 (56.318) (267.070) 300.290
Finančna sredstva 31.12.2013	293.498 260.928 568.681 1.318.295 1.365.791 3.807.193
Finančne obveznosti 31.12.2013	21.276 11.306 379.334 1.667.874 1.409.016 3.488.806
Likvidnostna vrzel 31.12.2013	272.222 249.622 189.347 (349.579) (43.225) 318.387
Pri prikazu postavk finančnih sredstev in finančnih obveznosti po preostali zapadlosti se kaže obvladovanje likvidnostnega tveganja v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so prikazane v neto vrednostih (bruto vrednosti, zmanjšane za oblikovane oslabitve). Denarni tokovi pri izplačilu obresti iz fiksnega in variabilnega dela izvedenih finančnih instrumentov, namenjeni varovanju, se poravnajo v neto zneskih. SID banka v letu 2014 ni imela likvidnostnih težav, kar je posledica daljših ročnosti pasivnih poslov in ustrezne sekundarne likvidnosti.
SID banka mora od decembra 2011 ponovno izpolnjevati obvezne rezerve pri centralni banki. Znesek obvezne rezerve je določen v višini 1 odstotka vrednosti prejetih vlog in izdanih dolžniških
vrednostnih papirjev z dogovorjeno dospelostjo do dveh let. Pri izračunu se upošteva splošna olajšava v višini 100 tisoč EUR.
SID banka izpolnjuje obvezne rezerve, če na poravnalnem računu povprečno stanje ob koncu koledarskega dneva v obdobju izpolnjevanja ni manjše od zneska, ki je izračunan za navedeno obdobje. Skladno s pravilnikom o izpolnjevanju obveznih rezerv se lahko zahtevano povprečje uravnava vsak dan v posameznem obdobju izpolnjevanja sproti oziroma se na zadnji dan obdobja izpolnjevanja enkratno zagotovi ustrezna višina sredstev. Za obdobje od 10. 12. 2014 do 27. 1. 2015 je znašala izračunana obvezna rezerva 0 EUR.
115
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
3.3 Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je tveganje spremembe obrestne mere obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti, ki ima lahko neugoden vpliv na izkaz poslovnega izida in ekonomsko vrednost sredstev, obveznosti ter zunajbilančnih postavk. V največji meri izpostavljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi (dohodkovni vidik). Drugi del obrestnega tveganja predstavlja občutljivost naložbenih poslov na spremembo obrestne mere (ekonomski vidik).
Na strani sredstev je SID banka izpostavljena obrestnemu tveganju iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, danih kreditov ter stanj na poravnalnem in poslovnih računih, na strani obveznosti pa iz naslova prejetih kreditov in izdanih dolžniških vrednostnih papirjev.
Ker SID banka pridobiva tudi vire s fiksno obrestno mero, z namenom zmanjšanja obrestnega tveganja
sklepa posle z izvedenimi finančnimi instrumenti (obrestne zamenjave), ki jih obravnava v okviru računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting), s čimer dosega manjšo nestanovitnost poslovnega izida iz naslova sprememb poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, katerih namen je varovanje tveganja.
SID banka analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, kjer zasleduje politiko zaprte bančne pozicije oziroma čim manjše višine obrestnih razmikov.
SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja postavk sredstev in obveznosti. Večji del postavk sredstev in obveznosti predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, tako da banka ostane izpostavljena le še tveganju, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne obrestne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6-mesečni Euribor).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
116
Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31. 12. 2014
	Do	Nad	Nad	Nad	Nad	Skupaj	Neobresto-	
	1	1 do 3	3 do 12	1 do 5	5	obrestovane	vane	
SID banka	meseca	mesece	mesecev	let	let	postavke	postavke	Skupaj
Finančna sredstva	588.863	585.549	2.021.355	206.578	158.305	3.560.650	405	3.561.055
Stanje na računih pri centralni								
banki in vpogledne vloge pri								
bankah	3.051	0	0	0	0	3.051	0	3.051
Finančna sredstva,								
razpoložljiva za prodajo	45.476	137.871	188.010	200.302	139.324	710.983	0	710.983
Krediti	540.336	447.310	1.805.319	6.276	18.981	2.818.222	405	2.818.627
Krediti bankam	227.723	332.255	1.608.350	5.533	7.025	2.180.886	0	2.180.886
Krediti strankam, ki								
niso banke	312.613	115.055	196.967	741	11.951	637.327	0	637.327
Druga finančna								
sredstva	0	0	2	2	5	9	405	414
Izvedeni finančni instrumenti,								
namenjeni varovanju	0	368	28.026	0	0	28.394	0	28.394
Finančne obveznosti	355.304	501.345	1.926.650	201.311	192.536	3.177.146	1.816	3.178.962
Finančne obveznosti,								
namenjene trgovanju	0	0	3	0	0	3	0	3
Finančne obveznosti, merjene								
po odplačni vrednosti	355.304	501.345	1.926.647	201.311	192.536	3.177.143	1.816	3.178.959
Vloge bank	20.944	2.883	0	0	0	23.827	0	23.827
Vloge strank, ki niso								
banke	6	0	0	0	0	6	0	6
Krediti bank in								
centralnih bank	261.751	176.628	1.363.246	39.869	0	1.841.494	0	1.841.494
Krediti strank, ki niso								
banke	72.601	120.126	58.029	0	130.705	381.461	0	381.461
Dolžniški vrednostni								
papirji	0	201.708	505.372	161.442	61.831	930.353	0	930.353
Druge finančne								
obveznosti	2	0	0	0	0	2	1.816	1.818
Vrzel obrestne								
občutljivosti 31.12.2014	233.559	84.204	94.705	5.267	(34.231)	383.504	(1.411)	382.093
Finančna sredstva 31.12.2013	519.302	736.906	2.347.808	118.799	48.602	3.771.417	2.789	3.774.206
Finančne obveznosti								
31.12.2013	462.367	598.041	1.526.292	726.971	117.377	3.431.048	1.503	3.432.551
Vrzel obrestne
občutljivosti 31.12.2013 56.935 138.865 821.516 (608.172) (68.775) 340.369 1.286 341.655i
117
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
	Do	Nad	Nad	Nad	Nad	Skupaj	Neobresto-	
	1	1 do 3	3 do 12	1	5	obrestovane	vane	
Skupina SID banka	meseca	mesece	mesecev	do 5 let	let	postavke	postavke	Skupaj
Finančna sredstva	595.988	593.432	2.024.154	217.167	161.870	3.592.612	409	3.593.020
Stanje na računih pri centralni								
banki	7.553	0	0	0	0	7.553	0	7.554
Finančna sredstva,								
razpoložljiva za prodajo	46.077	142.388	190.809	210.891	142.889	733.054	0	733.054
Krediti	542.358	450.677	1.805.319	6.276	18.981	2.823.611	409	2.824.019
Krediti bankam	229.745	335.622	1.608.350	5.533	7.025	2.186.275	0	2.186.275
Krediti strankam, ki								
niso banke	312.613	115.055	196.967	741	11.951	637.327	0	637.327
Druga finančna								
sredstva	0	0	2	2	5	9	409	418
Izvedeni finančni instrumenti,								
namenjeni varovanju	0	368	28.026	0	0	28.394	0	28.394
Finančne obveznosti	355.304	501.345	1.926.650	201.311	192.536	3.177.146	2.414	3.179.560
Finančne obveznosti,								
namenjene trgovanju	0	0	3	0	0	3	0	3
Finančne obveznosti, merjene								
po odplačni vrednosti	355.304	501.345	1.926.647	201.311	192.536	3.177.143	2.414	3.179.557
Vloge bank	20.944	2.883	0	0	0	23.827	0	23.827
Vloge strank, ki niso								
banke	6	0	0	0	0	6	0	6
Krediti bank in								
centralnih bank	261.751	176.628	1.363.246	39.869	0	1.841.494	0	1.841.494
Krediti strank, ki niso								
banke	72.601	120.126	58.029	0	130.705	381.461	0	381.461
Dolžniški vrednostni								
papirji	0	201.708	505.372	161.442	61.831	930.353	0	930.353
Druge finančne								
obveznosti	2	0	0	0	0	2	2.414	2.416
Vrzel obrestne občutljivosti 31.12.2014
240.684 92.087 97.504 15.856 (30.666) 415.466 (2.006) 413.460
Finančna sredstva 31.12.2013	525.742 746.791	2.354.721 Finančne obveznosti
31.12.2013	463.313 598.041	1.526.292
Vrzel obrestne
občutljivosti 31.12.2013	62.429 148.750	828.429 (602.430) (64.765) 372.414i
124.541 52.612 726.971 117.377
3.804.407 3.431.994
2.786 3.807.193 2.083 3.434.077
703 373.116
Analiza občutljivosti
SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti postavk sredstev in obveznosti, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere.
Analiza občutljivosti obrestno občutljivih postavk sredstev in obveznosti je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk. Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe.
Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2015 povečali za 3.620 tisoč EUR (v 2014 za 2.835 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor
se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni.
Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2015 povečali za 3.860 tisoč EUR (v letu 2014 za 3.017 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni.
Analiza občutljivosti je izdelana tudi za tveganje spremembe cene dolžniških vrednostnih papirjev SID banke. Če bi se cene dolžniških vrednostnih papirjev povečale za 100 bazičnih točk, bi se
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
118
prevrednotovalni popravki kapitala zvišali za 6.706 tisoč EUR, v primeru znižanja cene za 100 bazičnih
točk pa bi se v enakem znesku prevrednotovalni popravki kapitala znižali.
3.4 Valutno tveganje
Valutno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi neugodne spremembe deviznih tečajev.
Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh sredstev in obveznosti v tujih valutah. Odprta devizna pozicija, ki je sicer omejena z interno postavljenimi limiti, je bila skozi vse leto 2014 minimalna.
Posli, ki jih SID banka in Skupina SID banka opravljata v tujih valutah, ne predstavljajo pomembnih transakcij in s tem tudi ne valutnega tveganja. Zaradi minimalne izpostavljenosti valutnemu tveganju SID banka in Skupina SID banka ne izdelujeta analize valutne občutljivosti.
Skupina SID banka veže predujme odstopnikov terjatev na evre, da bi v največji meri nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v evrih. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti.
119
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Postavke finančnih sredstev in finančnih obveznosti po valutah na dan 31. 12. 2014
SID banka_Skupina SID banka
			Druge				Druge	
	EUR	USD	valute	Skupaj	EUR	USD	valute	Skupaj
Finančna sredstva	3.533.767	27.288	0	3.561.055	3.565.731	27.288	0	3.593.019
Stanje na računih pri centralni								
banki in vpogledne vloge pri								
bankah	3.030	21	0	3.051	7.533	21	0	7.554
Finančna sredstva,								
razpoložljiva za prodajo	709.740	1.243	0	710.983	731.810	1.243	0	733.053
Krediti	2.792.603	26.024	0	2.818.627	2.797.995	26.024	0	2.824.019
Krediti bankam	2.154.862	26.024	0	2.180.886	2.160.250	26.024	0	2.186.274
Krediti strankam, ki niso								
banke	637.327	0	0	637.327	637.327	0	0	637.327
Druga finančna sredstva	414	0	0	414	418	0	0	418
Izvedeni finančni instrumenti,								
namenjeni varovanju	28.394	0	0	28.394	28.394	0	0	28.394
Finančne obveznosti	3.151.758	27.204	0	3.178.962	3.152.355	27.205	0	3.179.560
Finančne obveznosti,								
namenjene trgovanju	3	0	0	3	3	0	0	3
Finančne obveznosti, merjene								
po odplačni vrednosti	3.151.755	27.204	0	3.178.959	3.152.352	27.205	0	3.179.557
Vloge bank	20.944	2.883	0	23.827	20.944	2.883	0	23.827
Vloge strank, ki niso								
banke	6	0	0	6	6	0	0	6
Krediti bank in centralnih								
bank	1.817.173	24.321	0	1.841.494	1.817.173	24.321	0	1.841.494
Krediti strank, ki niso								
banke	381.461	0	0	381.461	381.461	0	0	381.461
Dolžniški vrednostni								
papirji	930.353	0	0	930.353	930.353	0	0	930.353
Druge finančne								
obveznosti	1.818	0	0	1.818	2.415	1	0	2.416
Neto bilančna pozicija								
31.12.2014	382.009	84	0	382.093	413.376	83	(0)	413.459
								
Prevzete nepreklicne								
obveznosti	93.016	0	20.153	113.169	93.016	0	20.153	113.169
Finančna sredstva 31.12.2013	3.740.297	33.909	0	3.774.206	3.773.284	33.909	0	3.807.193
Finančne obveznosti								
31.12.2013	3.398.940	33.611	0	3.432.551	3.400.456	33.612	10	3.434.077
Neto bilančna pozicija								
31.12.2013	341.357	298	0	341.655	372.829	297	(10)	373.116
Prevzete nepreklicne
obveznosti 31.12.2013	34.467	0 20.396 54.863 34.467	0 20.396 54.863
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
120
3.5 Operativno tveganje
Operativno tveganje nastane zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije itd.
Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki.
Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije, z večanjem obsega poslovanja ter postopnim naraščanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja povečujejo.
Operativna tveganja spremlja banka v skladu z enostavnim pristopom. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu
notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obvladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanja in podvojenost strežniške infrastrukture ter z drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti (sistemi za preprečevanje vdorov, sistemi za detekcijo vdorov, nadzorni sistemi).
Predvsem z uvajanjem programov financiranja malih in srednje velikih podjetij (Spodbujevalno-razvojna platforma) je SID banka v zadnjem obdobju pridobila veliko število novih komitentov, kar je zahtevalo zaposlitev novih kadrov in dodatni razvoj ustreznih aplikativnih podpor. Operativna tveganja iz tega naslova se upravlja s pomočjo predhodno zastavljenih delovnih procesov in sistema pooblastil, upoštevanja načela štirih oči in postavljanjem ustrezne informacijske podpore.
3.6 Upravljanje s kapitalom
SID banka in Skupina SID banka morata vedno razpolagati z ustreznim kapitalom kot rezervo za različna tveganja, ki sta jim izpostavljeni pri poslovanju. Gre za stalen proces določanja in vzdrževanja zadostnega obsega in kvalitete kapitala, upoštevaje prevzeta tveganja, opredeljena v politiki upravljanja s kapitalom.
Kapitalsko tveganje se nanaša na neustrezno sestavo kapitala glede na obseg in način poslovanja ali na težave, s katerimi se sooča banka pri pridobivanju svežega kapitala, še posebno ob potrebi po hitrem povečanju ali ob neugodnih pogojih v poslovnem okolju.
Vloga in odgovornosti nadzornega sveta pri upravljanju kapitalskega tveganja in kapitala so presoja ustreznosti Politike upravljanja kapitalskega tveganja in kapitala in ocenjevanje izvajanja politike. Uprava je odgovorna za sprejem ustrezne politike upravljanja kapitala, zagotovitev ustreznega obsega in kvalitete kapitala in izpolnjevanje kapitalskih zahtev regulatorja.
Kapital za namen kapitalske ustreznosti
Izračun kapitala temelji na določbah Uredbe CRR. Izračun kapitalske ustreznosti Skupine SID banka temelji na konsolidiranih računovodskih izkazih, kot jih opredeljuje Uredba CRR. V skladu s tem se v konsolidirane računovodske izkaze ne vključujejo
zavarovalnice, poleg tega pa se skupaj obvladovane družbe konsolidirajo po sorazmerni metodi. V konsolidacijo sta tako na podlagi Uredbe CRR vključeni SID banka in 50 odstotkov Skupine Prvi faktor (metoda bonitetne konsolidacije).
Kapital se glede na svoje lastnosti in zahtevane pogoje deli na navadni lastniški temeljni kapital (CET1), dodatni temeljni kapital (TIER1) in dodatni kapital (TIER2). Kapital SID banke je sestavljen samo iz sestavin najkakovostnejšega temeljnega kapitala CET1, banka dodatnega kapitala nima.
Banka izračunava kapitalsko zahtevo za banko in Skupino za kreditna tveganja po standardiziranem pristopu. Za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti za kreditno tveganje se ne uporabljajo bonitetne ocene za posamezne kategorije izpostavljenosti, ampak se uteži tveganja po posameznih kategorijah izpostavljenosti dodelijo glede na stopnjo tveganja države, iz katere je komitent. Banka in Skupina za določitev stopnje kreditne kvalitete centralne države (114. člen Uredbe CRR) uporabljata bonitetne ocene SID banke kot imenovane izvozne agencije, kot je določeno v 137. členu Uredbe CRR.
Za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje se uporablja enostavni pristop.
Kapitalske zahteve za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA) se izračunavajo po
121
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
standardizirani metodi, kot je navedeno v 384. členu Uredbe CRR.
Banki in Skupini ob koncu leta 2014 ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja, saj
vsota skupne neto pozicije v tuji valuti tako za banko kot za Skupino ne presega 2 odstotkov njenega skupnega kapitala.
Sestavine kapitala in količnik kapitalske ustreznosti
SID banka_Skupina SID banka
	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013
Skupaj kapital (za namen kapitalske ustreznosti)	345.726	334.997	356.927	354.568
Temeljni kapital (TIER1)	345.726	343.410	356.927	346.156
Navaden lastniški temeljni kapital (CET1)	345.726	343.410	356.927	346.156
Vplačani osnovni kapital	300.000	300.000	300.000	300.000
Kapitalske rezerve (vplačan presežek)	1.139	1.139	1.139	1.139
(-) Lastne delnice	(1.324)	(1.324)	(1.324)	(1.324)
Rezerve iz dobička in zadržani dobički	46.658	44.272	58.362	55.446
Akumuliran drug vseobsegajoči donos	6.644	1.706	6.152	1.706
(-) Neopredmetena sredstva	(713)	(677)	(723)	(692)
(-) Druge prilagoditve CET1	(6.678)	(1.706)	(6.678)	(1.706)
(-) Odbitne postavke od TIER1 in CET1	0	(8.413)	0	(8.413)
Dodatni kapital (TIER2)	0	0	0	0
Količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala v %	26,15	16,49	25,82	16,12
Količnik temeljnega kapitala v %	26,15	16,49	25,82	16,12
Količnik kapitalske ustreznosti v %	26,15	16,49	25,82	16,12
Kapitalske zahteve glede na vrsto tveganja in njihova struktura
SID banka	Skupina SID banka
		Struktura		Struktura		Struktura		Struktura
	31.12.2014	v %	31.12.2013	v %	31.12.2014	v %	31.12.2013	v %
Kapitalske zahteve								
za kreditno tveganje	93.998	88,8	152.757	94,0	97.644	88,3	159.803	93,0
za operativno tveganje	11.448	10,8	9.809	6,0	12.587	11,4	11.046	6,4
za valutno tveganje	0	0,0	0	0,0	0	0,0	961	0,6
za tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja (CVA)	363	0,3	0	0,0	363	0,3	0	0,0
Skupaj	105.809	100,0	162.566	100	110.594	100,0	171.810	100
Kapitalske zahteve za kreditno tveganje
SID banka	Skupina SID banka
Kategorije izpostavljenosti	31.12.2014	31.12.2013	31.12.2014	31.12.2013
Enote centralne ravni države ali centralne banke	1.891	3	1.988	86
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	620	926	632	987
Osebe javnega sektorja	402	996	443	1.009
Institucije	36.446	102.742	36.687	103.047
Podjetja	27.568	42.910	31.166	48.514
Neplačane izpostavljenosti	24.336	4.682	23.901	5.220
Regulatorno zelo tvegane postavke	50	0	50	286
Krite obveznice	21	42	21	42
Lastniški instrumenti	2.150	0	2.150	0
Ostale izpostavljenosti	514	456	606	611
Skupaj	93.998	152.757	97.644	159.803
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
122
Ocena potrebnega notranjega kapitala
SID banka letno ocenjuje profil tveganosti banke, ki predstavlja dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje.
Profil tveganosti predstavlja osnovo za celovit proces upravljanja tveganj, ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, načrtovanje postopkov notranjega revidiranja ter izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije.
V skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice in Uredbo CRR se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka.
Pri oceni ustreznega notranjega kapitala se upoštevajo tveganja, ki so zajeta v prvem stebru (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje), tveganja drugega stebra (tveganje koncentracije, transferno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tveganje poravnave, tveganje
ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje) in drugi elementi ter dejavniki zunanjega okolja (regulatorne spremembe, vpliv ekonomskih ciklov, testi izjemnih situacij). V okviru dejavnikov zunanjega okolja banka upošteva dejstvo, da je to alternativna sestavina kapitala, katere namen je uporaba v kriznih situacijah. SID banka je ocenila kapitalsko potrebo iz naslova stres testov v višini nezavarovanega dela vseh tistih terjatev, ki zamujajo s plačilom več kot 90 dni in za katerega SID banka nima oblikovanih oslabitev. Po stanju na dan 31. 12. 2014 je kapitalska potreba iz tega naslova znašala 24.698 tisoč EUR.
SID banka je v letu 2014 sodelovala v celovitem pregledu (Comprehensive Assessment) pod vodstvom ECB. V okviru tega je bil izveden tudi stresni scenarij, osnovni in neugodni. Banka Slovenije je v Procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) ugotovila višjo kapitalsko potrebo na dan 31. 12. 2013 iz naslova stres testov, in sicer v višini 50.000 tisoč EUR. Pri tem je za namen dejavnikov zunanjega okolja pri SID banki uporabila izgubo pred davki za leto 2014 po neugodnem scenariju.
Interna ocena kapitalskih potreb
SID banka in Skupina SID banka
	31.12.2014	v %	31.12.2013	v %
Kapitalske zahteve				
za kreditno tveganje	97.644	63,7	159.803	62,9
za operativno tveganje	12.587	8,2	11.046	4,3
za valutno tveganje	0	0	961	0,4
za prilagoditev kreditnemu vrednotenju	363	0,2	-	-
Kapitalske potrebe				
za obrestno tveganje	4	0,0	2.957	1,2
za tveganje koncentracije	13.670	8,9	22.372	8,8
za strateško tveganje	4.409	2,9	6.840	2,7
za dejavnike zunanjega okolja	24.698	16,1	50.000	19,7
Interna ocena				
kapitalskih potreb	153.376	100,0	253.979	100,0
Interna ocena kapitalskih potreb na dan 31. 12. 2014 znaša 153,4 milijona EUR. V interni oceni kapitalskih potreb predstavljajo kapitalske zahteve za kreditna tveganja 63,7 odstotka, za operativno tveganje 8,2 odstotka, za prilagoditev kreditnemu vrednotenju 0,2 odstotka in za obrestno
tveganje, tveganje koncentracije, strateško tveganje ter za dejavnike zunanjega okolja 27,9 odstotka. Upoštevajoč kapitalske zahteve drugega stebra znaša kapitalska ustreznost bančne Skupine SID konec leta 2014 18,6 odstotka.
123
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
3.7 Poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti
Poštena cena je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji, ne glede na to ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.
Poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, s katerimi se trguje na delujočem trgu, temeljijo na objavljenih tržnih cenah. Za vse druge finančne instrumente SID banka in Skupina SID banka ugotavljata pošteno vrednost z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.
Delujoč trg je trg, na katerem se pogosto izvajajo transakcije s sredstvi ali obveznostmi, tako da se redno zagotavljajo javne informacije o cenah.
SID banka in Skupina SID banka merita pošteno vrednost z uporabo hierarhije poštenih vrednosti, ki odražajo pomembnost uporabljenih ustreznih vložkov.
- Nivo 1: kotirane cene na delujočih trgih za enaka sredstva ali obveznosti, do katerih lahko SID banka in Skupina SID banka dostopata na datum merjenja. V nivo 1 so uvrščene tudi naložbe v obveznice, ki so vrednotene na podlagi tečaja iz Bloomberga (BGN - Bloomberg Generic Price), saj le-ta predstavlja soglasen tečaj medbančnega oziroma OTC trga. Tečaj BGN sicer ni neposredni tečaj, po katerem bi lahko SID banka in Skupina SID banka na dan vrednotenja prodala vrednostne papirje, a njegova uporaba zagotavlja nepristranskost pri vrednotenju, cena pa je odraz dejanskih poslov na trgu in ustrezen pokazatelj cene, ki bi bila dosežena ob prodaji obveznice na trgu. Cene ponudnikov namreč materialno pomembno ne odstopajo od uporabljenega tečaja.
- Nivo 2: vložki, ki niso kotirane cene, vključene v Nivo 1, in jih je mogoče neposredno (cene) ali posredno (izpeljani iz cen) opazovati za sredstvo ali obveznost. V Nivo 2 SID banka in Skupina SID banka vključujeta finančne instrumente
vrednotene z uporabo: kotirane cene za podobna sredstva in obveznosti na delujočih trgih, kotirane cene za enaka ali podobna sredstva in obveznosti na nedelujočih trgih ali vložki, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati za sredstva ali obveznosti npr. obrestne mere in krivulje donosa.
- Nivo 3: SID banka in Skupina SID banka v to kategorijo vključujeta finančne instrumente za katere izračunavata pošteno vrednost po modelu, ki uporablja pretežno neopazovane vložke, in za finančne instrumente, ki so v prehodnem obdobju vrednoteni po nabavni vrednosti.
Opazovani vložki se razvijejo na podlagi tržnih podatkov, kot so javno dostopne informacije o dejanskih dogodkih ali transakcijah. Neopazovani vložki, so vložki, za katere tržni podatki niso na voljo in se razvijejo z uporabo najboljših razpoložljivih informacij o predpostavkah, ki bi jih udeleženci na trgu uporabili pri določanju cene sredstva ali obveznosti.
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti
Finančni instrumenti, ki jih SID banka in Skupina SID banka v izkazu finančnega položaja izkazujeta po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju.
Finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju in izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju, ki vključujejo obrestne zamenjave, se vrednotijo z upoštevanjem tržnih obrestnih mer in krivulje donosa.
Poštena vrednost finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se določi z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za enaka sredstva, z uporabo kotiranih cen na delujočih trgih za podobna sredstva in kotiranih cen za enaka ali podobna sredstva na nedelujočih trgih.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
124
Finančni instrumenti, merjeni po pošteni vrednosti - hierarhija poštene vrednosti
Preglednica prikazuje finančne instrumente,	glede na nivo v hierarhiji poštene vrednosti, v
izmerjene po pošteni vrednosti na datum poročanja,	katere so razvrščeni.
SID banka
	31.12.2014				31.12.2013		
	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj	Nivo 1	Nivo 2	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti							
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	531.775	163.221	15.987	710.983	337.221	7.212	344.433
Dolžniški vrednostni papirji	531.775	157.375	15.987	705.137	337.221	5.037	342.258
Lastniški vrednostni papirji	0	5.846	0	5.846	0	2.175	2.175
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0	28.394	0	28.394	0	36.095	36.095
Skupaj finančna sredstva	531.775	191.615	15.987	739.377	337.221	43.307	380.528
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti							
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	0	3	0	3	0	17	17
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0	0	0	0	0	129	129
Skupaj finančne obveznosti	0	3	0	3	0	146	146
Skupina SID banka
	31.12.2014				31.12.2013		
	Nivo 1	Nivo 2	Nivo 3	Skupaj	Nivo 1	Nivo 2	Skupaj
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti							
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	551.949	165.116	15.987	733.052	357.729	7.212	364.941
Dolžniški vrednostni papirji	551.949	159.270	15.987	727.206	357.729	5.037	362.766
Lastniški vrednostni papirji	0	5.846	0	5.846	0	2.175	2.175
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0	28.394	0	28.394	0	36.095	36.095
Skupaj finančna sredstva	551.949	193.510	15.987	761.446	357.729	43.307	401.036
Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti							
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju	0	3	0	3	0	17	17
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0	0	0	0	0	129	129
Skupaj finančne obveznosti	0	3	0	3	0	146	146
125
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti
Preglednica prikazuje poštene vrednosti finančnih	jih analizira glede na raven v hierarhiji poštene
instrumentov, ki niso merjeni po pošteni vrednosti in	vrednosti, v katere so razvrščene.
31.12.2014
SID banka	Skupina SID banka
	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost
Stanje na računih pri centralni								
banki in vpogledne vloge pri								
bankah	3.051	0	3.051	3.051	7.554	0	7.554	7.554
Krediti	2.184.384	639.688	2.824.072	2.818.627	2.189.777	639.688	2.829.465	2.824.020
Krediti bankam	2.183.879	0	2.183.879	2.180.886	2.189.268	0	2.189.268	2.186.275
Krediti strankam, ki niso								
banke	0	639.688	639.688	637.327	0	639.688	639.688	637.327
Druga finančna sredstva	505	0	505	414	509	0	509	418
Skupaj finančna sredstva	2.187.435	639.688	2.827.123	2.821.678	2.197.331	639.688	2.837.019	2.831.574
Finančne obveznosti, merjene								
po odplačni vrednosti	2.249.361	930.353	3.179.714	3.178.959	2.249.959	930.353	3.180.312	3.179.557
Vloge bank	23.827	0	23.827	23.827	23.827	0	23.827	23.827
Vloge strank, ki niso banke	6	0	6	6	6	0	6	6
Krediti bank in centralnih								
bank	1.842.057	0	1.842.057	1.841.494	1.842.057	0	1.842.057	1.841.494
Krediti strank, ki niso banke	381.653	0	381.653	381.461	381.653	0	381.653	381.461
Dolžniški vrednostni papirji	0	930.353	930.353	930.353	0	930.353	930.353	930.353
Druge finančne obveznosti	1.818	0	1.818	1.818	2.416	0	2.416	2.416
Skupaj finančne obveznosti	2.249.361	930.353	3.179.714	3.178.959	2.249.959	930.353	3.180.312	3.179.557
31.12.2013
SID banka	Skupina SID banka
	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost	Nivo 2	Nivo 3	Poštena vrednost	Knjigovodska vrednost
Stanje na računih pri centralni								
banki in vpogledne vloge pri								
bankah	177.458	0	177.458	177.458	179.745	0	179.745	179.745
Krediti	2.618.831	603.091	3.221.922	3.216.220	2.629.024	603.091	3.232.115	3.226.413
Krediti bankam	2.618.106	0	2.618.106	2.614.462	2.628.302	0	2.628.302	2.624.658
Krediti strankam, ki niso								
banke	0	603.091	603.091	601.136	0	603.091	603.091	601.136
Druga finančna sredstva	725	0	725	622	722	0	722	619
Skupaj finančna sredstva	2.796.289	603.091	3.399.380	3.393.678	2.808.769	603.091	3.411.860	3.406.158
Finančne obveznosti, merjene								
po odplačni vrednosti	2.298.678	1.134.713	3.433.391	3.432.405	2.300.204	1.134.713	3.434.917	3.433.931
Vloge bank	40.497	0	40.497	40.497	40.497	0	40.497	40.497
Vloge strank, ki niso banke	6	0	6	6	6	0	6	6
Krediti bank in centralnih								
bank	1.783.471	0	1.783.471	1.782.721	1.784.417	0	1.784.417	1.783.667
Krediti strank, ki niso banke	473.201	0	473.201	472.965	473.201	0	473.201	472.965
Dolžniški vrednostni papirji	0	1.134.713	1.134.713	1.134.713	0	1.134.713	1.134.713	1.134.713
Druge finančne obveznosti	1.503	0	1.503	1.503	2.083	0	2.083	2.083
Skupaj finančne obveznosti	2.298.678	1.134.713	3.433.391	3.432.405	2.300.204	1.134.713	3.434.917	3.433.931
Za knjigovodske vrednosti denarja se predpostavlja	in Skupina SID banka ocenjujeta, da ni materialnih
da so približno enake njihovi pošteni vrednosti.	razlik med pošteno vrednostjo kreditov in njihovo
knjigovodsko vrednostjo.
Za poštene vrednosti kreditov z variabilnim
donosom in spremenljivo obrestno mero, pri katerih	Poštena vrednost finančnih obveznosti po variabilni
se kreditno tveganje pomembno ne spreminja, so	obrestni meri je približno enaka njihovi knjigovodski
uporabljene tržne obrestne mere. Glede na to, da v	vrednosti na datum poročanja. SID banka in
portfelju kreditov krediti z nespremenljivo obrestno	Skupina SID banka imata med obveznostmi za
mero predstavljajo komaj 1,1 odstotka, SID banka	kredite merjene po odplačni vrednosti 8,9 odstotka
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
126
kreditov z nespremenljivo obrestno mero in ocenjujeta, da ni materialnih razlik med pošteno vrednostjo in njihovo knjigovodsko vrednostjo. Za izračun poštene vrednosti obveznosti za kredite merjene po odplačni vrednosti s spremenljivo obrestno mero so uporabljene tržne obrestne mere.
Izdane dolžniške vrednostne papirje in kredite SID banka in Skupina SID banka pripoznava in meri po
odplačni vrednosti. Za instrumente, ki so vključeni v razmerje varovanja pred tveganji, za namene izračunavanja učinkov iz obračunavanja varovanja pred tveganjem izračunava pošteno vrednost z uporabo tehnike ocenjevanja vrednosti in sicer pričakovane sedanje vrednosti. Pričakovano sedanjo vrednost izračunava z uporabo vložkov, ki niso kotirane cene in jih je mogoče opazovati, to so obrestne mere in krivulje donosa.
Tabela prenosov med nivoji v letu 2014
SID banka in Skupina SID banka
Prenosi iz nivoja 1 v nivo 2
Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti	
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	12.147
Dolžniški vrednostni papirji	12.147
Lastniški vrednostni papirji	0
Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju	0
127
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
4 Poročanje po poslovnih segmentih
Razdelitev in razkritja po poslovnih segmentih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po poslovnih segmentih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Poslovanje po poslovnih segmentih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v 2.3.25 točki. Poročila so pripravljena v skladu z MSRP. Pretežni del poslovanja Skupine SID banka je na domačem trgu, zato dodatnih členitev po geografskih območjih Skupina SID banka ne razkriva.
Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri poslovne segmente:
-	bančništvo,
-	zavarovanje terjatev in
-	faktoring.
Vsak poslovni segment je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne gospodarske družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini Prvi faktor. V poslovni segment faktoring je vključen sorazmeren delež Skupine Prvi faktor (50 odstotkov). Posamezni poslovni segmenti vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih poslovnih segmentov. Transakcije med poslovnimi segmenti se vršijo po normalnih poslovnih pogojih.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
128
Analiza po poslovnih segmentih
2014	Bančništvo	Zavarovanje terjatev	Faktoring	Skupaj	Medsebojna razmerja	Razmerja do tretjih
Prihodki iz obresti	97.604	489	7.272	105.365	(2.209)	103.156
Odhodki za obresti	(54.357)	(20)	(5.445)	(59.822)	2.138	(57.684)
Čiste obresti	43.247	469	1.827	45.543	(71)	45.472
Prihodki iz dividend	910	0	0	910	(910)	0
Prihodki iz opravnin (provizij)	3.528	0	2.030	5.558	(27)	5.531
Odhodki za opravnine (provizije)	(690)	(13)	(494)	(1.197)	197	(1.000)
Čiste opravnine (provizije)	2.838	(13)	1.536	4.361	170	4.531
Realizirani dobički/izgube iz finančnih						
sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po						
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega						
izida	(1.148)	0	296	(852)	1.763	911
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev						
in obveznosti, namenjenih trgovanju	13	0	(2)	11	0	11
Dobički iz finančnih sredstev in						
(obveznosti), pripoznanih po pošteni						
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	8.632	0	0	8.632	0	8.632
Spremembe poštene vrednosti pri						
obračunavanju varovanj pred tveganji	134	0	0	134	0	133
Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik	(10)	3	882	875	0	875
Čisti dobički/izgube iz odprave						
pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih						
sredstev v posesti za prodajo	(5)	0	8	3	0	3
Drugi čisti poslovni dobički/izgube	1.526	5.334	(26)	6.834	(113)	6.721
ČISTI PRIHODKI	56.137	5.793	4.521	66.451	839	67.289
Druge informacije po segmentih	(43.987)	(4.818)	(3.301)	(52.106)	22.551	(29.554)
Administrativni stroški	(9.806)	(3.684)	(2.814)	(16.304)	5	(16.298)
Amortizacija	(613)	(371)	(67)	(1.051)	0	(1.051)
Rezervacije	(27.238)	(467)	0	(27.705)	31.625	3.920
Oslabitve	(6.330)	(296)	(420)	(7.046)	(9.079)	(16.125)
Dobiček iz rednega poslovanja	12.150	975	1.220	14.345	23.390	37.735
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja	(7.606)	(218)	(691)	(8.515)	0	(8.515)
Čisti dobiček iz poslovnega leta	4.544	757	529	5.830	23.390	29.219
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI						
Skupaj sredstva	3.577.036	62.768	102.116	3.741.920	(52.878)	3.689.042
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb	8.831	0	0	8.831	(8.413)	418
Obveznosti (brez kapitala) po segmentih	3.221.761	36.964	100.366	3.359.091	(78.756)	3.280.335
Skupaj kapital	355.275	25.804	1.750	382.829	25.878	408.707
Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev	2.902	(256)	(26) 2.620	0	2.620
V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini SID banka in oslabitev naložbe v kapital družbe Prvi
faktor Ljubljana, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe.
129
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
2013	Bančništvo	Zavarovanj e terjatev	Faktoring	Skupaj	Medsebojna razmerja	Razmerja do tretjih
Prihodki iz obresti	117.832	719	9.806	128.357	(2.058)	126.299
Odhodki za obresti	(65.288)	(21)	(6.798)	(72.107)	2.129	(69.978)
Čiste obresti	52.544	698	3.008	56.250	71	56.321
Prihodki iz dividend	1.422	0	0	1.422	(1.422)	0
Prihodki iz opravnin (provizij)	3.017	0	3.824	6.841	(42)	6.799
Odhodki za opravnine (provizije)	(626)	(14)	(606)	(1.246)	153	(1.093)
Čiste opravnine (provizije)	2.391	(14)	3.218	5.595	111	5.706
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in						
obveznosti, ki niso merjeni po pošteni						
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	15.568	1	0	15.569	0	15.569
Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev						
in obveznosti, namenjenih trgovanju	26	0	(8)	18	0	18
Dobički iz finančnih sredstev in						
(obveznosti), pripoznanih po pošteni						
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida	1.579	0	0	1.579	0	1.579
Spremembe poštene vrednosti pri						
obračunavanju varovanj pred tveganji	1.053	0	0	1.053	0	1.053
Čista izguba iz tečajnih razlik	(4)	0	(315)	(319)	0	(319)
Čisti dobički iz odprave pripoznanja						
sredstev brez nekratkoročnih sredstev v						
posesti za prodajo	0	0	6	6	0	6
Drugi čisti poslovni dobički/izgube	2.032	7.358	(245)	9.145	(116)	9.029
ČISTI PRIHODKI/ODHODKI	76.611	8.043	5.664	90.318	(1.356)	88.962
Druge informacije po segmentih	(70.911)	(4.614)	(18.226)	(93.751)	18.315	(75.436)
Administrativni stroški	(8.781)	(3.653)	(3.133)	(15.567)	5	(15.562)
Amortizacija	(589)	(356)	(78)	(1.023)	0	(1.023)
Rezervacije	6.454	250	0	6.704	0	6.704
Oslabitve	(67.995)	(855)	(15.015)	(83.865)	18.310	(65.555)
Dobiček/izguba iz rednega poslovanja	5.700	3.429	(12.562)	(3.433)	16.959	13.526
Davek iz dohodka pravnih oseb iz						
rednega poslovanja	(835)	(703)	(1.993)	(3.531)	0	(3.531)
Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta	4.865	2.726	(14.555)	(6.964)	16.959	9.995
SREDSTVA IN OBVEZNOSTI Skupaj sredstva	3.787.565	65.852	120.551	3.973.968	(34.393)	3.939.575
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Obveznosti (brez kapitala) po segmentih	8.831 3.441.772	0 40.442	0 130.701	8.831 3.612.915	(8.412) (47.303)	419 3.565.612
Skupaj kapital	345.793	25.410	(10.151)	361.052	12.911	373.963
Povečanje/zmanjšanje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev	(154)	(283)	4	(433)	(488)	(921)
V stolpcu medsebojna razmerja so izkazani vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni med družbami v Skupini SID banka, prihodki iz dividend odvisne družbe, oslabitve danih kreditov družbam v Skupini
SID banka, naložbe v kapital odvisnih družb in skupaj obvladovane družbe, medsebojne terjatve in obveznosti družb v Skupini SID banka, ter druge konsolidacijske knjižbe.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
130
5 Ostala razkritja
5.1 Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije
SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne posle oziroma politične rizike, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti.
SID banka kot pooblaščena institucija v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti za izvozne kredite.
Poslovanje v imenu in za račun Republike Slovenije ni vključeno v računovodske izkaze SID banke. Evidentira se na posebnih postavkah, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje teh poslov.
	Zavarovanje v	
	imenu in za račun	Program
	Republike	izravnave
31.12.2014	Slovenije	obresti
Sredstva		
Denarna sredstva strank na transakcijskih računih	100	57
Terjatve iz finančnih instrumentov	125.187	8.106
Krediti	34.523	650
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	65.907	7.449
Drugo	24.757	7
Skupaj sredstva	125.287	8.163
Obveznosti		
Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in		
finančnih instrumentov	125.287	8.163
Skupaj obveznosti	125.287	8.163
Evidenčni račun agentskih poslov	550.229	1.328
		
	Zavarovanje v	
	imenu in za račun	Program
	Republike	izravnave
31.12.2013	Slovenije	obresti
Sredstva		
Denarna sredstva strank na transakcijskih računih	65	2
Terjatve iz finančnih instrumentov	144.100	8.031
Krediti	56.707	1.501
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	76.124	6.496
Drugo	11.269	34
Skupaj sredstva	144.165	8.033
Obveznosti		
Obveznosti do strank iz denarnih sredstev in		
finančnih instrumentov	144.165	8.034
Skupaj obveznosti	144.165	8.034
Evidenčni račun agentskih poslov	682.788	3.983
Evidenčni račun agentskih poslov pri zavarovanju v	polic in obljub, pri programu izravnave obresti pa
imenu in za račun Republike Slovenije predstavlja	izvedene finančne instrumente, namenjene
izpostavljenost iz naslova veljavnih zavarovalnih	varovanju obrestnega tveganja.
131
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
5.2 Dodatna razkritja na podlagi Uredbe CRR
SID banka ima položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna v skladu z Uredbo CRR objaviti razkritja po navedeni uredbi na podlagi bonitetne konsolidacije.
V	nadaljevanju tega poglavja so predstavljena tista razkritja po Uredbi CRR, ki niso vključena v predhodna poglavja letnega poročila.
Zaradi prehoda na novo regulativo podatki med letoma 2014 in 2013 niso primerljivi.
V	bonitetno konsolidacijo po Uredbi CRR sta vključeni SID banka po metodi polne konsolidacije in Skupina Prvi faktor (50-odstotni delež) po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina Pro Kolekt in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 10 milijonov EUR. Naložba v Skupino Pro Kolekt tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine SID banka.
V	konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina Prvi faktor po kapitalski metodi. Konsolidacija za računovodski in bonitetni namen se torej razlikujeta v tem, da računovodska konsolidacija vključuje še zavarovalnico PKZ in po metodi konsolidiranja Skupino Prvi faktor.
V	bančni skupini SID banka ni ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi družbami.
Vse podrejene družbe Skupine SID banka, ki niso vključene v konsolidacijo za bonitetni namen, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0.
5.2.1 Cilji in politike upravljanja tveganj
Skladno s statutom ima uprava SID banke največ tri člane, od katerih se eden imenuje za predsednika uprave banke, število članov pa določi nadzorni svet. V letu 2014 je uprava imela dva člana, ki sta bila imenovana 16. 3. 2011.
Upravo banke imenuje nadzorni svet za dobo pet let izmed kandidatov, ki se prijavijo na javni razpis. Skladno z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki mora član uprave izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, ki ureja bančništvo, ter imeti najmanj petnajstletne delovne izkušnje, od tega najmanj sedemletne izkušnje pri vodenju ali nadzoru nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot SID banka oziroma drugih primerljivih poslov ter imeti ustrezno strokovno znanje s področja dejavnosti SID banke ali posameznih strokovnih področjih, ki jih vodi. Dodatne zahteve glede usposobljenosti in funkcionalnih znanj so primeroma opredeljene v internem Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest in se konkretneje določijo ob vsakokratnem javnem razpisu.
V točki b) navedena določba ZSIRB daje, poleg bančnih predpisov, temeljne usmeritve za izbor članov uprave. Sprejeta Politika upravljanja banke napotuje na uporabo Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, določbe obeh kodeksov pa vsebujejo priporočila v
zvezi s postopki izbora in imenovanja članov uprave, ki jih nadzorni svet upošteva, vse z namenom izbora najustreznejših kandidatov za izpolnjevanje ciljev družbe, določenih v ZSIRB in vsakokratnih strategijah. Nadzorni svet s svojim sklepom ob začetku postopka izbora članov uprave še podrobneje opredeli zahteve in pogoje, katerih izpolnjevanje pričakuje od kandidatov. Ob zadnjem izboru članov uprave je nadzorni svet že upošteval določbe takrat veljavnih kodeksov in drugih priporočil in glede na dosežene rezultate od zadnjega izbora članov uprave v letu 2011 tudi lahko šteje postavljene cilje kot izpolnjene.
Skladno s sprejetimi strategijami in politikami ter drugimi splošnimi akti na področju upravljanja s tveganji odgovorne osebe poročajo za vsako vrsto tveganja upravljalnemu organu v različnih časovnih intervalih, predvsem pisno. Uprava obravnava vse informacije internega značaja, informacije, ki so namenjene nadzornemu svetu in njegovi revizijski komisiji, kot tudi informacije namenjene nadzornim institucijam. S spremljanjem vseh pomembnih procesov se uprava stalno informira o povezanih tveganjih in njihovem obvladovanju, preko vzpostavljenega sistema notranjih kontrol in v tem okviru tudi poročil ustreznih notranjih služb pa se delovanje institucije dodatno preverja. SID banka ločenega odbora za tveganja ni ustanovila.
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
132
5.2.2 Skupni znesek izpostavljenosti po računovodskih pobotih in brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti, razčlenjen po kategorijah izpostavljenosti
Kategorija izpostavljenosti	Stanje 31.12.2014	Povprečje 2014	Stanje 31.12.2013	Povprečje 2013
Enote centralne ravni držav in centralne banke	564.542	411.801	412.202	331.703
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	38.820	30.312	24.108	15.778
Osebe javnega sektorja	28.517	28.045	38.059	39.852
Multilateralne razvojne banke	13.624	13.501	12.071	12.262
Mednarodne organizacije	17.374	19.876	7.423	7.460
Institucije	2.312.791	2.574.451	2.737.465	2.991.472
Podjetja	438.205	421.840	615.311	690.641
Zapadle (neplačane) izpostavljenosti	253.246	234.410	48.271	40.706
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti	419	1.681	3.007	5.173
Krite obveznice	2.579	2.635	2.639	3.908
Naložbe v investicijske sklade	0	0	0	113
Lastniški instrumenti	14.259	15.363	0	0
Ostale izpostavljenosti	7.579	6.635	7.638	6.544
Skupaj	3.691.955	3.760.550	3.908.193	4.145.612
5.2.3 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti
			JV Evropa		
2014		Druge	(brez	Druge	
Kategorija izpostavljenosti	Slovenija	članice EU	članic EU)	države	Skupaj
Enote centralne ravni držav in centralne banke	321.169	242.849	524	0	564.542
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	38.374	100	29	317	38.820
Osebe javnega sektorja	28.015	503	0	0	28.517
Multilateralne razvojne banke	0	13.624	0	0	13.624
Mednarodne organizacije	0	17.374	0	0	17.374
Institucije	1.681.071	618.958	3.196	9.567	2.312.792
Podjetja	357.209	49.834	30.017	1.145	438.205
Neplačane izpostavljenosti	171.441	34.991	46.814	0	253.246
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti	419	0	0	0	419
Krite obveznice	0	2.579	0	0	2.579
Lastniški instrumenti	14.259	0	0	0	14.259
Ostalo	6.575	848	156	0	7.579
Skupaj	2.618.530	981.659	80.736	11.029	3.691.955
2013 Kategorija izpostavljenosti	Slovenija	Druge članice EU	JV Evropa (brez članic EU)	Druge države	Skupaj
Enote centralne ravni držav in centralne banke	392.139	75.302	1.038	0	468.479
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	23.533	4	571	0	24.108
Osebe javnega sektorja	25.052	10.213	87	0	35.352
Multilateralne razvojne banke	0	12.071	0	0	12.071
Mednarodne organizacije	0	7.423	0	0	7.423
Institucije	2.283.715	410.013	12.652	2.128	2.708.509
Podjetja	428.753	12.343	149.233	1.728	592.058
Zapadle postavke	42.898	31	3.981	0	46.910
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti	604	0	2.403	0	3.007
Krite obveznice	0	2.639	0	0	2.639
Ostale izpostavljenosti	7.636	0	2	0	7.638
Skupaj	3.204.330	530.039	169.968	3.856	3.908.193
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014	133
5.2.4 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo in kategorijo izpostavljenosti
		Dejavnost					
		javne uprave					
		in obrambe;		Trgovina;	Oskrba z		
		dejavnost		vzdrževanje	električno		
	Finančne in	obvezne		in popravila	energijo,		
2014	zavarovalniške	socialne	Predelovalne	motornih	plinom in		
Kategorija izpostavljenosti	dejavnosti	varnosti	dejavnosti	vozil	paro	Drugo	Skupaj
Enote centralne ravni držav	2.979	561.521	0	0	0	43	564.542
in centralne banke							
Enote regionalne ali lokalne	0	38.805	0	0	0	15	38.820
ravni držav							
Osebe javnega sektorja	2.868	25.596	0	0	0	53	28.517
Multilateralne razvojne	13.624	0	0	0	0	0	13.624
banke							
Mednarodne organizacije	0	0	0	0	0	17.374	17.374
Institucije	2.312.792	0	0	0	0	0	2.312.792
Podjetja	19.913	12	180.500	64.532	76.388	96.858	438.205
Zapadle (neplačane)	51.397	70	76.543	61.865	2.860	60.511	253.246
izpostavljenosti							
Regulatorno zelo tvegane	0	0	0	0	0	419	419
izpostavljenosti							
Krite obveznice	2.579	0	0	0	0	0	2.579
Lastniški instrumenti	8.413	0	0	0	0	5.846	14.259
Ostale izpostavljenosti	76	0	0	0	0	7.503	7.579
Skupaj	2.414.639	626.004	257.043	126.398	79.248	188.622	3.691.955
133
Dejavnost javne uprave
in obrambe;	Trgovina;
dejavnost	vzdrževanje
Finančne in	obvezne	in popravila
2013	zavarovalniške	socialne	Predelovalne	motornih	Promet in		
Kategorija izpostavljenosti	dejavnosti	varnosti	dejavnosti	vozil	skladiščenje	Drugo	Skupaj
Enote centralne ravni držav							
in centralne banke	177.416	291.048	0	0	15	0	468.479
Enote regionalne ali lokalne							
ravni držav	0	23.756	0	0	0	352	24.108
Osebe javnega sektorja	0	24.908	0	0	1	10.443	35.352
Multilateralne razvojne							
banke	12.071	0	0	0	0	0	12.071
Mednarodne organizacije	0	0	0	0	0	7.423	7.423
Institucije	2.700.509	0	0	0	0	8.000	2.708.509
Podjetja	62.482	3	240.326	153.090	42.875	93.281	592.058
Zapadle postavke	0	427	34.810	1.587	598	9.488	46.910
Regulatorno zelo tvegane							
izpostavljenosti	246	0	770	1.334	0	657	3.007
Krite obveznice	2.639	0	0	0	0	0	2.639
Ostale izpostavljenosti	2.379	0	0	0	0	5.259	7.638
Skupaj	2.957.742	340.142	275.906	156.011	43.489	134.903	3.908.193
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
5.2.5 Razčlenitev vseh kategorij izpostavljenosti po preostali zapadlosti
134
	2014		2013	
	Kratkoročno	Dolgoročno	Kratkoročno	Dolgoročno
Kategorija izpostavljenosti	(do 1 leta)	(nad 1 letom)	(do 1 leta)	(nad 1 letom)
Enote centralne ravni držav in centralne banke	259.506	305.036	339.217	72.989
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	228	40.316	970	24.886
Osebe javnega sektorja	552	29.096	231	39.706
Multilateralne razvojne banke	0	13.624	0	12.071
Mednarodne organizacije	11.284	6.089	0	7.423
Institucije	968.663	1.353.115	681.646	2.066.513
Podjetja	77.084	394.531	182.459	599.025
Zapadle (neplačane) izpostavljenosti	178.518	278.838	24.354	69.424
Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti	3.569	0	38.346	142
Krite obveznice	2.579	0	0	2.639
Lastniški instrumenti	17.027	0	0	0
Ostale izpostavljenosti	339	7.240	208	10.198
Skupaj	1.519.349	2.427.884	1.267.430	2.905.016
5.2.6 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembne gospodarske panoge
2014 Dejavnost	Zapadle izpostavljenosti	Zapadle oslabljene izpostavljenosti	Popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	63.715	63.715	21.780
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	104	104	2.888
Predelovalne dejavnosti	160.350	160.350	107.290
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil	93.211	93.211	34.177
Oskrba z električno energijo, plinom in paro	3.465	3.465	3.798
Drugo	136.511	136.511	85.346
Skupaj	457.356	457.356	255.279
			
2013 Dejavnost	Zapadle izpostavljenosti	Zapadle oslabljene izpostavljenosti	Popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij
Finančne in zavarovalniške dejavnosti	10.780	10.780	36.791
Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti	525	525	3.728
Predelovalne dejavnosti	55.608	55.590	118.815
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil	7.572	7.569	31.298
Promet in skladiščenje	1.463	1.463	13.756
Drugo	50.081	50.079	59.864
Skupaj	126.029	126.006	264.253
135
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
5.2.7 Znesek zapadlih izpostavljenosti in v okviru tega znesek oslabljenih izpostavljenosti ter popravki vrednosti zaradi oslabitev in rezervacij za pomembna geografska območja
			Popravki vrednosti
2014 Območje	Zapadle izpostavljenosti	Zapadle oslabljene izpostavljenosti	zaradi oslabitev in rezervacij
Slovenija	336.691	336.691	213.560
Druge članice EU	46.313	46.313	13.819
JV Evropa (brez članic EU)	74.352	74.352	27.866
Druge države	0	0	34
Skupaj	457.356	457.356	255.279
			
			Popravki vrednosti
2013 Območje	Zapadle izpostavljenosti	Zapadle oslabljene izpostavljenosti	zaradi oslabitev in rezervacij
Slovenija	105.637	105.629	227.268
Druge članice EU	108	108	1.846
JV Evropa (brez članic EU)	20.284	20.269	35.092
Druge države	0	0	48
Skupaj	126.029	126.006	264.253
5.2.8 Gibanje oslabitev in rezervacij
	2014			2013		
	Oslabitve	Rezervacije	Skupaj	Oslabitve	Rezervacije	Skupaj
Stanje 1.1.	242.495	7.981	250.476	197.480	14.486	211.966
Povečanje	156.057	1.718	157.775	159.131	7.510	166.641
Zmanjšanje	(146.803)	(6.169)	(152.972)	(114.116)	(14.015)	(128.131)
Stanje 31. 12.	251.749	3.530	255.279	242.495	7.981	250.476
5.2.9 Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo
Knjigovodska vrednost Presežek iz prevrednotenja Realizirani dobički
31.12.2014	31.12.2013
5.847	7.363 '
3.672	0
296	32
Lastniški vrednostni papirji v višini 5.847 tisoč EUR so bili pridobljeni s konverzijo bančnih terjatev. Vsi ti vrednostni papirji so opredeljeni kot finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ne kotirajo na borzi in so v knjigovodskih evidencah izkazani po pošteni vrednosti.
Bančna skupina SID banka je v letu 2014 realizirala dobiček iz prodaje naložb v lastniške vrednostne papirje v višini 296 tisoč EUR (32 tisoč EUR v letu 2013).
LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
136
5.2.10 Obremenjena in neobremenjena sredstva
	Obremenjena sredstva		Neobremenjena sredstva	
	Knjigovodska	Poštena	Knjigovodska	Poštena
2014	vrednost	vrednost	vrednost	vrednost
Denarna sredstva in stanja v CB	0	0	5.685	5.685
Lastniški instrumenti	0	0	5.847	5.847
Dolžniški vrednostni papirji	266.118	266.118	439.018	439.018
Krediti in terjatve	61.834	61.989	2.809.849	2.814.871
Druga sredstva	0	0	46.344	46.344
Skupaj sredstva	327.952	328.108	3.306.744	3.311.766
				
	Obremenjena sredstva		Neobremenjena sredstva	
	Knjigovodska	Poštena	Knjigovodska	Poštena
2013	vrednost	vrednost	vrednost	vrednost
Denarna sredstva in stanja v CB	0	0	177.417	177.417
Lastniški instrumenti	0	0	2.175	2.175
Dolžniški vrednostni papirji	256.147	256.147	91.298	91.298
Krediti in terjatve	24.908	24.954	3.275.924	3.281.477
Druga sredstva	0	0	54.274	54.274
Skupaj sredstva	281.055	281.101	3.601.089	3.606.641
5.2.11 Kreditna zavarovanja
Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v pravilniku o zavarovanju naložbenih poslov. Pravilnik opredeljuje splošne kategorije in načela zavarovanja, kriterije za posamezno vrsto zavarovanja ter operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/ vrednotenja in unovčevanja zavarovanja. V pravilniku so zapisana tudi pravila vrednotenja posameznih vrst zavarovanja in postopki glede premoženja, ki služi kot zavarovanje.
Bančna skupina SID banka kot primerne dajalce osebnih kreditnih zavarovanj upošteva enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regionalne ali lokalne ravni držav, osebe javnega sektorja, multilateralne razvojne banke, mednarodne organizacije ter pravne osebe z visoko bonitetno oceno (stopnja kreditne kvalitete znaša najmanj 2 v skladu z metodologijo ECAI). Bančna skupina SID banka za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja kreditnih izvedenih finančnih instrumentov.
Vrednotenje zastavljenega premoženja se izvaja po tržni vrednosti. V kolikor premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi tekoči tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij. Nepremičnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Vrednotenje nepremičnin je pripravljeno po tržni oziroma
likvidacijski vrednosti. Uporablja se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami.
Bančna skupina SID banka ves čas odplačilne dobe naložbe spremlja boniteto terjatve in pokritost naložbe z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja se po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja.
Znesek posrednih kreditnih ter tržnih izpostavljenosti iz naslova sprejetih kreditnih zavarovanj skupaj z upoštevanjem dejanske izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb ne dosega oziroma presega 10 odstotkov stanja virov sredstev SID banke. Najpomembnejši dajalci osebnih jamstev so banke, zavarovalnice, podjetja z dobro bonitetno oceno (solidarno poroštvo) in fizične osebe - kreditno sposobni solidarni poroki.
Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zavarovanj zastava premičnega premoženja, sledijo zastava komercialnih nepremičnin, odstopljene terjatve dane v zavarovanje, zavarovalne police SID banke za račun Republike Slovenije, jamstva podjetij, razvrščenih v razred A, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava kapitalskih deležev v družbi, zastava lastniških vrednostnih papirjev in druga zavarovanja.
137
| LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2014
Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti
	2014		2013	
Kategorija izpostavljenosti	Znesek	Struktura v %	Znesek	Struktura v %
Osebe javnega sektorja	2.868	4,2	2.707	4,9
Enote regionalne ali lokalne ravni držav	12	0,0	0	0
Institucije	42.557	62,0	28.745	52,4
Podjetja	21.515	31,4	22.097	40,3
Zapadle postavke	1.660	2,4	1.293	2,4
Skupaj	68.612	100,0	54.841	100,0
V zgornji tabeli so upoštevana samo zavarovanja, ki jih banka upošteva za zmanjševanje kapitalskih zahtev za kreditna tveganja.
5.3 Razkritje v skladu z 89. členom Direktive 2013/66/EU (CRD IV)
			Število			
			zaposlenih v			
			ekvivalentu			
			polnega	Dobiček ali	Davek na	Prejete
		Narava	delovnega časa	izguba pred	dobiček	javne
Država	Družba	dejavnosti	Promet* (v celih številih)	obdavčitvijo	ali izgubo	subvencije
2014
Države članice EU
Slovenija	SID banka, d.d.,						
	Ljubljana	bančništvo	102.042	130,03	12.150	(7.606)	0
	Prvi faktor, faktoring						
	družba, d.o.o., Ljubljana	faktoring	7.742	29,06	13.773	(442)	0
Hrvaška	Prvi faktor, faktoring						
	družba, d.o.o., Zagreb	faktoring	6.784	33,65	177	(55)	0
Tretje države							
Bosna in	Prvi faktor d.o.o.,						
Hercegovina	Sarajevo	faktoring	2.224	15,00	42	0	0
Srbija	Prvi faktor - faktoring,						
	d.o.o., Beograd	faktoring	6.073	24,00	1.447	(838)	0
2013
Države članice EU
Slovenija	SID banka, d.d.,			
	Ljubljana	bančništvo	122.271	119,87
	Prvi faktor, faktoring			
	družba, d.o.o., Ljubljana	faktoring	11.472	30,00
Hrvaška	Prvi faktor, faktoring			
	družba, d.o.o., Zagreb	faktoring	9.062	38,41
Tretje države				
Bosna in	Prvi faktor d.o.o.,			
Hercegovina	Sarajevo	faktoring	2.516	14,99
Srbija	Prvi faktor - faktoring,			
	d.o.o., Beograd	faktoring	11.282	27,92
* vključuje prihodke od obresti, opravnin in dividend