SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 5
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 24 de febrero - 24. februarja 2005
ALI SO NASE DRUŽINE RES DOMOVI?
Ta vlada je delavna
RUDI KONCrnjA
Irenai Grafenauer, na vrhunski svetovni umetnipki sceni uveljavljena flavtistka, je v govoru ob prejemu Prepernove nagrade omenila prvine Božje bližine v njenem življenju: izbranost, poslanstvo in obdarovanost. Tako jo je ,,Bog ^zbr^cd" in je ,,od Boga poslcmai". Svojo življenjsko umetnipko pot je sprejela kot ,,Božje dar^^o ", v katerem sta navzoča ,,ver^a ^n ljubezen bkr^at^".
Te besede izražajo občutje duhovne zavarovanosti v Bogu. Občutje zavarovanosti je duhovno občutje doma. „Dom ni kr^aj, ^om ^e obču^tje," prepeva pevec Herbert Groenemeyer.
V globini dupe, kjer prebiva Bog, smo zavarovani. Osvobojeni smo nasilja ljudi. Tu smo resnični, pristni. Tu nastane pred navzočim Bogom občutje domačnosti. Tako ima človek lahko dom sam v sebi in ga iri okrog sebe.
Z besedami ,,Dobro je, da smo tukaj, Gospod!" je Peter izrazil domačnost med človekom in Bogom, med zemljo in nebesi. Tudi z mislijo, da bi „tukaj", na vrhu visoke gore, postavljali potore. Doživetje Kristusovega nebepkega ve-ličastva je v apostolih ustvarilo preprost občutek doma. Dobro je biti doma pri Bogu.
Občutjje, (^a je dobro, da smo skupaj pomeni dom, ne glede na kraj. Ko so odpli z gore, so v srcih dom odnesli s seboj in tisti ,,tukcj" je stadn^o potoval z njimi.
Ali so nape družine res domovi?
Fant se je vrnil od vojakov in opazil, da doma ni več doma. Pozabili so na molitev. Vrgli so se v en sam pragmatizem, v eno samo gonjo za denarjem. S staro mamo sta ugotovila, da je iz družine izginila skrivnost. Skrivnost je podlaga za občutje doma. Sama povrpinskost je zatrla globino. Člani družine so ostali brez duhovne, notranje življenjske usmeritve.
Kjer se trud^^o ^ ljubezen ^n molitev, tam nastaja ^om. Biti z Bogom, ki govori v ^nu človekovega sr^ca pomeni biti doma. Temeljno izkustvo doma je v lastnem srcu, tam, kjer v nas govori Bog. Dom je zato občutje, ki ga označuje Božja skrivnost. ,,Scmo tam, kjer prebiva skrivn^ost, je mogoče biti doma^'lp. Anselm Grün).
(Druži^ia)
BALANTIČ V ANGLEŠČINI IN NEMŠČINI Pri meni noč je
in mi sveti
Celovpko-dunajsko-lju-bljanska Mohorjeva je s pomočjo avstrijskega ministrstva za kulturo izdala trijezično zbirko pesmi Franceta Balantiča Pot brez konca/Path without End/ Weg ohne Ende. Spremno besedilo k knjižici, ki jo je pomenljivo zamolklo oblikoval Marjan Paternoster , je napisal poznavalec Balantičevega opusa France Pi-bernik, ki v sklepu opozarja, da se je pesnikova živl-
jenjska in pesnipka pot končala vse drugače, kot je bila zastavljena: „Izjemen umetnipki potencial, ki se je skrival v krhki pesnikovi notranjosti, se ni mogel prebiti do slutenih vrhov, a vendar dovolj visoko, da nam je zapustil izjemno literarno dedipčino." V an-glepčino je pesmi prevedel Tom. M. Priestly, v nempči-no Klaus Detlef Olof, opremljena pa je z ilustracijami Valentina Omana.
Barbara Brezigar kandidira
Na razpis za prosto mesto generalnega državnega tožilca se je prijavila Barbara Brezigar, slovenska predstavnica na Eurojustu.
Prvi razpis je bil objavljen že aprila lani, saj je mesto generalnega državnega tožilca ostalo prazno, ko je dotedanja generalna državna tožilka Zdenka Cerar postala pravosodna ministrica. Druga dva razpisa - zadnji je bil objavljen 11. junija - so zaznamovali odstopi kandidatov, tožbe in postopki. Začasni vodja generalnega državnega tožilca je do potrditve novega generalnega državnega tožilca v državnem zboru Franc Mazi.
Izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev in doseganje pogojev za vstop Slovenije v Evropsko monetarno unijo ter zagotovitev učinkovitega črpanja sredstev iz evropskih skladov sta po oceni predsednika vlade Janeza Janpe najzahtevnejpa cilja, ki si jih je vlada zastavila v svojem programu dela za leto 2005. Kot je ob predstavitvi programa, ki ga bo vlada sprejela na prihodnji seji, povedal premier, so v programu za letopnje leto predvideni 203 vsebinski cilji, za uresničitev katerih bo vlada v državni zbor poslala kar 230 zakonskih predlogov.
Janpa je med ključnimi cilji izpostavil pe zmanjpevanje negativnega demografskega trenda, pospepevanje konkurenčnosti Slovenije, zagotavljanje konkurenčnosti na trgu elektronskih komunikacij, liberalizacijo energetskega trga, vzpodbujanje tujih neposrednih investicij. Vse predvidene ukrepe bodo v naslednjih dneh natančneje predstavila posamezna ministrstva.
Za uresničitev ciljev vlade je predvideno, da bo moral državni zbor sprejeti 150 zakonov oziroma novel zakonov, 68 ratifikacij mednarodnih pogodb in konvencij in 12 nacionalnih programov. Poleg tega je predviden sprejem 228 uredb vlade in 477 pod-
zakonskih aktov ministrstev in vladnih služb.
Ministrstva so ukrepe predvidela v okviru sprejetih postavk proračuna, tako da večja poraba javnih sredstev po Janpevih besedah zaenkrat ni predvidena. O tem naj bi razpravljali pele ob rebalansu proračuna, o katerem naj bi vlada odločala aprila.
ODNOSI S SOSEDI -NI RAZLOGOV ZA PANIKO
,,Kljub polemikam, ki so izbruhnile v zadnjem času, se odnosi Slovenije z Avstrijo in Italijo strate pko niso spremenili in ne vidimo nobenih razlogov za paniko," je dejal Janpa. Glede odnosov s Hrvapko pa je ocenil, da bo manevrskega prostora za repevanje odprtih vprapanj več, bliže ko bo sosednja država Evropski uniji, si pa slovenska vlada ne dela iluzij, da bi bilo vse mogoče spremeniti čez noč.
Glede navedb avstrijskih predstavnikov, da Slovenija ne more biti pravna naslednica Avstrijske državne pogodbe - to je nedavno dejal predsednik avstrijskega parlamenta Andreas Khol -, je premier dejal, ne gre za stalipče avstrijske vlade, zato ne vidi
potrebe po^uradnem odzivu slovenske vlade. ,,Če bo katerakoli vlada sosednje države sprožila karkoli, kar se bo nanapalo na odnose s Slovenijo, pa bo tudi slovenska vlada ustrezno reagirala," je dodal.
Glede napovedane italijanske razglasitve ekonomske cone je Janpa dejal, da postopek v Italiji pe teče, so pa v Rimu obljubili, da ne bodo uvajali nikakrpnih enostranskih ukrepov, kot je bilo to v primeru Hrvapke.
Vlada deli skrb slovenskih manjpnskih organizacij v Italiji zaradi neizvajanja pred ptirimi leti sprejetega zapčitnega zakona in na to opozarja in bo tudi v prihodnje opozarjala oblasti v Rimu, je dejal premier Janpa. Kot je poudaril, vlada ne sprejema predlogov, da bi morala Slovenija delovati enako v odnosu do italijanske manjpne v Sloveniji, saj je Slovenija dolžna spoptovati svoje ustavne obveznosti in tega ni mogoče vezati na vprapanje recipročnosti. ,,Pričakujemo pa, da bo tudi Italija spo ptovala lastno zakonodajo in lastne predpise in jih bo prevedla v prakso," je dodal. Kot je poudaril, bi si morali v Rimu za zgled vzeti ravnanje deželnih oblasti v Furlaniji-Julijski krajini, kjer v zadnjem času prihaja do pozitivnih premikov.
Med Avstrjo in Italij'o
Po razpravah o medso-sedskih odnosih in polpretekli zgodovini, ki so se razplamtele v zadnjem času, so svoja stalipča o tem jasno izrazili tako v slovenski vladi kot v odboru Državnega zbora za zunanjo politiko (OZP), kjer so se posvetili odnosom Slovenije z Italijo in Avstrijo. Vlada tako meni, da se ima Italija pravico spominjati svojih sonarodnja-kov, vendar kot demokratična država ne sme pozabiti na trpljenje, ki ga je fapstični režim prizadejal drugim narodom.
O zapletu z Avstrijo, predvsem vprapanju slovenskega statusa v Avstrijski državni pogodbi (ADP), pa vlada meni, da Slovenija je pravna naslednica nekdanje SFRJ. Podobno menijo tudi v OZP, kjer so pe izrazili zaskrbljenost, da se zakon o zapčiti slovenske manjpine v Italiji pe vedno ne izvaja. Za podporo interesov slovenske manjpine v Italiji in Avstriji pa se je zavzel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel.
Vlada je v dokumentu z naslovom Stalipče vlade RS do aktualnih razprav o med-sosedskih odnosih in polpretekli zgodovini izrazila obžalovanje, ,,da smo v zadnjem času priča poskusom vračanja k nekaterim že preseženim vzorcem obnapanja, ko gre za odnose med slovenskim in italijanskim narodom". Ob tem izrecno izpostavlja, da je Slovenija v času boja za državno neodvisnost in mednarodno uveljavitev naj-
bolj odločne zaveznike napa prav v sosednjih državah, kar naj bi bil dokaz, da so stara nasprotja presežena.
Vlada je obenem poudarila zapčitnipko vlogo do slovenskih manjpin v sosednjih državah. To vlogo želi izvajati skupaj s sosednjimi državami v partnerskem in evropskem duhu. Pri tem izhaja iz stalipča, da je potrebno spoptovati vse mednarodne instrumente, ki pčitijo položaj narodnih manjpn. To dokazuje tudi zgledna ureditev položaja dveh avtohtonih manj pn v Sloveniji. Manj pne so bogastvo združene Evrope in skrb za njihovo zapčito je skupna evropska naloga, poudarjajo na vladi.
O zapletu glede vprapanja slovenskega statusa v ADP vlada meni, da je Slovenija pravna naslednica nekdanje Jugoslavije, ne pa tudi moralna naslednica jugoslovanskega komunističnega režima. Kot dodajajo, si slovenska vlada zato ne želi nesporazumov, ko gre za spoptovanje načela, da je pogodbe	potrebno
spoptovati. ADP je dejstvo v
mednarodnem pravu, ki ga ne morejo spreminjati izjave posameznih politikov, poudarja vlada. Avstrija se je s 7. členom v ADP zavezala pčititi pravice slovenske manjpine na svojem ozemlju, Slovenija pa ima dolžnost in pravico, da v dialogu na to dejstvo opozarja, je pe zapisala vlada.
Odbor za Zunanjo politiki v Državnem zboru je medtem na zaprti seji o slovenskih odnosih z Avstrijo in Italijo sprejel sedem sklepov. Glede odnosov z Italijo je OZP sicer pe ugotovil, da je poleg doslednega izpolnjevanja pravic narodnih manjpn za sožitje in zaupanje na obeh straneh meje in za preseganje travm, ki izhajajo iz nasilnih dejanj v obdobju fapzma, italijanske okupacije in povojnega totalitarnega nasilja, izredno pomembna objektivna obvepčenost javnosti obeh držav o sosledju zgodovinskih dogodkov oziroma celovito poznavanje zgodovine. Po mnenju odbora je zato pomembno, da tudi italijanske oblasti objavijo izsledke slovensko-itali-
janske zgodovinsko-kulturne mepane komisije, s čimer bi povečali možnosti nadaljnjih simbolnih in spravnih korakov.
Glede odnosov z Avstrijo pa OZP poziva vlado, naj skrbno prouči razmere po notifikaciji pravnega nasledstva aDp s strani Čepke ter na podlagi ugotovitev sproži ustrezne ukrepe. OZP pe poziva vlado, naj v dialogu z Avstrijo znova pozove Dunaj, da ob petdesetletnici uveljavitve ADP sprejme ustrezne ukrepe za uresničitev 7. člena pogodbe in uresničitev odločbe avstrijskega ustavnega sodipča o dvojezični topografiji na avstrijskem Koropkem iz leta 2001, okvirne konvencije za varstvo narodnih manjpn in Evropske listine o regionalnih ali manjpnskih jezikih. Hkrati pa je odbor vlado pozval tudi, naj prouči možne posledice izjav predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Kho a, da ADP ni pogodba med Avstrijo in Slovenijo in da pogovora o slovenski manjpni ni mogoče voditi na pravni podlagi ADP.
GLEJ_
UČITELJICE V SLOVENIJI .......2 NA KOLONIJI
JE BILO RES LEPO! ................3
KNJIGA O PAVLETU RANTU 4
ZNOVA SVETOVNI PRVAKI SLIKARKA CECILIJA GRBEC...4 V SMUČARSKIH POLETIH.....6
Seminar za učiteljice in učitelje v Sloveniji (2) iz življenja v Argentini
V	soboto 5. februarja smo se odpravili v Zagreb z namenom, da obipčemo eno najstarejpih slovenskih druptev v tujini (lani so obhajali 75. letnico). Pred Smogavcem, napim hotelom v Zrečah smo sedli v avtobus in približno v dveh urah bili na cilju. Iz Urada za Slov^ence po svetu nas je spremljala Suzana Martinez, ki ni Španka ampak Slovenka.
V	Zagrebu nas je pričakal pred hotelom Ilica slovenski veleposlanik g. Bekepi Napotili smo se v slovensko druptvo, kjer nas je sprejela skupina starejpih Slovencev. Po spremnih besedah g. veleposlanika in predsednika druptva smo se tudi mi predstavili, zapeli Slovenijo v svetu in izrazili zahvalo napim gostiteljem.
Po prigrizku in napitnici v gostinskem prostoru smo se v dvoranici spontano razveselili ob petju. Zagledala sem klavir in improvizirala venček pesmi, ki so poživile vse navzoče. Prosili so jih pe in pe, a čakala nas je večerja v bližnji restavraciji.
V	nedeljo zjutraj smo se poklonili kard. Stepinacu in bili pri mapi v Zagrebpki stolnici.
HEJ pustna nedelja! Spokali smo vse in jo z avtobusom mahnili nazaj v Slovenijo. V Kostanjevici na Krki... bili smo krofov sit', pa tudi zelja ...
Kdo ve kaj je Matevž? ... Fižolov in krompirjev pire, ki odlično pape h kolinam; mesena klobasa, krvavica in pe svinjski karmenateljc s kislim zeljem. Se vam že kaj sline cedijo? Za posladek: krofi.
Okrepčani smo se približali pustnemu sprevodu. Vse mogoče mapkare so se pomikale po glavni ulici. Ptujski kurenti so pa hoteli kar ugrabiti nekaj napih učiteljic. Nape najleppe kolegice so se popteno prestrapile. Bile so izne-nadene, ko so se znaple v objemu teh kosmatih velikanov. Kričanja in smeha ni manjkalo.
A vse zabavno hitro mine.
Še obisk umetnostne Galerije v Kostanjevipkem samostanu. Moram priznati, da bi si bolje ogledali galerijo, ko nas nebi tako zelo zeblo (termometer je kazal -8 stopinj).
Zadovoljni smo sedli v ogrevan avtobus in se odpeljali v Ljubljano.
Hotel Emonec je postal nap domek od nedelje do petka. Odlična lokacija med Kongresnim trgom in tromostovjem v centru Ljubljane. Večerje v Šestici, kosila pa v Bachusu.
Za molitev in sv. mapo smo se pa zatekale k Frančipkanom.
Nudili so nam odlično priliko, da smo obiskali in spoznali najvipje polske ustanove.
V	ponedeljek 7. smo imeli na Filozofski Fakulteti lektorske vaje pri ge. Mihaeli Knez. Popoldne smo v Zavodu za polstvo (Poljanska 26) sedli za nove računalnike in se seznanili z internetnimi programi, ki nas bodo povezovali prom sveta. (ga. Sapa Ceferin).
Ker je bil predvečer državnega praznika ,,Dneva kulture" smo bili izredni gostji Cankarjevega doma. Prejeli smo vabilo... ,,na podelitev Prepernovih nagrad in nagrad Prepernovega sklada, ter na proslavo slovenskega kulturnega praznika" v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
Orgle so zagrmele in zaigrale državno himno. Sledil je kulturni program, med katerega so vpletli podelitev nagrad. Srčika večera je bila flavtistka mednarodnega slovesa ga. Grafenauerjeva, ki je spregovorila o lepoti glasbe in o hvaležnosti Bogu, ki naj se razdaja in navdihuje glasbene umetnike.
Navzočim so se nam orosile oči, ker vsi smo vedeli o njenem pbkem zdravju, ko v levkemiji čaka na presad odrepujočega čudežnega kompatibilnega mozga.
Polni prijetnih vtisov smo odhajali ,,domov".
Torek 8. Februarja. Kot se spodobi za državni praznik je bil dela prost dan. Po ljubljanskih cestah vse tiho in prazno. A nap seminar se je nadaljeval.
Obiskali sta nas ga. Tilka Jamnik, ki nam je govorila o važnosti branja. Od zibelke pa do mladostnih let naj bi v družinah mamice in očki, botrice in tetke, babice in dedki, brali, se pogovarjali, obdajali z lepo slovensko besedo svoje ljubljene otroke.
TONE MIZERIT
Na e učiteljice na seminarju (zaradi bolezni, na sliki manjkajo tri)
Ga. Dupca Kunaver je obujala legende, pege in običaje, ki se prepletajo prom Slovenije. O povodnem možu, vilah in pkratih, pa pe in pe. Ponudila nam je pesmarico z „narodnimi" in v njeno začudenje smo znali skoraj vse ,,na pamet". Prepeli smo jih kar nekaj tri ali ptiri glasno. Pohvalila nas je ker, da pe v Sloveniji bi se težko napa skupina učiteljev, ki bi znala tako ubrano zapeti, take narodne in ljudske pesmi.
Popoldne smo v spremstvu dr. Zvoneta Žigona tudi s pesmijo pričakali pri vhodu v nadpkofijo msgr. Alojza Urana. Veselo je vsakemu stisnil roko v pozdrav. V privatni topli kapelici je z nami molil, pel in blagoslovil nas in vse nape v Argentini.
Povabil nas je v dvorano kjer smo posedeli in se pomudili v domačem kramljanju. Zaupal nam je kako nastajajo nepozabne vezi z Argentinci. Prvo birmovanje kot nadpkof je imel v Argentini in ravno na dan napega obiska se je dokončno naseljeval v nadpkofijo.
Ogledali smo si tudi Škofijsko knjižnico, pravo zgodovinsko zakladnico literature in pe srednjevepke kulture. Zanimivost zgradbe je v tem, da morep podnevi ob naravni svetlobi na osrednji mizi prebirati knjige.
Nato smo prehodili nekaj 100 metrov do lepo obnovljene cerkve sv. Jožefa, kjer smo občudovali Razstavo jaslic in umjetnipkih del iz 25 držav Evropske skupnosti. Pater Silvo Šinkovec, ki tam domuje, nam je izrazil dobrodopico in nas v imenu Druptva slovenskih katolipkih pedagogov obdaril z revijo Vzgoja.
V	večernih urah smo imeli v Emoncu vajo za končni nastop in priliko za razgovore ali obiske sorodnikov.
V	sredo in četrtek smo bili ponovno na Filozofski Fakulteti, obiskali NUK (Narodno in univerzitetno knjižnico) ter v glavni stavbi ljubljanske univerze, obiskali Center za slovenpčino. Srečali smo se z evropskimi ptudenti, ki se potom programa Erazmus udeležujejo tečajev za učenje slovenpčine.
Oba popoldneva smo v Zavodu za polstvo brskali na računalniku po stičipču Thezaurusa in ugotavljali, da se bomo lahko učili in izpopolnjevali v slovenpčini tudi prek interneta, na daljavo.
Ponosno sem se lahko postavila in povedala, da imamo v Argentini spletno stran nape krovne organizacije Zedin-jene Slovenije. V veselo presenečenje je bilo vsem navzočim, da tudi preko www.slo.org.ar najdep Avstralija 1 in 2 in pridep prav tako do Thezaurusa.
Urice napega seminarja so se stekale. V petek pe tiskovna konferenca, zahvala in nastop v slovo.
Terezka Prijatelj-Žnidar
italijanski film na slovenski TV
Srce v breznu
O vsebini filma Srce v breznu smo že poročali v prejpnjih ptevilkah napega lista. Sedaj ga je predvajala tudi slovenska televizija. Prvi del filma si je ogledalo 302.000 Slovencev, starih nad 10 let. Film je sicer v povprečju spremljalo 16,8 odstotka gledalcev, kar predstavlja 43 odstotni delež gledalcev televizije v času predvajanja filma.
Veliko zanimanje za film so pokazali gledalci iz primorske regije,
saj si je prvi del filma, ki je že pred predvajanjem povzročil razburjenje v slovenski javnosti, ogledalo kar 26,1 odstotka gledalcev iz Primorske, starih nad 10 let. Navedeni delež predstavlja 64 odstotni delež gledalcev televizije a Primorskem.
Slovenska javnost je za drugi del italijanskega filma Srce v breznu pokazala pe večje zanimanje kot za prvi del, saj si je drugi del filma po
podatkih nacionalne televizije ogledalo 33.000 gledalcev, starih nad 10 let. Film je sicer v povprečju spremljalo 18,6-odstotka gledalcev, kar predstavlja 45-odstotni delež gledalcev televizije v času predvajanja omenjenega filma.
Kot so sporočili iz RTV Slovenija, pa so gledalci „nadpovprečno veliko zanimanje" pokazali tudi za oddajo Omizje, v kateri so obravnavali tematiko tega filma. Oddajo, ki je bila na sporedu po koncu drugega dela filma, si je namreč ogledalo 123.000 gledalcev, starih nad 10 let, kar predstavlja 2 odstotni delež vseh gledalcev televizije.
Da je latinski človek im-pulziven ni nobena skrivnost. Da se to izraža tudi v javnem življenju in družbenih ustanovah je tudi ugotovljeno. Zadnji dogodki v argentinskem življenju to le pe potrjujejo in kažejo na nevarno stran takega postopanja.
Po nevihti. Zadnje čase smo doživeli več primerov, kako po hudih nezgodah, spotikah ali pkandalih vlada reagira in hoče v kratkem času napraviti red. Požar plesnega lokala Cromanon, ki je zahteval 181 mladih življenj, pe vedno močno odmeva. Dejstvo, da v pre-stolnem mestu pe sedaj ne delujejo plesni in koncertni prostori dokazuje, da pred pkandalom noben teh lokalov ni izpolnjeval vseh varnostnih pogojev in da so delovali le na podlagi vseobsegajoče mreže korupcije. — Kaj delajo ,,pikete-ros", ki so se iz prvotnih skupin socialnega protesta spremenili v prave poklicne nasilne formacije, vsi vemo. A pele po zadnjem napadu na mirnega avto-mobilista, ki je z družino pognal avto brez dovoljenja z gorjačami oboroženih „redarjev", je tožilec zahteval, naj jih policija razoroži in jim prepove, da bi nastopali z zakritimi obrazi. — Sedaj ugotavljajo, da že tri leta deluje ,,drogadukt", ki iz Buenos Airesa^ varno poplja mamila v Španijo. Prej tega nihče ni vedel? Je bilo treba afere ,,letečih kovčkov", da so ugotovili, da je pod vplivom korupcije celoten varnostni sistem na letalipču Ezeiza. Sedaj so ukinili letalipko policijo in obglavili vodstvo vojapkega letalstva. Kaj ni že pred leti brigadir Etche-goyen obtožil korupcije ves carinski sistem na Ezeizi, pa je se je vse končalo z njegovim „samomorom"?
Leteči kovčki. 17. septembra lanskega leta so z letalom argentinske družbe Southern Winds na letalipče Barajas v Madridu, Španija, pripli ptirje kovčki ,,brez potnika". Zaradi okolipčin, ki pe sedaj niso jasne, jih nihče ni odnesel. Policija je pričela sumiti, jih zaplenila in odkrila 60 kilogramov kokaina. Kovčke, ki so baje potovali kot argentinska diplomatska popta (o tem se polemika nadaljuje) je na letalipču Ezeiza odposlal Walter Beltrame, sin vojapkega	poveljnika
letalipča. Raziskava tam in tu je odkrila razprjeno mrežo tihotapljenja mamil.
Bo kaj bolj e? Škandal je postal kapljica, ki je napolnil kozarec. Sedanja vlada skupa pokazati, da bo napravila red. Vendar tudi to ni popolnoma čisto vino in vlada je napeljala vodo na svoj mlin. Res je glavni obtoženec sin vojapkega poveljnika letalipča. A vlada je obglavila celotno vodstvo letalske sile (11
najvipih brigadirjev je plo v pokoj) in novi poveljnik je ,,patagonskega" izvora. Policijski nadzor na letalipču pa je iz vojapkega področja prepel v območje notranjega ministrstva. Vse to se je odvijalo v ozračju sumičen-ja, medsebojnih obtožb in jasnih dokazov, da nekaj smrdi ne le na Ezeizi temveč sploh v Buenos Airesu. Ali bo sedaj kaj bolje pod vodstvom notranjega ministrstva? Zvezna policija tudi spada pod notranje ministrstvo; že decembra je dobila iz Španije sporočilo in opozorilo o „letečih kovčkih", pa vlada o tem do pred kratkim ni ničesar vedela. Razvoj pe ni zaključen in gotovo nas čakajo nova presenečenja.
Dobro kaže. Medtem se vlada navdupuje s postopkom zamenjave bonov zunanjega dolga. Kar tiče domačih upnikov, je sprejem novih bonov dosegel že 90 odstotkov. Bolj zapletena je zunanja fronta, vendar v gospodarski ekipi upajo, da bodo v tem zadnjem tednu tudi mogočne korporacije v ZDA, ki imajo velik del starih bonov, sprejele sedanjo ponudbo.
Slabo kaže. Najnovejpe statistike te dni poročajo, da je lansko leto argentinsko gospodarstvo naraslo kar za 8,8%. To je preseglo vse napovedi. Vendar druga poročila povedo, da smo že dosegli vrh gore in nam sedaj grozi zastoj. V letu 2005 bo gospodarska rast v veliki meri odvisna od industrije in bo važno vlogo igral domači trg. Vzrok tej napovedi je mednarodno stanje cen na področju, ki je bil doslej zelo ugoden Argentini. Napa država pretežno izvaža surovine, med temi v prvi vrsti poljske pridelke. Ker se je na svetovni ravni poljedelstvo zelo opomoglo, so cene raznim žitom padle; v nekaterih primerih ta padec predstavlja od 40 do 60%. Soja je z 245 padla na 185 dolarjev. Ppenica, ki smo jo leta 1996 prodajali po 251 dolarjev, bo letos le 110 dolarjev. Nekaj podobnega se dogaja s koruzo in le mani je obdržal svojo ceno. To pomeni nizko rentabilnost kmetijstva in podjetja so že napovedala, da zaenkrat na tem področju ne bo investicij. To pomeni tudi padec davčne nabirke, saj vlada pobere kar 25% dohodka na izvoz. Bližajo se temni oblaki.
Brez premirja. Še vedno je oblačno tudi v provinci Buenos Aires. Guverner Sola je izjavil, da so najhujpa opozicija njegovi lastni poslanci. S tem je seveda mislil na poslance peronistične stranke. Če je to resno mislil, ima mož napačen politični pogled. Stranka namreč ni njegova last, temveč jo ima v zakupu bivpi guverner in bivpi predsednik Duhalde.
SLOVENCI V ARGENTINI
Na koloniji je bilo res lepo!
Prehitro je minilo leto in zopet smo se srečali na tako zaželjenem kraju ob določeni uri: v nedeljo 2. januarja ob 22. uri je odpeljal avtobus iz Slovenske hipe v Buenos Aire-su v Hanželičev dom v Cordobo. Še prej pa smo se zatekli k Gospodu, da bi te počitnice dobro izpadle. Poslovili smo se od napih družin in se odpeljali. Pot je hitro minila med pogovorom in ... spanjem? In končno smo pripi na kraj, kjer naj bi preživeli te dni v naravi in prijateljskem vzdupju.
Prvi dan smo bili preveč utrujeni, da bi hodili kam daleč, zato smo pi do potočka, v San Esteban in nazaj.
Naslednji dan pa smo začeli z resnim delovanjem: zbor slovenpčine, petje, ročna dela (pripravili smo kartice za nape domače), priprava božičnice... Popoldan pa zaslužena nagrada: pi smo v bazen ,,Casablanca".
V pričakovanju treh kraljev, kateri lani niso pripli ,,zaradi osebnih razlogov", smo zjutraj imeli z gospodom Tomažinom duhovno pripravo in spoved. Nato pa smo začeli s hojo po hribih: pli smo v Cristo in Dique San Jeronimo, malo pomalicali in nadaljevali pot do adrenalinskih mostičkov, katere smo prečkali s pomočjo vrvi in —
seveda — voditeljev. Zvečer smo si ogledali žive jaslice, ki so jih pripravili najmlajp in dobili smo darila svetih Treh kraljev, ki so se letos odzvali napi propnji za obisk.
Zdaj je pa pripel najbolj pričakovani izlet: Rio Quilpo! Ko smo se zbudili, vreme ni bil najbolj primerno za kopanje, zato smo podvomili ali bi pi ali ne. Končno smo se odločili za ,,da" in ko smo pripi do cilja ni bilo niti kapljice dežja, popoldan se je pa pe popolnoma zjasnilo. Voda, kamni, sonce, drevje, krave, konji... Vse to pripomore da je ta kraj edinstven in da si zato najbolj želimo tega izleta. V Quilpo smo se lepo zabavali, se kopali, igrali, delali zapestnice in lovili kupčarje.
Naslednji dan je bil zopet čas za hribe, ampak pred
Leto nja skupina voditeljev
tem smo imeli tombolo, katere dobiček je bil namenjen za misijone v Zambiji, kjer deluje gospod Tomažin, ki nas je letos spremljal na koloniji. Zdaj pa ja! Vsi (skoraj vsi, nekaj nas je ostalo doma) na Mastil, ki je že klasičen sprehod vseh kolonij! Pot je bila precej naporna zaradi vročine, a vseeno smo jo premagali in pripli do cilja. Medtem ko smo se na vrhu motili s krstom tistih, ki so bili prvič na tem hribu, je nagajivi veter kradel klobuke.
V	soboto zjutraj smo bili vsi nestrpni: pe zdaj ne vemo ali je bilo od strahu zaradi obiska v mostu ,,La llorona", ali od ganjenosti zaradi bližnjega telefonskega klica mamicam. Tak je bil ta dan: zjutraj na most, popoldan pa v Capilla del Monte na telefon, kupovanje spominčkov in sladoled. Sredi sprehoda nas je presenetil nagajiv oblak, ki je pe bolj povečal vročino in vlago.
V	nedeljo pa nas je zbudila nevihta, zato smo lahko malo dalj poležali. A poleg vsakojutranjih propnjah ,,za pe pet minut", smo se ta dan skoraj vsi zbudili med 7 in 7:30 uro, da bi se lahko v hip igrali skrivalnice in ,,4 v vrsti". Zjutraj smo imeli sv. mapo in po kosilu nas je pripel obiskat gorski vodič Jorge, da bi nam povedal kako naj se pripravimo za naslednji izlet v Di-que Los Alazanes. Ta dan smo tudi opravljali ročna dela, se spoznavali na slikah od takrat, ko smo bili majhni (nekateri se sami sebe niso spoznali...!) in se po malici posvetili pportu: nogomet, odbojka in softball. Po večerji smo pa igrali nočne igre, kjer smo se popteno naučili kakpno domipljijo imajo otroci za goljufanje. Zdaj pa spat saj nas jutri čaka dolg izlet.
Že ob 6. zjutraj smo se zbudili da bi zajtrkovali in odpi v Dique Los Alazanes. Vreme je bilo odlično. Poleg padcev in udarcev smo lepo hodili in v ptirih urah pripi do cilja, da bi se tam kopali. Popolna dogodivpčina je bila saj smo videli krave in kače; treba je bilo plezati in prečkati potočke po kamnih, ki se čudežno niso lomili pod udarci napih kolen. Vrnili smo se domov utrujeni a veseli, da smo preživeli tako lep dan.
V	sredo zjutraj smo začeli izdelovati zmaje in popoldan p i spet v ,,Casablanca", kjer pa največje navdupenje ni bil bazen temveč nogomet pa kitke in zapestnice, ki smo jih sami delali. Zvečer smo pi najprej z najmlajpimi do potočka, da bi poslupali pumenje dreves in potočka ter petje čričkov in žab. Spoznali smo, kako je narava lepa tudi ponoči. Ko smo pa pi z osmim razredom, nismo mogli tega uživati, ker zvoke narave je prekril jok in pklepetanje z zobmi. Ko smo pi nazaj proti Hanželičevemu domu, je mlin nekaj zaropotal. Nato smo pi spat, ampak dekleta so spala kar vse skupaj: v sobi kjer je bil prostor za 4 osebe jih je bilo kar po 9.
V	četrtek pa je bila možnost, na propnjo otrok, da bi spet pi v Rio Quilpo. To pa je bilo odvisno od obnapanja in predvsem sodelovanja pri delu. Opazili smo, kako je možno, da smo pridni če dobimo nekaj v zameno Zjutraj je bilo vreme spet dvomljivo a odločili smo se, da gremo vseeno. In... čudežno! V Rio Quilpo nas je znova pričakovalo svetlo sonce, da smo z njim uživali ves dan. Čas je hitro minil in vrnili smo se domov, da bi s kresom zaključili to zadnjo noč. Z vodo, ki smo jo prinesli od mosta ,,La llorona" smo ga polili. Čuden vijoličasti dim je nastal iz tega, a kres ni vžgal, dokler nismo uporabili čudežni inptrument (vžigalico). Potem smo ob kresu prepevali. Najstarejpi so dobili dovoljenje, da so tam ostali malo dalj časa.
Pripel pa je zadnji dan... Po zajtrku smo pi na pokopalipče, da bi pred grobom dr. Hanželiča zmolili. Potem smo na polju, ki je pred pokopalipčem, spupčali zmaje v zrak. Žal, da jih je samo malo odletelo, ker ni bilo dovolj potrpljenja in ni veliko zmajev pričakalo celih tega dne (nekateri so menda mislili, da je zmaj kakpen psiček in so ga kar po tleh vlekli!). Ko smo se vrnili smo pospravili sobe in prtljago. Popoldan pa je bil čas iger: zopet smo se iskali na slikah in nato pa igrali „Iskanje zaklada". Imeli smo tudi sv. mapo, katero so pripravili otroci 8. razreda. Med njo smo se zahvalili Bogu za preživete dni. Lepo vreme in potovanje brez nesreč. Sledila je večerja in odhod. Seveda, zdaj je bila vožnja pe krajpa, saj smo prespali vse kar nismo teh 14 dni.
Tako smo v soboto 15. zjutraj prispeli v Slovensko hipo, kjer so nas že čakale mamice, očki in pe marsikateri sorodnik. Veselo smo zaključili to Kolonijo 2005, ki ne bi bila mogoča brez ključnih oseb, ki naj jih tukaj imenujemo. Najprej Kačo (prof. Karel Groznik), ki je kot vedno skrbno in natančno vse organiziral; vsi voditelji: Alenka, Erika, Ingrid, Andrejka, Ivan in Adrijan (nap bodoči zdravnik, ki že zdaj raziskuje zdravilo proti ,,mamitisu"); gospod Lovro Tomažin, ki je bil nap dupni pastir, nam vsak dan daroval sv. mapo, nam govoril o svojem delovanju v Zambiji, nas učil pesmi in odgovarjal na napa vprapanja. Pa pe ustanova Hanželičev dom in vse osebje. Vsem iskrena hvala in Bog poplačaj ves trud in delo!
Skupina ,,Ma čoba"
ZENA IN NJEN SVET
LETOPIS 1947-1997
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju
(13)
Cecilija Grbec se je rodila 18. marca 1977 leta v Buenos Airesu, očetu Jožetu in mami Mariji Urbančič.
Svoja otropka in zgodnja mladostna leta je preživela v Boliviji. V osnovno polo je hodila v Colegio Sagrado Corazon de Jesus v Yacubi. Srednjo polo pa je obiskovala v Argentini in sicer v Insti-tuto Santa Ana de Lima v Buenos Airesu in postala Pe-rito Mercantil. Istočasno kot argentinsko srednjo polo je obiskovala tudi srednjepalski tečaj ravnatelja Marka Baju-ka.
Ker je že od mladih let v sebi čutila nagnjenje do umetnosti in slikarstva je nadaljevala svoje ptudije na Instituto del profesorado de CONSUDEC kjer je leta 1997 prejela naslov ,,Tecnico Superior en artes visuales con medios", in leta 1998 ,,Profesora de Bellas Artes, especializacion dibujo y pin-tura". Od leta 1999 do 2001 se je izpopolnjevala tudi v tehniki mozaika pri profesorju Juan Jose Bayon.
V Colegio Juan Manuel de Rosas je poučevala risanje v E.G.B in Polimodal med leti 1999 in 2001. Cecilija je sodelovala pri: izdelavi scenografij za razne predstave, stalni razstavi v CONSUDEC leta 1998, skupinskih razstavah za praznik Slovenske državnosti, v okviru S.K.A. od leta 2000 do 2003.
Samostojne razstave je imela v Slovenski Hipi v okviru S.K.A. decembra leta 2000, v S.C.U.M Bariloche - Casa de la Cultura, januarja leta 2003 in istega leta tudi v Villa Angostura in aprila 2003 v domu San Justo.
Sredi leta 2003 se je Cecilija za stalno preselila v Slovenijo, kjer deluje kot samostojna slikarka.
Prvo zelo uspepno samostojno razstavo v Sloveniji je imela že julija istega leta v Glasbeni poli Logatec ob sto letnici smrti pradeda Franca Mačka. Imela je razstave pe v Mengpu in Fužinah in v N.U.K.u ob 50-letnici S.K.A..
Ob enih teh razstav je Ana Sitar o
Cecilinem delu napisala sledeče:
,,V delu slikarke Cecilije Grbec se srečata dva svetova, dve domovini. Južna Amerika je svet njenega otroptva, svet, kjer je odrapčala in kjer jo je stalno spremljala zavest o pe enem svetu, o domovini njenih prednikov.
Žive barve se zde kakor ožgane od sonca in s ploskvami pisanih tkanin ustvarjajo vzdupe in ozadje portretom ljudi mestijske Amerike. Izreden portret bolivijskega dečka pa je skoraj monohromen.
Izraža toplino človeka, prodoren pogled je poln zgodb, celota je v rdečkasti barvi prsti in prek tega slikarka nehote izraža večno biblično resnico 'prah si in v prah se povrnep. Prvinski indijanski svet ji je očiten vir navdiha. Slikarko prevzame njegova tipina, polna vsebine, preprostost življenja, neskončno potrpljenje in vsakdanja borba za obstoj.
Figuralika, tako značilna za južnoameripko obdobje, presenetljivo skoraj docela izgine iz slovenskih podob. Tu jo navdupujejo narava, prostor in atmosfera.
V krajinah, vedutah, marinah in rastlinskih motivih se poigrava s svetlobo in raziskuje počutje slovenskih pokrajin. Prstene barve zamenja paleta zelenih odtenkov na gričih, modrina obale se stopi v večernem soncu, njeno delo pa venomer spremlja naravni ritem letnih časov. Slikarka ipče in najde mir.
Raznolikost del Cecilije Grbec potrjuje večno povezanost in prepletanje ne le dveh stvarnih svetov in domovin, ampak tudi prepletanje doživetega sveta s prostranim svetom spomina."
Cecilija Grbec sledi zgledu Marjetke Dolinar, katera tudi izhaja iz nape skupnosti. Obe nas odlično predstavljata s svojimi deli.
Ceciliji želim res mnogo uspehov pri njenem ustvarjalnem delu!
Polona Makek
Petdeset let slovenskega du nega pastirstva v Argentini
(Od na ega dopisnika v Sloveniji)
Založba Družina je v petek, 11. februarja, predstavila dve knjigi z izseljensko tematiko. Ena izmed teh je Letopis 19471997, 50 let slovenskega dupnega pastirstva v Argentini, ki jo je pripravil arh. Jure Vombergar.
Če je bil Zbornik ob 50-letnici Zedinjene Slovenije neke vrste izpisan arhiv velikega dela civilnega življenja slovenskih povojnih beguncev v Argentini, je Letopis dopolnilo s cerkvene strani in se v veliki meri s prvim tudi pokriva. Veliko zaslug za prisotnost slovenstva v Argentini v tem obdobju nosi usklajenost pri delu obeh vodstev: civilnega in cerkvenega, ki sta mnogokrat (ali: večinoma) sodelovala ali bila so-organizatorja skupnostnega življenja. In to sta tudi pe.
Arh. Vombergar je kot marljiva čebela iz Duhovnega življenja, Oznanil in napega lista izbral vse tiste zapiske prireditev, slovesnosti ali dejavnosti, ki jih je pripravilo ali vodilo Slovensko dupno pas-tirstvo v Argentini. Kot je sam omenil pri predstavitvi, je le malo izostalo iz vsega življenja skupnosti:	kake gledali pk e predstave, pportne prireditve in podob-
no. Za vsemi temi javnimi prireditvami pa se skrivajo pe mnoge seje, redni sestanki in posveti, zaradi katerih so te prireditve lahko zaživele. Teh seveda ni zapisanih; če bi bile, bi bilo potrebno pe eno tako knjigo izdati. Kot je pri predstavitvi izrazil pisatelj Zorko Simčič, je sam napel zapise o prireditvah, ki so mu „uple" iz spomina ali pa zanje — kljub poznavanju in doživljanju opisane dobe — ni vedel.
Kdor pozna življenje Slovencev v Argentini, se torej ne bo začudil, če je iz tega nastala zajetna knjiga s 700 stranmi. Da pa ni le suhoparno naptevanje dogodkov, je začetek in konec vsakega letnika popestril s poezijo izseljenskega avtorja, kot so lahko dr. Tine Debeljak, France Papež, Mirko Kunčič, Janez Kačar, in drugi.
Dodani so pe razni podatki, sestavki, poročila, napisana ob raznih prilikah o dupnopastirskem delu ali o življenju v Rožmanovem zavodu v Adrogueju. Oseb-
no me je najbolj „zadelo" pisanje ob zaprtju napega Adrogueja: nisem ga poznal.
Založba je izid slovesno predstavila, saj je omizju predsedoval ljubljanski nadpkof in slovenski metropolit Alojzij Uran; prireditev je vodil glavni urednik Družine dr. Janez Gril, poleg njiju pa so bili pe nap Vombergar, frančipkanski provincial p. Viktor Papež in zgodovinar dr. Peter Vo-dopivec.
Slednja sta prisotne časnikarje in publiko seznanila s knjigo o p. Kazimirju Zakrajpku, ki se je v začetku XX. stoletja podal v ZDA in skrbel za versko oskrbo slovenskih izseljencev, pa tudi drugih Slovanov. Avtor knjige je Bogdan C. Novak, ki je knjigo pripravil na podlagi Zakrajpkovih zapiskov in zagovorov, prisotni dr. Vodopivec pa jo je pe izpopolnil.
Če v Argentini izidejo take knjige, ki jih je F. Mar-kež ožigosal kot pisanje „empanada", take, ki slovensko	emigracijo, predvsem povojno, blatijo z lažmi, ki naj bi bile „stro-kovno" pisane, — potem je res vredno pohvaliti, da v Sloveniji izide knjiga s točnimi, resničnimi in preverljivimi podatki o življenju slovenske skupnosti. Te knjige bi moral vsak, ki ga zanima slovensko izseljenst-vo, prebrati!
GB
med knjigami in revijami
DR. KATICA CUKJATI (1)
Pavle Rant: ,,TO SEM BIL"
ROJSTVO KNJIGE
Pavle Rant je v svojih zadnjih letih imel namen napisati svoj življenjepis, a prenagla smrt ga je prehitela. Imel je ogromno gradiva za svojo biografijo: svoj čas je pisal dnevnik, ob svojem bivanju v Rimu kroniko in v vseh poznejpih letih begunstva in življenja v Argentini je hranil spise, pisma, dokumente, izjave, itd.
Bil je lastnik obpirnega in pestrega arhiva. Izrazil je tudi željo, kam naj bi bil poslan ta arhiv po njegovi smrti. Še zdaleč ni to arhiv, ki bi vseboval le osebne zadeve Pavleta Ranta, temveč kot javni delavec na najrazličnejpih področjih od vsega začetka nape izseljenske usode je v tem arhivu na stotine podatkov o dogodkih in osebah, ki so igrale važno vlogo pri graditvi nape begunske realnosti v Argentini in pe kje drugje po svetu.
Da bi vsaj del tega gradiva bil na razpolago pirpi slovenski javnosti in to v obliki knjige, se je Pavletov brat dr. Jože Rant lotil težkega in zahtevnega dela, da je na podlagi bratove zapupčine spisal knjigo, ki jo predstavljamo.
Ta ni bil prvi korak: prvi izsek in povzetek materiala je dr. Jože Rant s pomočjo žene Pavleta Ranta - Mirjam Perpuh Rant v letu 2000 na 500 straneh pripravil za NUK. Leta 2001 je dr. Jože Rant uredil
krajpi spis prvega povzetka in končno je leta 2003 v novi in skrajpani pridelavi objavil to knjigo. Knjiga ima kot neke vrste podnaslov, ki se bere ,,Prispevki k zgodovini slovenske politične emigracije". In to tudi je!
Z velikem presenečenjem beremo od vsega začetka, da je založbo te knjige omogočil mecen, ki ni hotel, da bi se ga imenovalo. Kako bi si želeli več takih zgledov.
Oblikovanje in izdelava platnic je pa prava in zadeta umetnipka stvaritev Monike Urbanija - Koprivnikar.
Dr. Jože Rant se na prvih straneh knjige globoko zahvaljuje dr. Zvonetu Žigonu, ki je ta izid omogočil, ki mu je svetoval, naj se posveti temu delu; mag. Rozini Švent za vso spodbudo in nasvete; arh. Juretu Vom-bergarju za posredovanje nekaterih podatkov in lic. Albinu Magistru za sestavo nekaterih življenjskih podatkov in razne korekture ter nasvete.
Preden preidemo na analizo knjige same, je važno, da ocenimo tudi delo dr. Jožeta Ranta pri tej knjigi. Kdor se je kdaj v življenju lotil dela, ki pomeni iz ptevilne-ga gradiva pripraviti urejeno knjigo, presoditi, kaj naj bi bilo važno in kaj sekundarno, iz različnih listin sestaviti poglavja, presoditi kriterije za sestavo teksta, ve, da je to izredno zahtevna in utrudljiva naloga.
Dr. Jože Rant je v vseh različnih poglavjih knjige razdelil tekst z naslovi, kar razbije monotonost branja — nasprotno, ustrezni naslovi imajo toliko teže in zanimivosti sami na sebi, da vabijo k takojpnjemu branju vsebine.
Dr. Jože Rant je v sedmem poglavju, ki nosi naslov ,,O Pavletu po njegovi smrti", objavil razne govore na Pavletovem pogrebu ter komemorativne članke v napem tisku ob tem žalostnem dogodku.
Knjigo je tudi dopolnil s tremi prilogami: I) Spisek Pavletovih del; II) Nekaj dokumentov iz arhiva in III) Glavni življenjski podatki nekaterih omenjenih oseb.
Posebne vrednosti so opombe dr. Jožeta Ranta, ki seveda pozna dogodke in osebe, ki jih obravnava ta knjiga, ki marsikaj pojasnijo in obogatijo.
VSEBINA KNJIGE
Ob začetku knjige (str. 9) dr. Jože Rant pojasni, zakaj je zamenjal naslov knjige. Po vsej verjetnosti bi jo Pavel Rant naslovil Bil sem. Sedaj pa knjiga nosi naslov To sem bil. Težko bi napli boljpo razlago za to spremembo kot tisto, ki jo navaja dr. Jože Rant v opombi. Sklicuje se na mehipkega pisatelja Carlosa Fuentesa. Kot je zapisano v knjigi Tako nam biografija pravi: ,,To si bil". Roman nam pravi ,,To si si domipljal". Izpoved nam pravi: ,,To si storil". Pod tem vidikom je pričujoči spis samo delno biografija ; je delno izpoved — kot vsaka iskrena (avto)biografija; a seveda ni roman, kljub temu, da je vsebina precej odvisna od dopisovanj, ki delno izražajo mi ljenje,
umisli, zamisleke, da, celo domi ljije Pavleta in njegovih dopisovalcev — kar tudi mora vsebovati odkrita (avto)biografija. Gre torej za svojevrsten prikaz njegovega življenja in delovanja — pa tudi njegovih dopisovalcev.
Prav tako kot je težko strogo razmejiti in označiti, kakpni literarni zvrsti pripada ta knjiga, bi bilo preveč obpirno de o analizirati vsebino vsakega poglavja posebej in pe točneje vsakega nas ova od ptevilnih naslovov, ki ga vsebuje vsako poglavje.
Brez pretiranosti v vsakem poglavju (knjiga jih ima sedem), je več kot dovolj gradiva za doktorske teze. Ravno zaradi tega se analiza te literarne stvaritve ali bolje rečeno predstavitev in pomembnost te kreacije lahko vrpi le na globalen način, le s pogledom na splopne značilnosti, z analizo bistvenih oznak, drugače bi bolj natančen pregled vsebine pomenil praktično novo knjigo. Knjiga Pavleta Ranta ima celo vrsto posebnosti in zanimivosti.
Med emigranti vsaj zaenkrat nimamo veliko ptevilo biografskih knjig. (seveda so izjeme avtobiografske knjige doktorja Marka Kremžarja, arh. Marijana Eiletza; lic. Ivana Koropca). Marsikdo je napisal krajpe spomine. Celo v teh primerih se večinoma pogledi v preteklost osredotočajo le na medvojne dogodke ali pa kmalu po njih. Ta knjiga pa nam poleg te preteklosti, postavi pred oči življenje slovenskih beguncev v Rimu, prva leta emigracijske situacije pa ne le v Argentini ter praktično z dogodki, katerih priča je bil Pavle skoraj do svojih zadnjih dni življenja.
Konec prihodnjič
NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti
PRAVIJO, DA RASTE
Obseg industrijske proizvodnje je bil decembra lani za 11,7 odstotka manjpi kot novembra, v primerjavi z decembrom 2003 pa se je povečal za 6,3 odstotka. Industrijska proizvodnja je bila v letu 2004 v primerjavi z letom prej vipja za 4,8 odstotka.
PRAVIJO, DA PADA
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin januarja že drugi mesec zapored znižale: v primerjavi z lanskim decembrom so bile nižje za 0,6 odstotka. Na letni ravni je inflacija znapala 2,2 odstotka, povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebpčin, ki se uporablja za določitev inflacijskega kon-vergenčnega kriterija, pa se je januarja zaustavila pri 3,5 odstotka. Za največjo neznanko v prihodnjih inflacijskih gibanjih imenujejo gibanje cen nafte.
OD KATRCE DO CLIA ŽE DVA MILIJONA!
V	novomepkem proizvajalcu vozil Revoz je proizvodne trakove zapustil dvemilijonti avtomobil znamke Renault, odkar je leta 1972 takratno podjetje IMV podpisalo sporazum o sodelovanju s francoskim proizvajalcem avtomobilov Renault. Predsednik uprave Revoza Marcel Brouiller je ob tej priložnosti poudaril, da so v Revozu vse proizvedene količine avtomobilov v zadnjem času dosegli tudi zaradi uvedbe nočne izmene v lanskem septembru, zaradi česar so zaposlili 400 novih delavcev.
AVTOCESTA PO POBOČJU
Vlada se je na redni seji seznanila z različicami poteka trase avtoceste na odseku Pluska - Ponikve in ocenila, da je na tem odseku dolenjskega kraka avtocestnega križa, ki poteka na območju občine Trebnje, najustreznejp potek avtoceste po različici Bukovje oziroma t. i. pobočni različici, za katero se bo izdelal državni lokacijski načrt.
KAKO SE REČE ŽIRI PO KITAJSKO?
Alpina je na Kitajskem ustanovila podjetje Zhongshan Alpina Footwear Co. Večinski, 97-odstotni delež je v njeni lasti, tri odstotke pa je v rokah njenega kitajskega partnerja. V družbi, registrirani za proizvodnjo in prodajo obutve ter pportne opreme, naj bi aprila stekla proizvodnja tekapke obutve, s katero Alpina trenutno dosega tretjinski tržni delež na svetu. Kot so sporočili iz Alpine, bodo s tem na kitajski trg vstopili kot proizvajalci, obetajo pa si tudi dobro prodajo.
PO SVETU
V	ATENTATU UMRL
bivSi premier
V	eksploziji bombe v Bejrutu je umrl nekdanji libanonski premier Rafik Hariri. Čeprav zaenkrat pe ni uradno potrjeno, da je plo za napad z avtomobilom bombo, vse kaže, da je plo za načrtovan atentat nanj. V eksploziji je umrlo pe devet ljudi, okoli sto je bilo ranjenih, med njimi tudi nekdanji libanonski minister Samir al Džisr. Odgovornost za napad je prevzela doslej neznana skupina "Podpora in džihad v Siriji in Libanonu". Opozicija je sicer neposredno odgovornost pripisala vladam Libanona in Sirije. ZDA, ki odgovornost za napad pripisujejo Siriji, pa so na posvetovanje poklicale svojega veleposlanika v Siriji. V državi so razglasili tridnevno žalovanje. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo več sto tisoč ljudi, slovesnost pa je potekala tudi v znamenju protestov proti sirskemu vplivu v Libanonu.
Libanonsko pravosodje ipče pest osumljencev, ki so nekaj ur po eksploziji zapustili Libanon in odpi v Avstralijo, je sporočil libanonski pravosodni minister Adnan Adum.
UMRLA „PASTIRICA" LUCIJA
V	98. letu starosti je 13. februarja zvečer v samostanu v Coimbri v osrednjem
delu Portugalske umrla redovnica Lucia de Jesus dos Santos, ena od treh otrok, ki se jim je leta 1917 v portugalski Fatimi prikazala božja mati Marija. Štirideset let potem, ko naj bi se Lucii, Franciscu in Jacinti večkrat prikazala Marija, je Vatikan uradno priznal čudež iz Fa-time, s čimer je ta portugalski kraj postal eden od najsvetejph krajev Katolipke cerkve.
KDO BO KOGA?
Pobegli general Ante Gotovina je na dosegu hrvapkih oblasti in vse dokler ne bo izročen Haagu, je nemogoče trditi, da Hrvapka polno sodeluje z Mednarodnim sodipčem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. To v pisni oceni sodelovanja, ki jo je izročila luksemburpkemu predsedstvu Evropske zveze, ugotavlja glavna tožilka sodipča Carla Del Ponte.
Hrvapka bo storila vse, kar je v njeni moči, da bi izpolnila svojo "neizogibno obvezo" in Mednarodnemu haapkemu sodipču za vojne zločine izročila generala Anteja Gotovino, ki je na begu, je v pismu luksemburpkemu predsedstvu Evropske zveze in članicam EZ, zapisal nekdanji hrvapki zunanji minister Miomir Žužul. V pismu sicer ni obljube, da bo "zadeva repena" do 1 7. marca, ko naj bi se začela pristopna pogajanja.
BUENOS AIRES
VELIKA DRUŽABNA PRIREDITEV
Duhovnega življenja je bila letos v nedeljo, 13. februarja popoldne, na slovenski Pristavi v Moronu. Bila je napovedana že za nedeljo, 5. februarja t.l., a so jo morali preložiti zaradi slabega vremena. Pa tudi za zadnjo nedeljo pe ni bilo nič gotovo, če se bo zabavna prireditev sploh mogla vrpiti. Po prejpnjih vročih in soparnih dneh, je nastopilo deževje. Še v nedeljo dopoldne je bilo kazno, da se bo vsak trenutek vlila ploha. Popoldne pa se je vreme le zjasnilo. Kljub nestalnemu vremenu je bila udeležba na prireditvi zelo lepa. Nad 700 prijateljev revije Duhovno življenje se je odzvalo vabilu prirediteljev ter pohitelo na slovensko Pristavo v Moron.
Na Pristavi je bilo živahno vrvenje. Mladina je imela dovolj prilike za zabavo. Spored je obsegal naslednje točke: Bogat srečolov — nad 500 dobitkov —, metanje obročkov, zabijanje žebljev in nagradno streljanje. Najleppi dobitek pri srečolovu je bilo novo mopco kolo. Dobil ga je g. Ivan Oblak iz San Justa. Pri nagradnem žrebanju za naročnike, ki so imeli do začetka zabavne prireditve plačano naročnino Duhovnega življenja za tekoče leto, je vzbujala pozornost električna stenska ura, v vsem je pa bilo 20 dobitkov. Sreča je bila tu najbolj naklonjena g. Tonetu Krajniku, prav tako iz San Justa, ki je dobil to uro.
Za odrasle je bilo prostora dovolj pri mizah. Ob izvrstni postrežbi deklet in fantov ter ob prijateljskem pomenku z znanci so vse prehitro minevale ure, ki jih je sladila pe prijetna glasba in petje s slovenskih plopč. V večernih urah so se vsi udeleženci zadovoljni vračali domov.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. Dne 1. februarja 1955 se je rodil v družini g. Franca Lobnik in njegove žene ge. Marije, roj. Homovc sinček, ki je bil krpčen na ime
Peter. Čestitamo!
SAN MARTIN
Družabna prireditev „Slovenske Besede", je preteklo soboto zvečer privabila lepo ptevilo slovenskih rojakov v obprne in prijazne prostore pportnega kluba ,,Villa Excelsior" v Lourdesu. Vsa prireditev je potekala v veselem slovenskem razpoloženju. Posebno veliko zanimanja je vzbujal bogat srečolov, čigar glavna dobitka sta bila dve originali slovenski umetnini: leseni kip Device Marije (delo g. Žerovnika) in oljnata slika, ki predstavlja blejsko jezero (delo g. Jopta Dejaka). Pri prireditvi je sodeloval slovenski orkester ,,Harmony Jazz".
OBVESTILA
Izlet Družabne pravde v ned. 6. marca. Zbiralipče ob desetih ob obali v Tigre. Vožnja po Rio Capitan na otok Hiawatha stane $ 2,10 v eno smer. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, lahko pa jo prinesete s seboj. Vabljeni člani DP in njeni prijatelji. Odbor.
Svobodna Slovenija, 17. februarja 1955 - t. 7.
eslovenia, mi tierra
Konzularni dan v Mendozi
Veleposlaniptvo Republike Slovenije sporoča, da bo veleposlanik mag. Bojan Grobovpek ob priložnosti odprtja Konzulata Republike Slovenije v Mendozi s časnim konzulom na čelu v petek, 18. 3., in soboto, 19. 3., obiskal slovensko skupnost v Mendozi.
V	soboto, 19. marca 2005, ob 21. uri bo v Slovenskem domu v Mendozi, Urquiza 339, razgovor in srečanje rojakov z veleposlanikom mag. Bojanom Grobov kom.
V	soboto, 19. marca 2005, od 10. - 12. ure in od 18. - 20. ure bodo v Slovenskem domu organizirane konzularne ure. Strankam svetujemo, da se pred tem datumom obrnejo na veleposlani#tvo v Buenos Airesu, kjer bodo dobile natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobijo po telefonu na #t. 011 4894 0621/31 int. 21.
Jana Strgar, svetovalka
El gobierno comunista
En Eslovenia y en Yugoslavia el Frente para la Libera-cion y el Partido comunista (que en realidad eran lo mismo) se apresuraron a formar el gobierno revoluciona-rio. Esto se formalize en Ajdovpčina el 5 de mayo de 1945, siendo el presidente Boris Kidrič. Los partisanos llegaron a Ljubljana el 9 de mayo. En un par de semanas el Frente para la Liberacion logro aduenarse de todas las areas del poder. Los puestos claves fueron ocupados por partisanos experimentados, sin importar que no supieran desenvolver-se en su cargo. No tardaron en expropiar todo lo que estaba en manos de particulares. El gobierno "popular", siguiendo el modelo sovietico, se iba aduenando de las fabricas y de las viviendas de los que emigraban. Expulsa-ron a todos los alemanes y a los eslovenos que ten^an un apellido aleman, y tambien a otros, lo que les serv^a de pretexto para poder quedarse con todas sus propiedades.
Fueron a la caza de los domobranci que se encontra-ban escondidos. Si bien hab^an prometido la amnist^a para todos los que se presentaran voluntariamente ante las autoridades, la cruel realidad era que la mayor^a de estas personas "desaparec^an". Incluso los que lograban salir de las carceles o de los campos de concentracion, no regresaban jamas a sus hogares. Los esp^as que desplega-ban su accionar en el terreno, contaban con el poder absoluto en las aldeas.
Ya a comienzos de mayo los partisanos estaban firme-mente decididos a ganarle de mano a los aliados en el tema de Trieste. Efectivamente lo consiguieron. Durante una semana ejercieron su poder de forma sangrienta. Mataron a gran cantidad de italianos, alemanes y de eslovenos que no ten^an la misma ideolog^a que ellos. Arrojaron los cadaveres a las fosas carsicas. Como los aliados no quer^an que Trieste quedara en manos de los comunistas, amenazaron con tomar la ciudad por la fuerza. Ante esto, los partisanos emprendieron la retirada.
En cuanto a la region de Carintia, lo mas probable es que Tito hubiera decretado que los partisanos se fueran, siempre y cuando los ingleses les entregaran a los antico-munistas. Y eso es precisamente lo que hicieron los ingleses.
SLOVENCI IN ©PORT
NA POKLJUKI NISO USPELI
Belorus Aleksander Siman je zmagovalec pprinterske tekme (10 km) za biatlonski svetovni pokal na Pokljuki. Svojo prvo zmago v karieri je dosegel potem, ko je brez zgrepenega strela za 5,6 sekunde premagal Rusa Sergeja Rožkova. Slovenska vrsta je nastopila slabo, saj se nobenemu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk. Janez Marič je bil 44., Klemen Lauseger 54., Vasja Rupnik 69., Janez Ožbolt 73., Danilo Kodela pa 76. Na petkovo zasledovalno tekmo sta se tako uvrstila le Marič in Lauseger, za ostale tri pa je nastop na Pokljuki že končan.
Med ženskami je Francozinja Sandrine Bailly zmagala osmi letopnji pprint (7,5 km) za svetovni pokal na Pokljuki. Francoska biatlonka je svojo četrto letopnjo zmago dosegla potem, ko je kljub enemu zgrepenemu strelu za 14,1 sekundo premagala Kitajko Kong, ki je odstreljala brez napake. Slovenske tekmovalke so ostale brez točk. Dijana Grudiček na 32., Teja Gregorin na 38., Tadeja Brankovič na 40. in Andreja Koblar na 59. mestu so si vsaj zagotovile nastop na sobotni zasledovalni tekmi, Andreja Mali pa je s 67. mestom že zaključila svoje nastope na Rudnem polju.
Rus Kruglov je zmagal na zasledovalni tekmi (12,5 km) za svetovni pokal biatloncev na Pokljuki. Svojo prvo zmago v karieri je dosegel kljub dvema zgrepenima streloma, potem ko je za 5,2 sekunde ugnal rojaka Rožkova, ki je prav tako zgrepil dvakrat. Janez Marič je bil 43., Klemen Lauseger pa je odstopil.
Slovenci so si kar nekaj obetali od teh nastopov, a se niso mogli prebiti v ospredje.
SREBRO IZ NEW YORKA
Plavalka kranjskega Triglava Anja Čarman je drugi dan svetovnega pokala v New Yorku osvojila odličje. Na 100 m hrbtno je morala z izidom 1:01,08 priznati premoč le sloviti Slovakinji Martini Moravcovi (1:00,68).
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so e: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Milena Ahčin, Terezka Prijatelj Žnidar, Polona Makek, Katica Cukjati, Andrejka Puntar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(j ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
Ponovno v pici
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
22. februarja 2005
1 EVRO 239,74SIT 1 US dolar 183,64SIT
DARUJTE V TISKOVNI SKLAD!
Slovenski smučarji skakalci so v koncu tedna na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu izpisali najleppe strani v napi sicer izjemno bogati zgodovini tega pporta. Najprej je svetovni prvak na srednji skakalnici postal 18-letni Rok Benkovič (na fotografiji). Na krilih sobotnega uspeha je slovenska reprezentanca v sestavi Primož Peterka, Jure Bogataj, Rok Benkovič in Jernej Damjan v nedeljo osvojila pe bronasto odličje.
Olimpijski dosežek iz Calgaryja leta 1988 (bron Matjaža Debelaka in v ekipnem tekmovanju srebro) je presežen, čeprav so skakalci opravili pele polovico tekem na svetovnem prvenstvu v Oberstdorfu.
Nedeljski junak v napem taboru je bil Jernej Damjan, ki je na posamični tekmi, na kateri je bil pesti, izgubil kolajno le za tri točke (drugi je bil Janda, tretji Ahonen). Mapčevanje v ekipni tekmi je bilo sladko. Damjan je skočil za Ahonenom dovolj daleč, da je Slovenija ugnala Finsko za točko in pol. Prepričljivi zmagovalci ekipne tekme so bili Avstrijci pred domačini Nemci.
Uradne ure v Slovenski hi i
Zaradi počitnic bodo vse pisarne v Slovenski hip (Dupnopastirska pisarna, Zedinjena Slovenija ter uredniptvo in uprava Svobodne Slovenije), od 22. februarja, do 8. marca uradovale samo od torka do petka, od 12. do 19. ure. Ob ponedeljkih pisarne ne bodo odprte. Prosimo rojake, da upoptevajo ta počitnipki urnik.
36. PRISTAVSKA TOMBOLA
6. marca ob 15.30
1. dobitek: Računalnik 2. dobitek: TV 20'' in e mnogo lepih in bogatih dobitkov!
Za veselo razpoloženje in dobro postrežbo bo poskrbljeno.
Slovenski srednje olski tečaj ravnatelja Marka Bajuka
sporoča da bodo v soboto, 5. marca ob 15.00: sprejemni izpiti za 1. letnik. Vsebina izpita: narek, branje (knjiga Slovenski slovenpčini.
ob 15.00: izpiti za dijake lanskega petega letnika, ki se niso predstavili meseca decembra (to je zadnja možnost za polaganje teh izpitov).
v soboto 12. marca
ob 15.00: popravni in dopolnilni izpiti (k izpitom mora dijak prinesti kompletno mapo z nalogami)
ob 18.00: vpisovanje ob 19.00: začetna sv. mapa
Pogoj za vpis v prvi letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osnovni poli in potrdilo o vpisu v argentinsko polo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: spričevalo prejpnjega letnika, potrdilo o vpisu v argentinsko polo in počitnipka naloga (prebrati morajo slovensko knjigo z najmanj sto strani in napisati obnovo, ki mora obsegati ptiri strani normalnega formata z lastnoročno pisavo, ne na računalnik. Obnovo bo moral dijak ponovno prosto napisati prvi dan pouka). Za peti letnik je naloga prispevek za almanah.
Opozarjamo, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bi izpolnil vseh navedenih pogojev, ne bo mogel vpisati v tečaj. Vpisnina $ 10.- na dijaka.
svet), recitacija, pogovor v
1	2	3		4		5		6	7	8
9				10	11			12		
		13	14				15			
16	17						18		19	
20			21	22		23			24	
	25	26				27		28		
29				30	31			32		33
		34	35				36			
37						38				
obvestila
SOBOTA, 5. marca:
Sprejemni izpiti na Srednje olskem tečaju RMB ob 15.
uri v Slovenski hipi.
nedelja, 6. marca:
Tradicionalna tombola na Pristavi. SOBOTA, 12. marca:
Na Srednje olskem tečaju RMB popravni in dopolnilni izpiti ob 15., vpisovanje ob 18. in začetna sv mapa ob 19. uri v Slovenski hipi. NEDELJA, 13. marca:
Začetna prireditev slovenskih ol, z mapo in igro ,,Ostržek", ob 16. v Slovenski hip.
VODORAVNO
1. gosta sladkorna raztopina; 5. pristanipče v Grčiji; 9. osebni zaimek; 10 turpki vojskovodja; 12. Irska republikanska armada; 13. Koropka; 16. predstojnik v samostanu; 18. podarjeno; 20. Šesta stopnja v glasbeni lestvici; 21. gosta juha; 24. osebni zaimek; 25. sreba; 27. razumepi 29. oblika pomožnega glagola; 30. pred-og; 32. izrastek iz kože; 34. ptevilo tiskanih izvodov knjige ali revije; 37. priletna; 38. ra-nocelnik.
NAVPIČNO
1. ptica ujeda; 2. veznik; 3. pristanipče na severnem delu Jadrana; 4. dvojica; 5. čebelji izdelek v panju; 6. satelit; 7. Abrahamova domovina; 8. instinkt; 11. visok hrib; 14. zemlja sredi vode; 15. prvi človek; 17. priprava za ujem; 19. običajna oblačila; 22. denarni zavod; 23. delavec v rudniku; 26. pretrgana koža; 28. zagon, polet; 29. mednarodni klic po pomoči; 31. kemični znak za aluminij; 33. mlečni izdelek; 35. sto kvadratnih metrov; 36. veznik.
Nova Slovenija pred kongresom
Svet stranke Nova Slovenija (NSi) naj skliče redni kongres v novembru, ko se izteče ptiriletni mandat organov stranke. Na tej točki se je strinjala večina udeležencev neformalnega sestanka vodstva. Po besedah predsednika Andreja Bajuka, ki je ponovil odločenost znova kandidirati za predsednika stranke, so v analizi lanskih volilnih rezultatov poleg nekaterih pomanjkljivosti pri vodenju kampanje ugotovili, da dobrih rezultatov z evropskih volitev niso uspeli „prevesti" v jesenske parlamentarne volitve.
Kljub temu pa v stranki po zagotovilu predsednika NSi prevladuje ,,vzdupe zadovoljstva, da je v Sloveniji pripo do korenitih sprememb" in da je stranka sooblikovala vlado. Na novinarsko vprapanje o kritikah v javnosti glede slabe prepoznavnosti stranke, je Bajuk odgovoril, da se zaradi takpnega mnenja ,,včasih kar zasmejem. Za nape politične nasprotnike je moteče, da smo znali v vsem tem obdobju obdržati koalicijo Slovenija in jo tudi izpostaviti kot verodostojno politično združenje". Po Bajukovih besedah se je veliko razpravljavcev na klavzuri strinjalo, da se je v kampanji za parlamentarne volitve ,,vzpostavilo vzdupje", da sta lahko vodilni stranki le SDS ali LDS.
Kritike glede prepoznavnosti in uspehov stranke so sicer prihajale tudi od poslanca v Evropskem parlamentu in predsednika sveta Alojza Peterleta, Bajuk pa je dejal, da o tem niso govorili. ,,Moramo razumeti, da razlike med ljudmi vedno obstajajo, ampak mi smo osredotočeni predvsem na to, kar nas druži. To je, da naredimo močnejpo in bolj prepoznavno stranko." Tudi Peterle, ki se pe ni odločil glede kandidature za predsednika, je pred sestankom poudaril, da je za stranko poleg analize volilnih rezultatov bistvena konsolidacija in
poenotenje. Bajuk je kasneje na novinarsko vprapanje pritrdilno odgovoril na vprapanje, ali bi bil Peterle lahko dober kandidat za predsednika. Ali je torej možno, da bi kandidirala tako Bajuk kot Peterle? ,,Vse je možno," je odgovoril Bajuk in dodal, da bo morda kandidaturo vložilo pe več kandidatov.
Stranka je junija lani na evropskih volitvah zmagala s 23,6 odstotka glasov volivcev, njen vodilni kandidat na volitvah pa je bil Peterle. Čez nekaj mesecev je na parlamentarnih volitvah prejela okrog devet odstotkov, toliko kot na parlamentarnih volitvah leta 2000, ko je stopila na politično prizoripče po razkolu v takratni SLS+SKD.
NIČ SNEGA + NIČ DEŽJA = SUŠA + POŽAR
Uprava RS za zapčito in repevanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju občin Koper, Izola, Piran, Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovpčina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica in Šempeter -Vrtojba. V naravnem okolju je tako prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, pupčati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi.
KONEC TEDNIKA
Zaradi vztrajnega zmanjpevanja naklade je po več kot 50 letih prenehal izhajati poslovni tednik Gospodarski vestnik. Število naročnikov se je z več kot 9000 v letu 1990 do začetka tega leta zmanjpalo zgolj na 4100, medtem ko projekcije kažejo, da bi se utegnilo njihovo ptevilo v nadaljevanju leta pe zmanjpevati.