turnega življenja. Tako ga srečujem o kot zavzetega raziskovalca etnografskega in antropogeografskega gradiva. V m lajših letih je, k ad ar so to narekovale potrebe, zagrabil tudi za arheološko lopato. Predvsem pa se je intenzivno u k v arjal z m uzejstvom in zastavljal besedo v obram bo k u ltu rn ih in tehniških spom enikov. In še je treb a dopolniti njegov opus z zavzetostjo za narodnostno problem atiko ob severni m eji, ki se je zlasti žgoče razplam tevala n a pragu druge svetovne vojne, in za razvoj delavske kulture. V okviru našega glasila bi želeli podčrtati predvsem Bašev delež na pod­ ročjih m uzejstva in spom eniškega varstva. Baš sodi nedvom no m ed vodilne slovenske in jugoslovanske m uzejske delavce. Z ureditvijo velikih m uzejev v M ariboru, P tu ju in B istri pri V rhniki kakor tudi s skrbjo za ureditev m uzej­ skih postojank tehniške sm eri na Jesenicah, v Železnikih, Kropi, Idriji in drugod, je izpričal razvit čut za bistvo m uzejskega poslanstva in spom eniške pričeval- nosti. Zlasti ureditev Pokrajinskega m uzeja v M ariboru govori o uspešni in še danes veljavni uresničitvi velikopoteznega načrta. Č eprav se ni nikoli posebej u k v arjal z um etnostno zgodovino, je v en d ar v sestavu kulturnozgodovinskega oddelka m ariborskega m uzeja z velikim posluhom za to stroko uredil zbirko cerkvene um etnosti in stanovanjske kulture. Nič m anj kot za m uzej pa se je zanim al tudi za spom eniško podobo M aribora, pri čem er m u je bila posebno pri srcu obnova m ariborskega gradu. V svoji najplodnejši, m ariborski dobi si je postavil tra je n spom enik tudi pri Časopisu za zgodovino in narodopisje, gla­ silu, ki m u je v souredništvu z Jankom G lazerjem pripom ogel do m ednarodne veljave. Bašu je bilo tu je suho teoretiziranje in s svojim i sodelavci je reševal vse m uzejske problem e, tudi take, ki so terjali od njega fizične napore. Polna boga­ tih izkušenj so bila zato tud i njegova pred av an ja iz m uzeologije, ki sm o jih poslušali v sem inarju za um etnostno zgodovino. K ot m uzealci in konservatorji smo se tudi še pozneje radi srečavali z Bašem, saj nam je bil vselej pripravljen pom agati z nasveti, a tudi kot človek nas je pritegoval s svojim i zgledi in vedrino te r z živim, neposrednim odnosom do sočloveka. B ibliografija F ran ja Baša še ni zbrana v celoti, saj so njegova dela razkrop­ ljena po neštevilnih dom ačih in tu jih glasilih, že v obrisih pa daje slutiti vse­ stranskost te k u ltu rn e osebnosti, ki je odšla od nas m nogo prezgodaj. Sergej V rišer Dr. Josip Korošec Slovensko arheologijo je doletela velika izguba, ko je 11. m arca 1966 um rl v L jubljani univ. prof. dr. Josip Korošec. N jegova sm rt pa je prizadela tudi um etnostnozgodovinsko stroko, saj smo z njim izgubili tovariškega svetovalca, ki nam je vedno nudil strokovno pomoč in nas s svojim neu tru d n im delom vzpodbujal. Vsi sm o zavzeto sprem ljali Koroščeva terenska raziskovanja, pa naj je šlo za neolitska ali staroslovanska najdišča; vedno so p rinašala o dkritja, ki so vsaj posredno m ikala tudi našo stroko in arheološka spoznanja rajnega dr. Korošca lahko s pridom izkoriščam o tudi um etnostni zgodovinarji. P oudariti m oram o, da je p rav zap rav šele o n sistem atično utem eljil našo prazgodovino in slovansko arheologijo in da je staroslovanske najd b e p ri nas prvi kritično uredil in opredelil. O pom nim naj le n a dragoceno knjigo »Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji« (Celje 1947) ali na nepogrešljivi »Uvod v m aterialno kul­ tu ro Slovanov zgodnjega srednjega veka« (L jubljana 1952), ki je tudi za um et- nostnega zgodovinarja poraben priročnik. Sam arheološkega gradiva sicer ni um etnostnozgodovinsko in terp retiral, am pak ga je preučeval z arheološko m etodo in s tem položil trd n e tem elje za nad aljn je delo. Značilno za njegovo strokovno vnem o pa je, da je im el posluh tud i za um etnostnozgodovinske izsledke in da je n a praški univerzi sam študiral um etnostno zgodovino pri prof. M atejčku. Svoje rezu ltate in n ajd b e je sproti objavljal, zato je v štiriin d v ajsetih letih intenzivnega dela izšlo izpod njegovega peresa m nogo odličnih razprav in poro­ čil, o k aterih nas pouči bibliografija v XVII. letniku »A rheološkega vestnika« (1966), glasila, ki ga je sam priklical v življenje, ga deset let u rejal te r m u pridobil m ednaroden ugled. Tudi v našem Z borniku (V.—VI., 1959) je objavil razpravo »Ali pred stav ljajo neolitične statu ete um etniške izdelke«? Dodam naj še, da smo K oroščevem u spom inu dolžni, da ponovno prezentiram o staroslo­ vanski stavbni objekt, ki ga je izkopal na P tujskem gradu, pa so ga nato na neodgovoren ukaz zasuli! Naj gre že za svetišče ali ne, stavba je vsekakor starejša od srednjeveških fevdalnih dni, v k atere jo je ko t obram bni stolp uvrstila prenagljena kritik a, ki ni upoštevala vseh od k ritih arheoloških argu­ m entov. Dr. Josip Korošec se je rodil 13. oktobra 1909 v L jubljani in diplom iral iz arheologije v B eogradu leta 1936; štu d ije je nadaljeval na K arlovi univerzi v Pragi, k je r je prom oviral z disertacijo o k u ltu ri L jubljanskega b a rja leta 1939. Se istega leta je postal kustos sarajevskega m uzeja in se takoj lotil znanstvenega dela. Po vojski, ki m u tudi z ječo ni prizanesla, je leta 1945 prišel v muzej v P tu ju , k je r so m u bogata arheološka tla nudila priložnost za izkopavanja na P tujskem gradu. Leta 1947 je postal izredni in 1951 redni profesor ljubljanske univerze. Vzgojil je lepo vrsto odličnih arheologov, m ed njegovim i slušatelji pa so bili tudi m nogi um etnostni zgodovinarji, ki se bodo zaslužnega, tem pe­ ram entnega, predvsem pa človeško prisrčnega učitelja s hvaležnostjo spom injali. E. Cevc Dr. Josip Klemenc Dne 28. 9. 1967 je um rl n a svojem posestvu v Dolu pri L jubljani univer­ zitetni profesor in ugledni arheolog dr. Josip Klemenc. Rojen je bil dne 14. 3. 1898 v Ljubljani, k je r je študiral od 1909 do 1917 n a klasični gim naziji, n ato pa n a univerzi v Z agrebu geografijo, zgodovino in arheologijo. Služboval je n ajp rej na gim nazijah v P tu ju in v Celju, 1923 pa je prestopil v službo na arheološko-historičnem oddelku N arodnega m uzeja v Za­ grebu. L. 1929 je dosegel na podlagi disertacije »D islokacija rim ske vojske v Pano­ niji« doktorat iz filozofije. V letih 1929 do 1931 se je specializiral za arheološka izkopavanja pri N em škem in A vstrijskem arheološkem inštitutu. NDH ga je 1942. upokojila. Od 1 . 1946 do sm rti je bil profesor za klasično arheologijo in antično zgodovino na univerzi v Ljubljani. K ot arheolog in znanstvenik se je K lem enc uveljavil posebno kot num iz­ m atik, kot vodja izkopavanj in kot arheološki kartograf. N jegova največja zasluga je odkopamje in rek o n stru k cija rim ske civilne nekropole v Šem petru pri Celju (1952— 1955), ki je vzbudila največjo m ednarodno pozornost. Dokončno objavo tega pom em bnega spom enika m u je preprečila prezgodnja sm rt. S trn jen o je rezu ltate zajel v knjižici R im ske izkopanine v Š em petru (1961). Z njegovim sodelovanjem je najožje zvezano tu d i raziskovanje rim skega lim esa v Jugoslaviji.