IVfed stolpnicami in džamiiami s pravne in str. 3 stf. 2 in 4 Cocfail šfudentskega humorja str. 11 Srečanja Foto: Joco Žnidaršič Pohodi po partizanskih poteh, ki so jih pred nekcj lefl začeli organi-zirati študentje na nekaterih fokul-tetch in pckrcjinskih klubih, so do-bili že kar lepo trodicijo. Najbelje organiziran pa je goiovo p.ohod štu-dentov strojništva. Pohodi so orga-nizirani z željo, da bi mlademu rodu — študentom čim bolj pribli-žali kraje, znane iz NOB, in obudili spomin na velike dni naše revo-lucije. Gotovo je potrebno, da se seznanimo s partizanskim življenjem, vendar pa poho-di v taki obliki ogromno stanejp. Tam kjer organizirajo pohode, opazimo, da sta-ne pohod velikokrat več, kot znaša pro-račun za vse ostale dejavnosti Zveze štu-dentov na fakulteti. Na račun pohodov večkrat ne zaživijo v Zvezi študentov na fakulteti ostale dejavnostij za katerih de-lo so prav tako potrebna finančna sred-stva. Vprašamo se, ali je politično-vzgojnl efekt pohodov v pravem odnosu s finanč-nimi sredstvi, ki jih porabimo za pohod. Res aktivizira priprava na pohod skoraj vse študemte na fakulteti ali v pokrajin-skem klubu, tudi tiste, ki se pohoda ne udeležijo. Postavlja pa se vprašanje, ali ne bi z manjšimi finančnimi sredstvi pospešili delo Zveze študentov na fakul-teti čez celo leto, ne ¦ pa samo v tistih raesecih, ko se pripravlja pohod. Ali - ne bi mogli tudi z marijšimi strošlki organi-zirati pohoda? O teh vprašanjih je raz-pravljajo predsedstvo UO ZŠJ skupaj s predsedniki fakultetnih odborov. Na sestanku je bilo mnogo razpravljanj o tem, ali naj pohodi ostanejo v doseda-nji obliki ali pa naj dobijo drugo obliko, ki bi bila cenejša. Nekateri so bili mne-nja, da lahko bolj pomagamo prebival-stvu v partizanskih krajih z delovniml "akcijami (popravila cest, napeljava elelc-trike, gradnja športoih igrišč za šalskb in ostalo mladino i. t. d.); te akcije naj bi trajale po nekaj dni. V vasi pa bi prav taiko organizarali kulturne programe ia razgovore z borci. V vasi se ne bi ustavill ' samo za nekaj ur, ampak bi preživeli ne« kaj dni z vaščani. To sioer ne bi bil več partizanslu pohod, a bi zato bila konkret-na pomoč študentov prebivalstvu. partizan« skih krajev. UO ZŠJ nima finančnih sredstev za par-tizamke pohode. Nanj pa se obračajo za pomoč vsi tisti, ki mislijo letos organizi-rati pohode. Z isto pravico pa lahko od UO ZšJ zahtevajo finančna sredstva osta-le fakultete, ki ne organizirajo pohodov, a bi ta denar lahko porabile za ideološko delo na fakulteti. Vprašanje zase so pohodi, ki so Organi-zirani v jugoslovanskem merilu. CO ZSJ je sklenil, da interfakultetne konference nimajo pravice orgamizirati pohodov. Ob organizaciji takega pohoda pade vse fi-nančno breme na eno izmed fafcultet. Ta prevzame obve^aiost, ne da bi si prej za-gotovila finančna sredstva, zato prosi na vse strani za denar, največkrat pa ga ne uspe dobiti dovolj. Tako ravnanje bi bilo v gospodarski organizaciji oznadeno kot gospodarski kriminal. Kaj pa je to v dniž-beno-politični organizaciji? - Jože šušmeitj LETO XIII. Ljubljana, 27. marca 1963 Stev. 8 ribuna I. STROKOVNO POSVETOVANJE ŠTUDENTOV PRAVNIH FAKULTET TEMELJISO Od^U. — 17,,.tega meseca so se sestali v Zagrebii študemfeje pravnlh fakuilitet itz vse Jugoslavije: iz Zagreba, Ljubljane, Beo-grada, Pri&ttne, Niša, Novega Sada. Zbrali so se na prvo strokovno posvetovanje. Po-budo za izmenjavo mišljenj in pregledov o pbsairieznih pravnih problemih, ki se pojavljajo v naši družbi, je dal na svojem sestanku v Skopju lani jesemi interfakul-tetni' sekretariat, ki je organizacijo prva-ga poisvetoivanja fakultetn&mu odboru za-grebške pravne fakultete. V treft dneih je blizu 50 delegatov po-slušalo 6 referatov, ki so jih podali pred-stavnikr posameznih fakultet. Na večino tem s-e je javilo po več koreferentov, ne-to pa se je razvila živahna diskusija, v kateri so često prišla do izraza tudi zelo nasprotaa mnenja. Opaziti je bilo, da mladim pravnikom kljub vsemu nekoliko bolj ležijo sociološka in ekonomska ozad-ja pravnib. pojavov in pojmov; vzrok je brez dvoma v tem, da je za možnost raz-pravljanja o posameznih pravnih inštitu-tih potrebno dobro poznavanje teorije, eksafctnost v formuliranju misli in dobro poznavanje pozitivne zakonodaje: le-tega pa študentom — med njimi je bila veči-na iz drugega letnika — še primanjkuje. Toda s skrbnejšo pripravo na bodoča po-svetovanja, predvsem s sestavljanjem ustreznih koreferatov, je tej obliki inter-fakultetaega sodelovaftja brez dvoma za-gotovljen uspeh. Na posvetovanju so študentje obravna-vali probleme, ki izvirajo iz predosmutka nove ustatfe v luči predosnutka samtega, pa tudti dolocb veljavnih predpisov: druž-beno lastnino, položaj deiovnilh organiza-cij, pravne oblike integracije, stanovanj-ska' razmerja, kazenskopravno zašcito dr-žavljanskih pravic in zunanje zastopanje Jugoslavije. Tema: Podjetja im družbeni plaift je odpadla, ker delegacija iz Skopja nd mogla pripotovati. Naštete teme kaže-jo, da so se študentje lotili temeljnih vpra-šanj našega družbenopolitičnega, pravne-ga in ekonomskega srstema in o zadevah podali »evoja mnenja, kafcor so se izkrista-lizirala na njihovih fakultetah ob študi-ju predosnuitka ustave. Zadnji dan pa so predistavndlki posamez- nib. fakultet govorili o študdjsikiih vpraša-njih, predvsem o stopenjskem študiju s poudarkom na tretji stopnjd, o uvajanju predavanj iz tujih jezikov in o nadalj-njem sodelovanju. Otvoritve posvetovanja se je udeležil tudi predsednik sabora NR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, ki je bil pokrovitelj posvebovanja. Na žal^ost ni mogel izpolni-ti želja vseih prisotruih, da bi spregovoril bodočim pravnikom o nekaterih aktual-nih problemih, ki stoje pred nami na področju nadaljnje izpopolraitve našega pravnega sdisteiina in otoiifkovaiija pravnika. Delegate je sprejel tudi dekan zagreb-ške pravne fakultete; še ožje medsebojne stike pa so navezali na tovariškem za-ključnem večeru. Drago Demšar OBISK NA FAKULTETI ZA STROJN&TVO Ali misliš, da so potonile od sramu? Pohocl9 brigada9 avto-moto • •. Kolegi s fakultete za strojništvo so nas povabili, naj se seznanimo z njihovim de-lom. Obiskali smo sestanek pripravljalne-ga odbora za partizansiki pohod na Sutjesko. O tem poročamo na 4. strani. Njihova vnema kaže, da bodo prebrodili vse t«žave okrog priprav. Po delovnem se-stanku smo se pozanimali še za ostale akcije, ki jih pripravljajo v bliž/iji prihod-nosti. 0 Najbolj popularna (in zanimiva tudi za ostale študente) novica je gotovo ta o avto-moto krožku, ki je pričel z delom prejšnji teden. V povezavi s SOLT so pri-pravili poseben tečaj za 50 študent»v strojništva. Interesentov pa je bilo znatno več. S pomočjo fakultete so si zagotovili tudi avtomobil Piat—600, s katerim bodo po enomesečnem teoretifinem delu pre-izkužali tia (iesti pridobljeno znanje/- : 0 Letošnje srečanje študentov strojni-štva iz vse Jugoslavije bo od 4. do 7. apri-la v Ljubljani. Udeležili se ga bodo pred- stavniki vseh desetih strojnih fakultet in sorodnih višjih šol. V športnem delu srečanja se bodo štu-dentje pomerili v odbojki, košarki, namiz-nem tenisu, streljanju in šahu. Pripravili bodo tudi posvetovanje deka-nov in predstavnikov Zveze študentov, na katerem bodo predvsem obravnavali so delovanje med fakultetami in industrijo ter težave prve stopnje. študentje sami pa bodo izmenjali svoje izkušnje s področja študijske reforme, vzklajevanja učnih ntačrtov, učbenikov in skript. S svojim iz-črpnim delom na tem področju bodo sku-šali olajšati prestopanje z ene na drugo fakulteto, kar je bilo doslej zvezano s pre-nekatero težavo. Prav tako se bodo pome-nili o organizaciji ideološkega dela, delov-nih akcij in partizanskih pohodov v okvi-ru študentske organizacije. « Zaenkrat je za tradicionalno delovno brigado Pohorski heroji prijavljenih nad 50 študentov strojništva. Najmanj pri-javljencev je iz prvega letnika, kjer je precej študentov zaskrbljenih zaradi jirnij-skega izpitnega uspeha. 0 Sodelovanje s kolegi iz Maribora je zelo slabo. Videti je, da njihova študent-ska organizacija močno šepa. Stdkov niso dosegli niti pismeno niti osebno, ko je predsednik ZŠS vz Ljubljane večkrat obi-skal Maribor. 0 Sodelovanje — rodilo ga je delovno tovarištvo na akciji — z višjo šolo za zdravstvene delavce je še vedno na zavi-danja vredni višini. Dekleta so strojnike celo povabile v novo folklorno skupino, ki že redno vadi. 0 športno udejstvovanje še vedno ni na primerni višini. Različna mesta pre* davanj in oddaljena telovadnica v Trno-vem imajo pri teni nemajhno zaslugo. Odločili so se, da bodo organizicajsko utrdili športno organizacijo na fakulteti, Na hodnikih fakultete so pripravili raž-stavne propaganidne panoje za brigado ia partizanski marš. Razstavljena so vsa pri-znanja, pohvale, medalje. mac Dirago Demšar KLUBISTIPENDISTOV - TESNEJSA POVEZAVA 4 YSA PODPORA ŠTIPENDISTOM &tipendistov in Kluba štipendistov Sklada Borisa Kidn- oziroma znižanja višine štipendij glede na lanski študij- V ča tretji klub, ki zdruzuje Ijubljanske študente na podla- ski uspeh. ¦ : ¦ V dvorani kluba poslancev je- bil v četrtek ustanov-ni občni sbor Kluba štipendistov Iskre, ki so se ga ude-ležili tudi predstavniki podjetja Iskra. Generalni direk-tor Iskre, tov. Horjak je v svojem govoru, v katerem je prisotnim orisal nastanek in obseg poslovanja Iskre, tega »vesoljnega podjetja«, poudaril, da pomeni ustanovitev Kluba, ki združuje okoli 250 štipendistov Iskre in od nje ustanovljenega ter z njo kar najtesneje povezanega zavoda za avtomatizacijo — prelomnico v sodelovanju štipendist — štipenditor. Klubu je zagotovil vso mate-rialno in moralno podporo pri izvajanju njegovega pro-grama. Klub &o pri svojem obsežnem delu lahko črpal iz iz-Jcušenj, ki si jih je pridobil prejšnji Klub štipendistov Zavoda za avtomacijo. Ustanovili bodo 5 komisij: social-no-ekonomsko, študijsko, strokovno in kulturno-zabavno, komisijo, posebej pa še komisijo za inozemske prakse. Organizirati nameravajo strokovne krožke, v katerih bi člani kluba iz odpadkov tovarn izdelovali določene na-prave; ustanoviti mislijo fotoklub in športno sekcijo, ki bi prirejala tekmovanja med štipendisti in delavci po-sameznih obratov. Za izpopolnjevanje članov v poznava-nju posameznih gospodarskih in strokovnih zadev ter internih problemov podjetja nameravajo prirejati preda-vanja in obiskati vse obrate Iskre. da bi se po prihodu na delovno mesto lahko čirn hitreje vključili v ves tehno-loški in delavsko-samoupravni mehanizem obratov. štipendisti so poudarili potrebo po učenju tujih je-zikov, saj jim lahko samo" ti omogočijo stalno spremlja-nje razvoja znanosti, bodisi preko tiska bodisi z obiski v različnih dršavah. Zato bodo uvedli stalne jezikovne te-čaje. Za direktno povezavo z organi podjetja bodo štipen- disti prihajali na seje delavskih svetov, predstavnik v šti- pendijski komisiji podjetja pa bo posredoval rnnenja klu- ba. Udeležeinci zbora so navajali še številne d/uge oblike sodelovanja. Menimo, da jih bodo ob tako velikem razu-mevanju, kot ga je do sedaj pokazala Iskra, v celoti izvedli. Klub štipendistov Iskre je poleg Zeniškega kluba Stran 2 gi strokovnosti in zavestnega usmerjanja v poklic, ki jih pričakuje. Omenjena kluba sta že v veliki meri pokazala upra-vičenost obstoja takih klubov, zato menimo, da se bodo tudi štipendisti drugih delovnih organizacij organizirali v klube in se preko njih še tesneje povezali s štipenditorji pri urejanju skupnih vprašanj v interesu obeh strani. PRIMER POVEZAVE ŠTIPEMDSTOR-ŠTIPENDIST Decembra preteklega leta so štipendisti ' Sklada Bo-risa Kidriča ustanovili svoj klub kot posebno organizad)-sko obliko dela ZŠJ na Ijubljanski univerzi. Potrebo po klubu sta narekovali nujnost tesnejše povezave in sode-lovanja med Skladom Borisa Kidriča in štipendisti, ka-kor tudi želja štipendistov, da se se seznanjajo in razgo-varjajo — tako med seboj, kakor tudi s predstavniki raz-nih znanstvenih in ruzikovalnih inštitucij pri nas. Od tod izvirajo tudi naloge kluba, ki trenutno zdru-žuje 43 študentov Ijubljanske univerze, ki so se nameni-li za raziskovalno in pedagoško delo ter na podlagi od-ličnih ali prav dobrih študijskih uspehov, seveda ob iZ' polnjevanju ostalih pogojev, postali štipendisti osrednje-ga organa za financiranje znanstveno-raziskovalnega de-la v naši republlki. Ngloge kluba so torej, da organizira strokovno izpopolnjevanie štipendistov izven šolskega ok-vira, in to s predavanji.obiski inštitutov in raziskovalnih zavodov, z ekskurzijami; da skupaj z upravnim odborom Sklada organizira strokovne prakse za štipendiste in vodi evidenco o perspektivni zaposlitvi štipendistov; da sode-luje pri odločačnju o podelitvi. višini in trajanju štipen-dij in še kako drugače pnmaga pri urejanju odnosov med štipenditorji in štipendisti. Odbor kluba se je takoj lotil dela. Najprej je sesta-vil pravilnik kluba, nato pa med štipendisti izvedel anke-to, ki je pokazala predvsem, kdaj bodo diplomirali in ali že imajo dogovorjeno delovno mesto na fakulteti ali in-štitutu. Okoli 10 štipendistov bo diplomiralo že v tem študijskem letu (med 43 štipendisti jih študira 5 na III. stopnji, 2 na '/., vsi ostali pa na II. stopnji), približno toliko jih ima tudi zagotovljeno zaposlitev. Razširjeni odbor je tudi pregledal študijske uspehe štipendistov in delovanje v družbeno-političnčih in strokovnih organizaci- jah ter predlagal upravnemu odboru Sklada povišanjaizobraževanie. Klub pa je poskrbel tudi za potrebna seznanjanja čla-nov s problemi znanstvenega dela. Tako so štipendisti obiskali zavod za raziskavo materiala, kjer so si ogledali tehnološke postopke in poslušali predsednika Sveta za znanost, inž. Viktorja Turnškd, ki jim je predaval o or-ganizaciji raziskovalnega dela pri nas. O načrtovanju in poteku raziskovalnih akcij je štipendistom govoril docent medicinske fakultete dr. Miha Likar, dokumentolog tov. Meliharjeva pa o dokumentacijski službi, njeni funkciji in stopnji razvoja in uveljavljanja pri nas. Prav na tem področju smo v naši državi v velikem zaostanku, a tudi kolikor je ta služba razvita, se je posamezniki, gospodar-ske organizacije ali inštituti pri svojem delu vse premalo poslužujejo in tako: 1. po nepotrebnem zapravljajo sred-stva in čas za lastne raziskave in 2. zaradi nepopolne do-kumentacije v veliki meri zavirajo vdor in uporabo- mo-dernih znanstvenih dosežkov na področju naše proizvod-nje. V veliki meri je to posledica mojstrske miselnosti in udobnosti. Brez dvoma bi se vsi mladi kadri, ki od-hajajo iz naše univerze na kakršnakoli delovna mesta, morali spoznati z dokumentacijsko službo, da bi v svoji delovni organizaciji lahko čim več prispevali k poveča-nju produktivnostt. Zato so štipendisti sklenili, da si bo-do prizadevali organizirati za študente vseh fakultet vsaj nekaj ur predavtmj iz te, za sodobno znanost nujno po-trebne panoge. Štipendisti Sklada Borisa Kidriča se nameravajo pru hodnji mesec podati na dvodnevno ekskurzijo na Primor-sko, kjer bodo obiskali določene organizacije in zavode ter 2 delavci izmenjcdi mišljenja o posameznih problemih teh organizacij: o produktivnosti, investiranju, zunanji tr-govini, reklami itd. Da bi bil smoter čim bolj dosežen, se bodo poprej v študijskih skupinah seznanili z materia-lom, ki to snov obravnava, in pripravili ustrezna vpraša-nja in teze. Stroške ekskurzije bodo krili iz članarine, ki so jo vplačali za letošnje leto, nekaj pa bo prispeval tudi upravni odbor Sklada. Klub je že v polni meri zaživel in svoj obstoj brez dvoma opravičil: skrbi za strokovno izpopolnjevanje čla-nov in prispeva svoj delež k rasvijanju dobrih odnosov med štipenditorji in štipendisti. To pa je bistvena naloga podobnih klubov in čim več jih bo, s toliko večjo goto-vostjo lahko računamo, da bodo študentje po diplomi opravičili investicije, ki jih je družba vložila v njihovo PMIEDSTAVLJAMO JVGOSLOVANSKE UNMVERZMTETNE CENTRE ED iVlestu tlajejo obeležje mladi. Utrip živ-Ijenja, stremljenja in skrbi, majhne Iju-bezni do vsega, kar je v njem, se zrcalijo iz pogovorov z njimi. Lepo je imeti neko mesto rad, rasti z njim in se mu upirati, ljubiti popoldansko sonce v parku, pose.ja-nem z nagrobniki brez letnic in imcn. če hočeš pisati o Sarajevu, moraš misiiti »a vse to. Vse te k temu sili. Cudno ln-zaLO-netno mesto za nekega, ki je prvič v njem: čudno tudi zato, ker se po štiriin dvajsetih urah, ko si prišel vanj, počutiš v njem dotna, ves, kje lahko srečuješ ko-lege z univerze. kje je moderni del nus sta s stolpnicami in kje je Baščaršija m s katerega pločnika je streljai Gavrito Princip. To mesto živi v ritmu, ki nam je včasih tu,j in nedoumen. Naprimer: ko se popoldne sprehajaš po mestu, vidiš, da se Ijudje med seboj pozdravljajo in sc rokn-jejo, kar seveda ni nlč posebnega, vendur pa se začudiš, ko opaziš, da se pravzaprav skorajda vsi pozdra\i.jajo. Posebno šty-dentje se poznajo med seboj. Ko sem ko-legu slavistu s sarajevske univerze na poi v šali dejal, da imam občutek, da se tu vsi (judje med seboj poznajo, mi jp prav tako v šali odgovoril, da to povsem dr/i. Rekel mi je: »Ce hočeš nekoga srečati, se pač vsedeš v kavarno ... kajti v Sarajevu imamo pravzaprav samo eno velilio ulieo in po njej gre vsak Sarajevčan vsaj en-krat na dan. Kn gre v službo ali iz nje. ko gre na fakulleto ... In če ne drugje. ga srečaš v dvonadstropnih anglcških avto-fousih mestnega prometa. Kajti tudi ti avtobusi se vsak dan pojavljajo na svojih progah — neuničljivi so, čeprav so ncka-teri od njih taki kot da bi bili zbiti iz kouzervnih škatel...« Mimogrede — filozofska za vzgled Avla filozofske akultete. Okoli devetih dopoldne. Najmodernejša zgradba fakulte-te, Spominja na ljubljansko. V avli je garderoba; tu domuje tudi univerzitetni odbor in (zadeva, ki je več kof omembe vredna) tu se med odmori lahko pokrep-čaš s sendvieem, kavo in sokovi. Nič čud-nega ali nenavadnega, če srečaš med štu-denti, ki hite na predavanja, tudi kolege iz Arike in od drugod. V Sarajevu, uni-verzitetnsm centru Bosne in Hercegovine, in še v nekaterih manjših aniverzitetnih centrih (Tuzla, Banja Luka, Zenica, Mo-star) študira pnleg 10.000 naših študencov tudi akali petdeset mozemcev. Pravijo da so se le-ti povsem vključili v delo ra fakulfetah in drugje ter da so se privadih našega načina življenja. Letos nameravajo jnozamski študentje v Sarajevu ustanoviti klub pri.-ateljslva. še nekaj, kar na filozofski fakulteti pre-seneča: na fakulteti imajo lepo urejen ;>d-delek za poučevanje tujih jezikcv. Magne-tofonski oddelek, kot ga.iinenujejo, je lepo založen z materiali za moderen pouk tu-jih jezikov in literatur. Nekaj, kar je vred-no posnemanja oz. kar je pri nas verjetno samo finančni problem in hkrati neKa.1-kar kliče po čim hitrejši rešitvi. Misiim. da ne bo daleč, ko bodo lahko tudi l.ju-bljanski študentje. sledili pouku tujega jezika s slušalkami na ušesih, po metodi. ki omogoča lažji pristop k .tujemu jsziku in je hkrati velikega praktičnega pomena tudi za profesorje tujih jezikov... še drobna pripomba oziroma vprašanje: radi šahirate. Ne? Ping-pong pa ste že posku-šali igrati, mar ne? V kluau, ki je na filo-zofski fakultefi, se lahko pamerite v tera športu. Imajo igralno mizo, šahovske de-ske, radio . . . Prosior, ki, kot pravijo tu-kajšnji študentje, spada k fakulteti. Vprciš^nja in odgovori Kot v vsakem univerzitetnem centru v Jugoslaviji, tudj v Sarajevu štndentska organizacija zadeva na kompleks vprašanj in išče nanje najprimernejše odgovore. Tu sn najprej vprašanja, ki so specifična za mesto samo in slednjič tudi tista, ki ia-dev-ajo študsntsko giban.je v vsej državi. Med tako imenovanimi lokalnimi problo-mi Sarajeva jp povprečnemu študentu, ki pride vanj, najvažnejši problem stano-vanje. In v zi^ezi s staiiovanjem oddal.je-nost tega do fakultete. Govoril sem s študentom književnoisU. Povedal mi ja^ da osrednji študentski dom na Bjelavah sprejme ckoli 1200 štttdentov. Ta dorn pa je nekoliko odmaknjen od fa kultet. razen mediciniske. Ta študent knji-ževnosti mi je med drugim naštel ttidi ostalp študentc-ke domove, povedal, da bo-do sedaj v njih uvedli ekonoms-ke en ne in da je problem teh domov v glavnem v tem, da so raztreseni po vsem mestu in s tem izključujejo možnost grupacije več-jega števila študentcvv, kar bi privedlo do poživljenega kultumega in družabnega živ-ljenja med študenti. Hkrati pa ti domovi nimajo potrebnih prostorcv za takšne de-javnosti. Problem študentskega centra, kje bodo našle zatodišče ra?ne študents'ce kutturniške skupine in kje bo teklo štu-dentsko življenje v Sarajevu, rešuje sedaj univerziteirii odbor. Pravijo, da bodo do-bili centralno studentsko ustanovo v sre-dišču mesta, kjer bo med drugim tudi dvo-rsma za projekcije filmov itd. S tem bo v Sarajevu na m iprikladnejši način rešena raztresenost študs-ntskih ustanov. Tako mi je pripo^edoval šiudent književnosti in ko sva »ocenjevala« neko sliko rm steni v pro-storu, kjer sva sedela, je pripomnil, da bi jo vrgei iz svoje sobe — če bi jo imel. Sliko in sobo namreč R?forma, siopenjski študij DA in NE in 50% uspehi na izpitih Iz beležnice pod šifro: intervju s pred-sednikom UO ZŠJ — Nedeljkom Miljana-vičem. Vprašanje: »Kako je na vaši univerzi s stop&njskvm štndijem? Na kakšne probU1-' me so naleteii univerzitetni \>rgani in kakš-na stališča zavzema ZŠJ?« Odgovor: »Kot povsod. smo tudi pri nas uvedli stopenjski študi.j. Uvajaii smo prvo in drugo stopnjo. rnedtem ko smo biii pri tretji, takoimenovanem postdiplom-skem šcudiju, oprezni, ker menimo, da se mora tretja stopnja izkristalizirati na ,iu-go.slovanskem nivoju. Težave pri stopen.i-skam študiju so se na posamezni fakul-tetah pakazale kaj kmalu. Npr. na agrono-miji. Pri dolcčenih fakulte.tah.kjer bi prva stopnja enaka odsovarjajočim višjim šo-lam, stopenskega študija nismo forsirali-Menim. da je važno to, da naj bo sto-penjski študij. na fakultetah, za katerih diplomante je proizvodnja zainteresirana.« Vprašanje: »Kakšna je socialna struk-tura študentov v BiH?« Odgovor: »Analize Kažejo, da je še ved-no večji del študentov iz družin uslužben-cev itd. in da jih je manj delavskega po-rekla. Menim, da pomeni kreditiranje, ki ga sedaj uvajamo, ugodno rešitev tega vprašanja. Kredite bomo tako lahko dode-ljevali res potrebnim; tako upamo, da se bo odstotek študentov delavskega porekla, povečal.« Vprašanje: »Katero je trenutno najvaž-nejše vprašanje, s katerim se ukrvarja Zveza študentov?« Odgovor: >:Povprečno so na naši univer-zi študijski uspehi samo petdeset odstot-ni. Plenum univerzitetnega odbora bo ra-ziskoval ta problem. Mislimo, da je pred-vsem važno vključevanje študentov v delo na fakulteti takoj po prihodu na univerzo. Razen tega je tukaj tudi vprašanje skript itd. Menimo, da so vsi rezultati rezultat prfedavatelj in študentov. Popoldne v mestu študente srečuješ vsepovsod. Spoznaš jih po torbah, ki jih nosijo, in po tem, da so v svojem obnašanju nezadržani, pri-jateljski in sproščeni. Po poti ob Miljacki, ki je čudovito rdeča (menda zaradi nali-vov in ilovice), hitijo mirno rektorata (kjer je med drugim tudi pravna in eko-nctnska fakulteta), ka mimo Priinipovega mnstu v univerzitetno knjižnico, ki je med najlepšimi stavbami v mestu. Zgrajena nekje v začetku stoletja v stilu, ki pre-seneča po orientalni domiselnosti. Tu mar-sikateri študent prebije dneve in dneve. Zbirajo pa se ^tudentje tudi drugje, v klubih na fakultetah in v domovih ab skupnem študiju. Zanimanje za kulturno življenje med študenti je precejšnje. Ne-kateri seveda tožijo, da v Sarajevu ni v kultumem življenju kaj posebnega, medl-tem ko so drugi zadovoljni. Seveda pa bi radi več. študentsko kulturno-umetniško društvo Slobodan Princip-Selja vključuje marsikaterega izmed njih. Osteli se sku-šajo vključiti v delo na fakultetah. Zadnje čase je v Sarajevu opaziti izrazito tenden-co, da se poživi delo na fakultetah, tako da celotno kulturniško poslanstvo studea-dov ne bo ležalo samo na študentskem kulturno-umetniškem društvu, kajti šru-dentov je vsako leto več in vsako leto na-stajajo nove potrebe. In z njimi raste tu-di mesto Predvsem novo, medtem ko sta-ro ostaja tako kot je bilo, spomenik dni in vojska, ki so se menjavale v mestu, pečat časa, ki je mimo in ki je dal mestu posebno obeležje. Orientalna modrost Baščaršija. Stare hiše v orientalnem stilu, priče •nekdanjega življenja. Ko se tukaj spreha- jaš, se ti zdi, da se je čas ustavil. če je katero mesto mesto kontrastov, potem je to Sarajevo. Iz modernega dela, nekaj, minut s tramvajem, si sredi starega de!a,l ki se začne tam nekje pri Begovi džamiji in te spremlja nekaj ulic. Zlatarska ulica-Kujundžiluk, Gazihusref-begova ulica. Trgovinice, kjer delajo slo-viti zlatarji. In malo naprej kazandžiluk, kjer delajo domači obrtniki, s čudcr/ito, samo-njim lastno potrpežljivostjo in mar-Ijivostjo, čudovite predmete v bakru! Tega dela mesta nikakor ne moreš primerjati z Grbavico, najmodernejšim delom mesta. Nenad Vukovid, študent slavistike, s tta-terim sem se pred letom srečal v Kraiko-vu (tudi tam je bil njegov konjiček starl del Krakova), mi razlaga nastansk te in druge džarnije, nastanek in prevrate v mestu. . kdo bi si vse zapomnil. Begova džamija. Starec, ki nas je po-peljal noter, je bil pravcato orientalsko moder. Tri stvari je povedal: kdo je dža-mijo zgradil, kako je visoka in kako de-beii so aidovi. Nenad mi je povedal, da tujcem ta način razlage zelo impcnira. Menijo namreč, da starec pove, kar je najnujnejše, potem pa se po orientalsko zamisli. (Ali pa ne ve naprej, je nekdo •pripomnil). Vse to pa nudi študentom, ki se zani-majo za orientalistiko in zgodovino, na-ravno-st sijajno področje za študij. Mislim, da je Sarajevo eno izmed redkih mest, v katerem pridejo študentje zgodovine na svoj račun ... V polsnu na vlaku, ko sem se vračal, sem bil priča pogovoru dveh starejših ljudi. Govorila sta o tem, kako je treba pregledati osl vagonav pred odhodom na pot... Potem sta prešla na pogovor o železobetonskih konstrukcijah. Govorila sta dolgo v noč. Zjutraj, ko ne moreš več spati in priča-kujes postajo, na kateri izstopiš, smo se pogovarjali o študentskem življenju, o knjigah in literaturi. Kajti oba sta bila delavca-studenta, ki se po osemurnem de-lavniku vsedeta v predavalnico in poslu-šata predavanje iz matematike, fizike.. Tudi %• tem je perspektiva. Morda prav in samo v tem, sem pomislil. PETEE BJtEŠČAK Stran 3 Danes si v okviru bio-tehniške fakultete oglej-mo najprej GOZDAR-STVO! Poklic gozdarja je že star poklic, ki ga ljudje čislajo, poklic, ki je tesno povezan z na-ravo. Dober gozdar ne sme biti samo dober strokovnjak v svojem po-slu. Predmet svojega de-la — gozd — mora znati ccniti, ga vzgajati in va-rovati. Naši gozdovi do-bivajo danes v našem narodnem gospodarstvu vse vidnejšo vlogo. Biofehniška fakulteta Lesna industrija, papirna industrija, kemična industrija in še cela vrsta panog dejavnosti je tesno povezana z glavnim virom lesne mase — gozdovi. Zato danes tudi posvečamo veliko pozor-nost dobro izučenim gozdarskim kadrom. Biotehniška fakulteta, katero začenjamo danes predstavljati, omogoča v svojih štirih samostojnih oddelkih študij agronomije, gozdarstva, veterinarstva in biologije. Najprej se pomudimo pri gozdarjih. Ce si se odločil, da boš šel jeseni med gozdarje, potem potrkaj na vrata nove, moderne gozdarske fakultete na Večni poti 29 (pri Zoološkem vrtu). ŠTUDIJ je organiziran stopenjsko. Dve stopnji, vsaka po dve Ieti. Resnici na Ijubo pa moramo povedati, da je študijska reforma še v polnem teku. Šludijski režim, program in načrt še niso ustaljeni. Študij na I. stopnji je bil tto scdaj cnoten, nedifercnciran. Gozdarji živahno razpravljajo o tein, ali naj bi bila že I. slopnja razvcjana na smeri, ki si si jih do sedaj lahko izbral šele na II. stopnji. Zatlnja beseda še ni bila izrečena in je zato težko reči, kakšnih sprememb si lahko obctamo. Vsckakor je I. stopnja doslej porajala gozdarske strokovnjake, ka-terih kvalilikacijski rang leži nekje med gozdarskim tch-nikom in gozdarskim inžcnirjem. SPECIALIZACIJK. Šludij gozdurstva sc na II. sto»nii deli na tri smeri: na GOZDNO-1'ROIZVODNO SMER, GOZDNO-TEHNIČNO in na LKSNO-INDUSTRUSKO S?1KR. Jedro gozdarjev sc navadno zhere na gozdno-proizvod-ni smeri. Ta smer daje gozdne inženirje v pravem, kla-sičnem pomenu besede. Stutlij na tej smeri te usposablja za gojenje, izkoriščanje in varstvo gozdov. Inženh- te smeri je namreč neposredno povezan z biološkim živ-ljenjem gozdov. Gozdno-tehiiična smer usposablja kader za ra/.ne gozd-ne gradnje: gozdne ceste, poti, žičnice in druge gozdne prometne objekte.nrejanje hudourniških obnioči.j, razna gozdna geodetska dela in pod. Absolvent lesno-industri.iske smeri Da se bo vertetno zaposlil v kaki tovarni pohištva, na velikih žagah, v lesnili tovarnah (tovarne vezanih plošč), v tovarni papirja ali v tovarni za kemično prcdelavo lesa (celuloza). Tudi ta smer zelo privlači študente. t PREDMETI. Morda bi te zanimalo, kaj boš študiral prvo leto. V indeks boš spisal te predmcte: meteorologija in klimatologija, uvod v družbene vede, politična ekono-nomija, geologija s petrografijo, matcmatika I, teh-nično risanje, botanika, pedologija 1 in dendrologija. Vse-ga je kar 10 predmetov, s 40 urami predavanj in vaj. Vsak gozdar ti bo povedal, da moraš biti pri štndiju že ptro lcto ncpopustljiv. Študijski rcžim je zaostren. Nje-gova politika teži k teinu, da pride do škodljivega, dra-gega in včasih mijnega osipa vsaj v I. lctniku, ne pa šele v II. ali III. Zategadelj ne bo smel šiudija jemati preveč lahkotno, če nočeš če v začetku zabrcsti v neljube težave s še bolj ncljubimi posledicami in koncem. KOLOKVIJE pišeš iz maiematike — 5 čcz lcto; so obvezni ter ključ za nadaljevanje vaj in za pristop k iz-pitu. Nekaj kolokvijev prlspevajo šc pedologija, botanika in kemija. Spet ugotovitcv: če hočeš, da ti bodo študijske zahteve gladko tekle, boš moral sproti štadirati. VAJE imaš glede na n.iihovo vrrbino v kemičnem. pe-dološkem, ali pa v botaničnem laboratoriju, v kate.ein najčešče mikroskopiraš razne rastlinske preparate. Teh kabinetskih vaj je kar 14 ur tedensfeo. TERENSKE VAJE so obvezne in zelo zanimive. Ogledali si boste verjetno več slovenskih predelov (Pokljuko, Pohorje, Notranjsko). Na terenskih va-jah boste spoznali razne semenarne, drevesnice, se morda udeležili pogozdovanja; izdelovali boste ze-meljske profile, delali analize in izmere gozdnih sestojev. Na koncu I. letnika boš imel še 1 mesec obveznih terenskih vaj. PROGRAMI so delo, ki ga prispevajo tehnično risanje, geodezija in dendrometrija. Doslej so pro-grame izdelovali doma, po novem pa obetajo, da bo treba vse programe končati že na vajah, ker bo baje le-teh več. Vzpodbudno! IZPITI. Tvoji predhodniki so se morali v I. letu uspešno spopasti kar s 13 izpiti, če so hoteli na-slednje leto uživati gostoljublje II. letnika. Ti boš imel baje po novem opraviti le z osmimi od njih. Vsi težji izpiti so pogoji. Največ delovnega potu boš prelil za matematiko, kemijo in botaniko. Mnogo uspeha! LITERATURA. Predavanj ne boš smel zamujati, ker so lastni zapiski velike vrednosti, ko je treba naštudirati kak izpit. Literature namreč ni na pre-tek. Ravno za najvažnejše predmete, kot so goje-nje in urejanje gozdov, skript ni. Hočeš-nočeš se boš moral sprijazniti tudi z dejstvom, da je tuja literatura pri študiju sicer neljubo, zato pa po-trebno zlo. STIPENDIJE niso tako pogosten blagoslov kot bi si kdo prvi hip mislil. Le okoli 40 o/o študentov — gozdarjev je bilo deležnih njihove milosti. Zato boš moral stopiti v akcijo »Iskanje«. štipenditor-ji so navadno občine (referati za gozdarstvo) in gozdna gospodarstva. V novejšem času se zaradi novo uvedene lesno-industrijske smeri bolj zani-majo za štipendiranje tudi razne lesne tovarne. Kot že rečeno: zaposlitev in štipendije še ne padajo z neba. V POUK. Studij gozdarstva je po vsebini sila heterogen. Doma moraš biti v biologiji, ekonomiki in tehniki. Studij zahteva celega moža. Pritisku je izpostavljen predvsem I. letnik (slabo semevne vzkali in odmre). Zato upamo, da boš šel med »gozdarje« z dobrim občutkom za naravo in z vo-ljo do dela. Studij sam, pos^ebno pa kasnejša za-poslitev, poleg vsega tega zahtevata tudi telesno zdravega in čvrstega človeka. Prihodnja Tribuna bo predstavila agronome in biologe. srednješolcem V V cina Preteklo sredo so se v mali dvoranici na univerzitetnem odboru zbrali delegati vseh sekcij Zvcze študentskih or-ganizacij Ijudske tehnike. 34 delegatov — kolikor smo jih našteli — ali 80% vseh povabljenih je bilo priča občajni skupščini, za katero so pripravljatelji že prej natisnili po-ročila. Izčrpno poročilo o delu Zveze ŠOLT je podal dose-danji predsednik Milan Mladenovič in nakazal bistvene probleme, ki so v preteklem letu zavirali delo te organi-zacije na splošno; s tem je delegatom omogočil, da so po-zneje v razpravi razpravljali a težavah svoje sekcije oziro-ma klubov, ki delujejo v Zvezi. Zanimiva je bila predvsem razprava, ki se sprva sploh ni tnogla začeti. tVIed drugitn so strojniki potožili, da so sicer ustanovili avto-moto društvo, a z delom nikakor ne morcjo začeti, čeprav jim je fakulteta dala na razpolago osebni avtomobil, ker so pristojbine, ki bi jih tnorali pla-čevati člani kluba, če bi se hoteli naučiti šoferske veščine, previsoke; radioamaterji so potožili, da so naše trgovine z elektrotehničnim materialom zelo slabo zaloežne, da ni tnogoče začeti in dclati z najosnovnejšim materialom (kar pa v bistvu ni res!) in se devizna sredstva, ki jih trgov-ska mreža izdaja, pogosto trošijo za manj pomembne ar-tikle. Na skupščini so govorili tudi o delu foto-klubov in ugotovili, da predvsem tnanjka osrednji foto-klub, v kate-rem bi bili satno resni člani, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo in ki bi skrbeii za razstave, ostale temnice in klubi pa bi bili na široko odprti vsem študentom. Doslej so se temnice posluževali mnogi člani in nečlani, izdelova-li fotografije zase in za svoje prijatelje, ko pa je bilo po-trebno konstituirati vodstvo kluba in vzdrževati stike z Zvezo ŠOLT — kot je to tudi na biotehniški fakulteti — ni bilo mogoče najti nikjer človeka, ki bi prevzel kakšno odgovornost. Na skupščini so razpravljali še o tem, da je študijski režim postal zelo strog in je režim na fakultetah tako pri-vit, da študentov ne moremo preveč pritegniti v delo klu-bov. Tu so delegati dali nekaj konstruktivnih prediogov ta bodoče delo, s čemer so se strinjali tudi predstavniki Društva inženirjev in tehnikov Slovenije, glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije, Foto zveze Slovenije in drugi gostje, ki so prisostvovali tej letni skupščini. Ta skupščina ni pomenila kakšne prelomnice v delu Zveze ŠOLT, ki vedri in oblači v naši organizaciji. Pohva-titi moramo dosedanje delo vodstva pod skrbno roko Mi-lana Mladenoviča in pa nekaj pametnih diskusij, ki so po-tnenile smernico za bodoče delo. Zamerimo pa le to. da se tokrat ni razpravljalo o aktivnosti deklet v ŠOLT in še to, da nismo kljub vsem milijonom, s katerimi razpolaga Zve-za ŠOLT, slišali, (ali pa vsaj brali) popolnega izčrpnega Einančnega poročla! TaM Kot prejšnja leta bo tudi letos partizanski odred Franc Rozman — Stane (šiudentje strojništva in VŠMS iz Ljiibljanej v dobrih osmih dneh obšel kraje naše re-volucije. čeprav so iste vasi, poti in gozdovi, ki jih vsa-kokrat ob letu obiščejo, le drobec vsega, kar je plam-telo med drugo veliko vojno, bo letošnji pohod, odličen in bo v znamenju zvezne akcije vseh študentov strojništ-va v domovini. Koncem aprila bodo šli po poteh IV. in V. ofenzive — od Sarajeva do Tjeniišta. Peš, v vojaški formaciji, bo okoli dvssto Ijubljanskih študentov in štu-dentk prehodilo stotino kilometrov skozi tesni legen-darne Drine in Rereve, po kršju gora rned njima, do pečin, kjer je bil tov. Tito z glavnim štabom po IV. ofenzivi in po teh njegovih poieh naprej. Z zvezne proslave na Sutjeski bo Ijubljanski odred France R^zvian odšel še v Fočo in od tam v Ljubljano. Lucijan Vuga Fakultetni odbor ZŠJ se je zčlo aktivno vključil v j,ic-cijo za pretresanje določb FAKULTETNEGA STATUTA in predlaganje potrebnih sprememb. Studijska komisija je sestavila predlog spremevib učnega načrta za I. stop-njo in ga dala v razpravo prvim trem letnikom. študent-je so predlagali prenos nekaterih predmetov v druge se mestre, priključitev ali ukinitev nekaterih predmetov (n. pr. evidenca pravnih razmerij, osnove računovodstvaj, vsebinske spremembe in dopolnitve (javna uprava L, II., 'organizacija in upravljanje gospodarskih organizacij), uved-bo predavanj iz tujih jezikov in drugo. Fakultetni odbor je osnutek sprememb predložil fakultetni upravi. Študentska organizacija in organizacija ~ZK si prUa-devata za čim večjo AKTIVIZACIJO ŠTUDIJA, s čimer naj bi omejili slabo opravljanje izpitov in dvignili nivo znanja. Aktivizacijo skušajo doseči z uvajanjem vaj in re-petitorijev, s krajšimi seminarskimi nalogami, obveznimi in neobveznimi kolokviji, predvsem pa z večjim sodelo-vanjem Študentov na predavanjih in vajah ter s pogostej-šim izmenjavanjem mnenj med predavatelji in študenti. Seveda je osnovni pogoj za to, da študentje sproti štu-dirajo in redneje prihajajo na predavanja; le-to bo mi višjih letnikih, ki fia tak način študija v preteklih letih niso bili navajeni, brez dvoma teže doseči kot pri novin-cih, ki iz srednjih šol v večji meri ohranijo boljši in vest-nejši odnos do obiskovanja predavanj in tekočega štu-diranja. Seveda pa je aktivizacija študentov in študija od-visna tudi od predavateljev, od načina, aktualnosti in ka-kovosti predavanj ter stika s študenti. SVOBODNA KATEDRA po opravljeni razpravi o prtd-csnutku ustave nadaljuje z delom. Pred kralkim je pri-redila razgovor o statutih delovnih organizacij, pri če-mer je bil poseben poudarek na pravni naravi le-teh, kar ustreza tudi smotru svobodne katedre na pravni fakulie-ti, ki naj v vseh aktualnih družbeno-političnih problemlh išče tudi strokovno-teoretične osnove. Te dni bo predava-nje o gibanjih in odnosih med socialističnimi državami, sledili pa naj bi analizi političnega, družbenega in eko-nomskega stanja na Bližnjem vzhodu in v Latinski Ame-riki. Katedra ima še obsežen program, a ga zaradi pogo-ste zadrianosti predavateljev težko uresničuje. Tudi letos se bo pravna fakulteta vključila v prosla-vo že tradicionalnega TEDNA PRAVNIKA od 8. — 13. apri-la. Formirali so že odbor, ki naj pripravi proslavo na fakulteti, sportna srečanja in pohod na Rašico, kjer naj bi se formirala pravniška delovna brigada. Na to priredi-tev nameravajo povabiti tudi študente mariborske viš-je pravne šole in pravne fakultete iz Zagreba. Po dveh letih naj bi pravna fakulteta zopet sama organizirala mladinsko DELOVNO AKCIJO. S posredova-njem CK ZMS se fakultetni odbor pogaja z investitor-jem ObLO Maribor-Center za rekonstrukcijo ceste v Ja-kobskem dolu blizu Maribora. Med študenti je za lastno brigado veliko navdušenje in fakultetni odbor upa, da bo brigada štela več kot 60 študentov in da se bo formi-rala že na Rašici 13. aprila. Drago Demšar Tovarna gumiiastih izdelkov SAVA - Kranj pošilja repu-bliški konferenci Zveze štu-dentov delovne pozdrave in ji želi čim vecjih uspehov. Veleblagovnica NAMA v Ljubljani vam v poslovalnicah: — PRED POŠTO, Cankarjeva 1 — TROMOSTOVJE, VVolfova 1 — POHISTVO, VVolfova 6 — KONFEKCIJA, čopova 7 — SNEGULJČICA, VVolfova 1 n u d i v veliki izbiri vse za dom, družino in zo gospodinjstvo. TELEGRAMI Izrael Izraelski inštitut za tehnologijo je organiziral prvi agronomski semi-nar za študente iz nerazvitih držav. Seminarja se je udeležilo okoli 30 študentov iz 12 držav Afrike, Azije, Cvpra in zahodne Indije. Seminar je organiziral oddelek za medna-rodno kooperacijo pri niinistrstvu za zunanje zadeve. Pričakujejo, da se bo v bližnji bodočnosti seminar-ja udeležilo tudi nekaj študentov iz latinsko-ameriških dežel. \ Nemčija Nemški študentje ekonoraije bodo lahko letos prvič opravljali 'svojo počitniško prakso na Japonskem in v vzhodni Aziji. To prakso bo or-ganizirala mednarodna zveza štu-dcntov ekonomije (AIESEC), ki vzdržuje zvezo z 250 univerzami po celem svetu. V letu 1962 je več kot 560 študentov iz Zvezne Republike Nemčije in zahodnega Berlina opravljalo svojo počitniško prakso v inozemstvu. Namen AISEC je, da vzpostavlja zveze med študenti vseh kontiuentov prav s pomočjo počit-tiiške prakse. Lani je AISEC orga-nizirala enotedenski izlet v Berlin, ki se ga je udsležilo več kot 800 študentov. Namen ekskurzije je bil, da dobe študenti vpogled v politič-no in ekonomsko situacijo mesta. Bolgcrija Od 7. do 9. decembra je bila v Sofiji 4. mednarodna konferenca za predstavnike študentskih potovanj (ICSTE). Konferenci so prisostovali predstavniki študentskih organizacij iz 17 dežel. Na konferenci so raz-pravljali p različnih oblikah in mc< todah študentskih potovanj. člani posameznih študentskih organizacij so poročali o delu svojili organiza-cij na tem področju in izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi s štu-dentskimi potovanji. Udeleženci kon-fereace so pozdravili inicialivo pred-stavnika italijanskega študentskega združenja, ki se je glede na resolu-cijo 10. mednarodne študentske kon-ference in glede na VII. kongres mednarodne študentske organizacije (IUS) zavzemal za organizacijo mednarodnega študentskega jioto-valnega urada. T ¦ Živahno razpravljanje, ki se je razvilo v švedskih študentskih in akademskih krogih o namenu evropskega skupnega tržišča glede na akademske izobražence, se je dotaknilo tudi yprašanj, ki se nana-šajo na druge članice skupnega trga. Švcdski študentski časopi Guadeamus je prosil nekaj znanih oscbnosti iz javnega življenja za njihova mnenja o tem pro-blemu ter združil glavna mnenja v čla-nek, ki ga objavljamo v skrajšani ob-liki. Odgovori so zelo zanimivi in zaslužijo, da jim posvetimo malo več pozomosti. Različna mnenja, ki so seveda samo pri-vatna gledanja vsakega posameznika, se-gajo od »previdnega optimizma« mimstra za kulturo Edenmanna in rektorja Niala, pa tja do zeio rezerviranega držanja pro-fesorja Myrdala. Razlika med posamez-nimi mnenji priča o temeljitem in skrb- STUDENTJE PROTI ANALFABETIZMl Veliko ljudi je še na zemlji, ki ne znajo pisati in brati. Zato skušajo države in Združeni narodi s svojimi akcijami zma-njšati ta, še vedno visok procent analfa-belov. Akcije so različne. O tem, kako se borijo proti analfabetizmu v Čilu in ko-liko sodelujejo študentje v tej borbi, go-vori naslednji sestavek. 28. februarja se je v drugem največjem mestu čiia, Valparaisu, končal I. študent-ski nacionaini semmar za odpravo nepis-menosti v domovini. Otvoritev seminarja je bila 15. februarja v dvorani Auditorrum Maximum, univerze Federico Santa Ma-ria Tehnological; otvoritvi je prisostvova- 10 mnogo vidnih gostov čila, vodilnih o-sebnosti v šolstvu, gaspodarstvu in po-litičnih funkciomarjev. Cilj tega zelo koristnega seminarja je bil pripraviti Ijudi, ki se borijo proti ne-pismenosti, za prevzem vadilne vloge na svojih univerzah v kainpanji proti nepis-menosti. Pohvale vredna je ugotovitev, da so bile teme, o katerih se je na seminar-ju razpravljalo, napisane na zelo visokem nivoju, pa tudi ddiskusije, fei so se razville, po svoji kvaliteti niso zaostajale. Seminar je bil razdeljen v dve bistveno razlieni skupini. Prva je vsebovala zase-danje za »okroglo mizo«, druga pa je bila bolj praktična. razpravljala je o analfabet-skih tečajih. Skupina »za okroglo mizo« je seznanila udeležence, s stanjem nepis-menosti in s šolstvom za odrasle, prav ta-ko pa tudi s stanjem šolske vzgoje v Ci-lu in ostalih državah Latinske Amerike, — ter z načrti UNESCA in čilske vlade na polju šolske vzgoje. Delovni predsedniki te grupe so bili prominentni profesorji in strokovnjaki za vprašanja izobraz-be. Na zasedanjih te skupine so ime- 11 besedo predstavnik UNESCO v Cilu, Oscar Puentes, UNESCO ekspert in predsednik komisije za načrtno izo-braževanje Oscar Vera in Jose Her-rera, nadzornik za nacionalno izoUraz-bo, ki je po svoji funkciji takoj za mlni-strom za izobrazbo. Studentje so pod#li V posledn.jih tednih je glavna tema razgovorov mcd zahodnoevropskimi gospodarstveniki — Evropska gospodarska skupnost. V različnih državah so jo sprejeli tazlično. Slika kaže mlade Angleže, ki poslušajo govornika v Hyde Parku. Besede so vsekakor zanimive, vendar je uspeh pri poslušalcih različen. Po »Student Mirror« Pranko Radoševič mo dežele usmeriti k skupnemu cilju na akaaemskem polju.« »Vprašanja akademske integracije so ze-lo zanimiva, čeprav še nisino o njih mno-go razpravl.jah,« je začsl profesor Hakon Nial, rektor univerze v Stockholmu. Rim-ski sporazum sicer ne vsebuje nikakih določil o univerzitetnem sistemu, toda skoraj gotovo je, da se bo iniegracija in koordinacija izvajala na tem področju. Se-veda se bo razpravljalo tudi o veljavno sti vmesnih in drugih izpitov izven deže-le«. Profesor Nial verjame, da nič ne na-sprotuje taki diskusiji in da se lahko re-zultati izpitov iz angleščine na nemških univerzah brez nadaljnjega priznajo tudi na švedskem. Priznati pa moramo, da bi se prilagoditev glavnih izpitov v vsaki individualni deželi izkazala kot velik pxo-blem. Nekdo bi mogoče bolj cenil sploš-ne veljavnost gla\iiih izpitov, če bi le-ti bili opravljeni v inozemstvu. Integracija bi seveda s svojimi spre-membami prinesla na švedske univerze gotove zahteve glede državnega izpita in diplome. ki bi se morale prilagoditi raz-meram v drugifi deželah, članicah skup-nega trga. Seveda je tukaj odprto vpraša-nje, če je ta enoličnost zaželena. Neiao-gibna pa je vsekakor z ozirom na izpitne ocene, če se bodo stvari razvijale v smeri rastoče evropske integracije. To vse sku-paj pa ne pomeni absolutne enoličnosti, in to tudi ni primer tukaj na švedsfcem.« Poleg vsega drugega bo skupni trg povzročil tudi večje premike učiteljskega osebja. Tuji učitelji in predavatelji bodo tako lahko predavali tudi na švedskih izobraževalnih ustanovah. Ta razvoj je vsekakor vreden večjega zanimanja. Pro fesorju Nialu so izredno dobrodošli tuji predavatelji na visokih šalah, in sicer ne sarrio na jezlkovnem, ampak tudi na dru-gih področjih. Direktor švedske trgovake banke, Tore Browaldh, je prav tako mislil na potre-bo izobražencev, ki bi nastala oib vstopu Švedske v skupni trg, ko je dejal: »Na-raščajoča liberalizacija mednarodne trgo-vine bo pripeljala do večjega poypraševa-nja po strokovnjakih na skoraj vseh pod-ročjih, ne glede na to, ali se bomo pri-družili skupnemu trgu ali ne. Tukaj mi-slim predvsein ekonomiste, tehnike in druge eksperte. Z naraščajočo specializacijo in delitvijjo dela med posamezne dežele bo narasla tudi potreba po razširitvi podjetij. Posle-dica tega pa bo naraščajoča potreba po strokovnjakih. Podjetje, ki se bo hotelo obdržati na površju, bo moralo taiti ved-no na tekočem glede izdelovanja izdel-kov. Raziskovalno delo bo zaradi tega za-htevalo še več razpoložljivih finančnih sredstev kot pa do sedaj. Zaradi tega bo-do raziskovalni delavci v prihodnosti prav tako iskani kot drugi izobraženci. Pod-jetje bo moralo biti vedno seznanjeno s trgom. Zaradi tega bo obstajala tudi ne-nehna zahteva pc strokovnjakih s pod-ročja razdelitve in oglaševanja. Z razšir-jajočim se trgom bo nastala tudi potre-ba, da bo podjetje sledilo političnemu in ekonomskemu razvoju, zlasti glede na za-kcjnodajo in davčno politiko. Končno tndi ne smemo pozabiti, da bo zahteva po je-zikoslovcih vedno večja. Pomisliti mora-mo tudi na nove zahteve izobraževalnega sistema. Potreba po učiteljih bo rasla iz diieva v dan vedno hitreje.« odlično sestavljen referat o pomanklji-vostih v izobraževalnem sistemu; njihove diskusije bodo nedvo.mno pripoimogle k izboljšanju pomanjkljivega načrta šcJlske vzgoje nepismenih. Pripravljalni tečaj so vodili stroko^vnja-ki za izobrazbo odrasldh in strokovnjaki za šolsko vzgojo otrok. Ta tečaj je vodil direktor oddelka za šolsko vzgojo odra-slih in večernih tečajev pri ministrstvu za prosveto. Prva naloga vseh študentov, ki so sodelovali na seminarju je, da po-sredujejo znanje, ki so si ga tu pridobili, ostalim kolegom po univerzah. Zadnji dan s&minarja so udeleženci pasvetili plenar-ni seji, na kateri so sestavili podroben načrt dela za prihodnost. Med navažnej-šimi resolucijami plenarne seje je tudi predlag Zveze študentav Cila (UFUCH), ki zahteva jasno stališče vodilnih ljudi v prosvetai službi do kompanj proti nepi-smenosti, zahteva koordinacijo tn pred-log olajšav pri izobrazbi delavcev v indu-striji in kmetijsfcvu. šfcudentje predlagajo zakon, ki bo zasčitii delavce, ki med obi-sk.ovanjem elementamih izobraževalnih tečajev izgubijo precej službenega časa, kar se najbolj občuti pri mesečnih pre-jemkih; ti že itak niso zavidljivo visoki. Študentje so tndi adločili, da bodo ustanovili lastni oddelek za odpravo ne-pismenosti, ta oddelek pa bo pod okriljem Zveze študentpv ustanovil oddelek za iz-obrazbo. V času seminarja so udeležence sezna-nili tudi z nekaterimi praktičnimi naloga-mi. Opremljeni s kamionom in avdio — viz-uelnimi aparaturami (radio, film, tele-vizija) so se napotili iz mesta ter dajali Ijudem instrukcije. Z na.pravami so uprav-ljali udeleženci seminarja sami. Med tem časom pa sta radio in televizija oddajale posebne poučne oddaje, tako da so na mestu samem ustvarili »šolsko« vzdušje. Dnevno časopisje, radio in televizija, so javnost sproti obveščali o delu seminarja, tako da je tudi opravilo važno nalogo v kampanji proti nepismenosti. Ivo štrakl nem raapravljanju o tem problemu. štu-dentom se zdi važno vprašanje, ali se bo skupni trg po premostitvi začetnih težav ekonomskp utrdil tn ali bo prišsl kultur-ni vidik skupnosti močneje do iaraza. Minister za kulturo, • Ragnar Eden-mann, je rekel: »Rad bi podčrtal dejstvo, da ne bomo več mogli ločiti integracije od vprašanja akademskega osebja, če bo švedska postala članica skupnega tržišča. Vedeti moramo namreč, kako daleč sega-jo osnovni principi svobodne izbire delov-nega mesta za akademske izobražence. V Rimskem sporazumu je rečeno, da se morajo vse osebe, ki so zaposlene pri iz-vrševanju javnih zadev, novačiti na svo-bodnem delavskem trgu. študijska grupa v Bruslju meni, da zahteva ta odlomek v Rihiskem sporazumu več podrobnejših pojasnil. Nadaijnje vprašanje, ki bi se naj pojasnilo v Bruslju, je preblem obojestranskega priznanja diplcm in dru-gih akademskih spričeval. Kar se tiče švedske, je svobodni pro-met v privatnem sektorju komaj neznat-no narasel. Seveda je tukaj zelo važno, v kakšni obliki in s kakšnimi metodami bo urejen skupni pravilnik delavskega trga. Nadalje obstajajo tukaj še praktič-ni probl&mi, kot na primer jezikovni pro-blem. Nedvomno se tudi tukaj na šve skem poučuje več tujih jezikov. Nenavad-no bi bilo, da bi na primer Francoz ali Italijan govorila švedsko. Kakšna bi bila recimo raba istih izpit-nih kriterijev v vsaki individualni deželi? Tukaj obstaja nevarnost prevelike inte-gracije. Zakaj bi naj bil iapitni režim v Uppsali isti kot v Stockholmu? V Angliji imajo na primer različne izpitne krite-rije na polju ekonomije na univerzah v Londonu, Cambridgeu in Oxfordu. Ce se naj izpitni predpisi na švedskih univ&r-zah spremene — obstajajo razlogi, ki to podpirajo — potem se naj novi predpisi sestavijo glede na Bvropo v prihodnosti. Sistem študiranja v inozemstvu je v primoiipu zolo dober. Toda bak študij n|ij ne temelji na spričevalih in izpitih, pač pa na raziskovalnem delu in na posledi-cah takega dela. V bistvu se preveč govori o teh golih formalnostih, kadar se raz-pravlja o akademskem študiju. Mnogo-krat se pozabija, da je njegov naman sa-mostojno raziskovalno delo. Zaradi tega bi naj bil sistem študiranja v inozemstvu v glavnem canejen na iapopolnitev študi-ja v času, ko si študent pridobi gotovo zrelost s pomočjo predhodne akadem-ske izobrazbe. Ne verjarnem, da lahko nekdo pridobi več od potovanja, če je mlad. Več izkušenj lahko izbere le takrat, kadar je mulo starejši.« Profesor Myrdal je izrazil mnenje, da kulturne integracije — v kateri zavzeina akademska koordinacija važno mesto, ne bi zavestno forsirali. »Kar se tiče kiiltur-nih vprašanj, sem izrecno naklonjen prin-cipu ,laissez-faire'. Tukaj sem pravi li-beralec« Olof Palme, načelnik oddelka v držav-nem ministrstvu in predsednik komite-ja za socialna vprašanja študentov, je po-vedal sledeče: »če govorimo o akadetri-ski integraciji Evrope, moramo poudari-ti, da je socialni problem zelo važno vrprašanje. Različni socialni sistemi v vsa-ki individualni deželi povzročajo mnoeo težav, ki jlh ne smemo prezreti, če hoče- Ellen Currie Prva stvar, ki jc ;e slišal Patrick tistega ju-tra v vlašni, mrzh letovi&ki hiši svoje tašče, je bilo silovito škrobotanje prhe, ki je brizgala na pod v spodnjem nadstropju. Po mačje zvii je le-žal na železni postelj; in tičal bolj ali manj v strgani, s peskom pokriti pernici. Bil je star dvajset let, potrt iv. opečen od sonca, Oseba, ki je bila pod prho, je bila Patrickova žena Mona. Spoznal jo je predlansko poletje prav v tem obmorskem kraju, kjer je delal kot natakar v Balmp Days Hotelu. Ker je bil brez denarja in poguma, ker se je štel za neprivlačnega in ga je spremljal spomin na neuspeh, ki gd je doziv-Ijal pri otrocih, živalih in dekleiih, je nekaj časa mislil, da je Ijubezen do Mone najhuiše, kar ga je kdaj zadelo. Bila sta smešna dvojica. Ona je bila majhna, hrupna, liubka deklica.; ne-kakšna lahkoživka, uporniška; kot da bi jo ustvarila malomarna roka. On je bil pravinclo-nalec, obupno visok, divjaški in plašen. Vedel je, da nima sreče. Potem pa ;e nekega večera ob obloženem kruhu v Levjem brlogu v Kolum-biji rekla s tragičnim glasom, da je bolje, če se poročita In lako sta se. Osem mesecev pozneje je naskrivaj zapustila njuno stanovanje (njun »studio«), vzela s seboj poročno obleko in skoraj vso srečo ki jo je sploh kdaj okusila. To je bilo v pon tdtljek. Istega večera je nje-na mati telefrmirala Patricku, da se Mona odlič-no počuti, da pa je nepristopna. V sredo mu je, spretna t spletkarjenju, namignila, kako naj jo poišče. Popoldne se je odpravlt s postaje z rokami v žepih in s srcem v goltancu. Vrala je našel odprta, toda v hiši ni bilo nikogar. Nekaj časa se je presedal v čudaški, od baga zapušče-ni dnevni scbi, znoječ se nesrečno z razrvanimt zivci v vročim indijskega polcija. Potem je obe, sil svojo obleko po devet dolarjev, ki jo je do-bil od očeta za balo, v Monino stensko osnaro. Na verandi je našel zapuščen par kopalnih hlač in jih oblekel. Vreme je bilo muliasto — pre-vroče za dez. toda ne tako toplo kot se je zdelo, in vse preveč mrzlo za kopalno oblek-o. Naježen od kurje polfi, je užival v lastnem neugodju, ko se je sprehajal po plaži, dn bi naAel Mono. Vidal ni sploh nikogar in ni bil razpoložen, da bi se ozircd po murju. Hiše so bile zapuščene, s spu-hčenivii žaluzijami. Na koncu pomola, tam kjer je prvlč uzrl Mono, samo, s prekrižanimi noga-mi in z"obrazom proti španiji, ni bilo nobene dekhce. Brodil je po mehkem pesku sipin in se poglabljal v svoj zmčaj. Zasnoval je pravcati spisek svojih posebnosii. Sklenil je, da je skraj-ni čas, da se odloči, ali sveti Frančlšek ali kre-menitmož. Odločil $e je, da ne bo ne eno ne drugo. Bil je le zavržen ministrant. čeprav je imel šest čeoljev in štiri inče, je bil mr*av kol trlica. asligmatičen in baje niti dovolj možat. Bil je domišljavec, guleš, bil je čemeren in sen-timentalen. Spadal je v dekliško krilo, z linijo. pripeto na ovrainiku in s solsami v očeh. Videl je prav v svoje bistvo in ni uvidel, zakaj tega ni doumela Mona Ko je prišel v hisb. so bila vrata Moninesobe na tečajih in n]ene obleke na tleh pred njim. Če bi bil mož, si je rekel, ko je topotal na.vzgor, bi polomil vrata in si jo vzel. Toda tega prepo-sto ni čutil v sebi. U.egel se je na prvo posleljo. Zadnja misel, ki ga je obšla, predno je skorai hipoma zaspal, je bilo bridko sposnanje, da je bilo njegovo življenje prav do tega in s tem dnem vred — polomljeno. Tistega sveiega četrikovega jutra tudi ni imel resnrčnega upanja, toda slabe strani njegovega položaja in dejsivo, da ;e bil lačen — vse to je sprermnilo včerajšnjo bojazen v nekakšen plem-enit pesimizem, ni ga je duhovno okrepil. Ko je prikel v kuhvijo, je Mo:ia čisiila pomi-valno korito. Na aebi je imela prevelik, pragasi joplč m obledele kavbojke. Bil je Patrickov jo-pič. To ga je tako vzradostilo, da je imel obču-tek, kot bi ga nekaj metrov pokončno spuslili skozi vesolje: »Hej,« je rekel liljudno. »Hej, tečnež,« je od-vrnila Mcna, ne da bi se obrnila. Z vodo je izpl-rala korito, poškilila od strani in se znova lotila dela, Vse to pranknnje se mu je zelo strašno nesnačajno Z boso nogo je zakavljal stari siol za bridž in ga povlekel proč od mize. Na psdu, pokritem s peskom, je zaškripalo. Mona se ni ozrla. Palrick se je utelel in zakihal. Tokrat se je ozrla po njem. »Ali je to opeklina od sonca?« je vprašala z zcw.ičljivim glasom, ki je preraščal v gnus. »Ne,« je rekel Patrick. »to je prehlai.« »Je vse to po iebi opečeno od sonca?« »Ne,« je poiovil Pairick, a to je bila lak. Bil je občutljiv za lupljenje kozt, ki je bila tiste vrsto, da ni nikoli pyriave'a. To stanje j? zbudilo v n}em prekomeren občutek sratnu. Znova je zikhal. »Ali si se tudi prehladil?« se je pozanimalaMona Postajala je nekako grozeča. »Da,« je rekel Po-trick,« vse to je del moje želje po smrti.« Mona je pjlozila čistilni prašek na mizo poleg njega. Bil je ganjen skoraj do solz. »Pravzaprav sem lačen,« je rekei pomilufoče. »Nič kaj slabo se ne počutiš, če si lačen«. — »Od kdaj pa veš, kako se počutim? Nikoli ^iisi vedela.« — »Ti tudi ne.« je rekla Mona, »vendor veš le zase.« »To je res,« je rekel Patrick. Zdslo se je. da je pogovor zabredel. To dekle je imel riadvse rad, pa se ni.-mogel niti pogov-arjati z njo. Bil je vročičen. užaloščen, nesrečen. Sedel je s skle-njnimi rokami med golUni, kosmaiimi koleni in suho ugoio.ml statve na polici med mizo. Na-štel je odčepnik. steklenico grenke pijače, nskaj dišečih soli ter stekleničko z mazilom za obraz, Ici ni vsebovala samo estrogene hormone, mar-več tudi sam kraljevi mleček, takorekoč iz ust matice. Vse te stvari so ga spominjale na taščo. štirikrat se je poročila. Premišljeval je, da ima Mona strasno dedi&čino. Z njenim okoljem se ni mogel bahaii Potem je začelo dežeoati in škrobotalo je, ka-kor bi metai prgišča proda proti stenam. Mona je slučajno verjela, aa uporaba eleklrike med ne-vihto povzroča katastrofe. Zato je upal, da jo bo zvabil v dnevno sobo in ugasnil luč. S prsti si je zaslonil oči in gledal skozi vrata v kuhinjo. Prav kmalu sa je na vratih pojavila Mona. »Ali se misliš obleči kot človek ali ne?« je vprašala vzvišeno. »Ne,« je rekel Patrick. Ni je posebno prizadelo »Jaz nisem človek, srček,« je rekel, »navadna staro kost sem, ki so fo vrgli iz kletke«. »Malo mi je mar, če si rmmo nebogljen,« je relda Mona, »toda zamerim ti, kadar postaneš melan-holičen.« — »Vem, da si prejinjena. Obiutljiva. Vem, da si zmagala lani s svojo poezijo na Gr-skem tekmsvanju. Bral sem listo liriko o Ateni. Poznam tistega klovna, ki si ga narisala zadnje leto na šoli za glasbo in umetnost.« — »Ali je kaj narobe z mojirn klomom?« je vprašala grozeče. »Nič. Sovražim klovne, to je vse. Slika jih vsak, Ui prvič odkrije samega sebe.« »Prisrčna kvala,« je relda Mona. Ogledovala je njegovo obleko na tleh. prlpognjena, z razkoračenimi nogami. V taki dr.it bi si prav tako lahko ogledovala mrtvega ne-topirja nekje na cesti »Mislil sem, da iščeš res-nico,« je relcel Patrick. Pobrala je srajco za man-šete in jo zagnala vanj. Zgrešila je kavč in padla na tia paleg njega, da so gumbi lahno zarožljali na deskah. Ni se zmenil Zagnala je vanj še hla-če; za:adrale so nad kavčem, sipajoč iz žepov drobiž, in prisiale na drugi strani. Obrisala si je prah z rok in se vrnila v kuhinjo. S težavo se jz napal vzdignil ln zaklical: »Pridi sem!« Nič se nič se zgodilo Poiem je tudi on šel v kuhinjo. Mona je stala ob peči, držala med zobmi kos prepečenc-i in slačila kavbojke. Na njenih rame-nih je lahko iride* bleds, znane lise, kjer so se križale naramnice lanskih kopalk. Njeni lasje so bili glaiki; zdeli so se mu pastirski. Meilasto so štrleli izpod k^obuka. Bila ie podobna osemnajst-letni, neizknše?ii čarovnici. Siisnila se je v en?ga ofl stolov za bridž, »L^ubim te,« je rekel nesrečno na kolenih med jajčnimi lupinami; »To vem,« je rekla Mona in pila oranžado. »No, torej, ali rae trne, hočem reči, ali me ti ne Ijubiš?« Zmignila je z rameni. »To ni tako strašno važno, kot se mi zdi.« — »če slučajno naletiš na nbkaj, kar je važ-'itd, vii, zaboga, povej.« Kuhinja s ? je temiila klfub svetlobi, ki je si-lila iz sobe. Našel je dva konca sveče in ju pri-žgal. Spominialo je na čudno, skoraj obredno vsiušje. Usedel se je nasproli Mone, namrščen, ker ni zna.M ceniti njegovih naporov po^domač-nosti. »Pred dvema letoma sem imela šestnajst let in te sploh nisem poznala,« je rekla in zvene-lo je kot graja. »čemu sern te morala srečati? Privajala sem se na pivo. VsdJco popoldns smo zahajali v Alcove in Archie Beauforl mi "je po-stregel s poino šlico piva. Bil je moj fa;it. Sem in tjC me je polhibil na uiio. Pred očmi mi je njegov velik, bel obraz. To je bilo zadnje prijet-no leto v moiem življenju.« — »Morala bi se po-ročiii z Beau'oriom,« je reksl Patrick.« — »Archie ie bil tepec« —- Patrick )e skušal prijeli njeno roko, ona pa ga je z ročajem noža udarila po členklh. Zasto' V. -"?. »Zdi se mi, da pozabljaš rrn tisto s'var.« — »Ne govori mi, haj uga-Tiem,« je rekla. »Ljubiš me, kaine? Zal mi je, če sem te užattla, toda kadar sliiim tiste besede, posianem žiučna. žs deset tisoč let jih poslušam. Kot ta-krat, ko je moj oče predno je uvtrl, izgubil ves denar. To se je dogajalo večkrat, toda tislifcrat še posebno. In vsi smo morali čepeti v eni sobi v nekem bednem hoteiu. Spala sem z njim in z materjo. Brata sta spala kdove kje — v zabojn za čevlje, ali pa v pisa.nii:>kem predalu. Kakor-koli že, v sredi noči je zazuonil telefon in on 'je s kletviijo vstal ter se napravil. Nekaj časa sta se tepla in p:>tem je odšel. In prav na sredi dejanja sta kar naprej ureščala: ,Ljubim te, Ijubim te'. In sosedje so bobnali na stene, onadva pa še glasneje: ,Liubim te'. Pasebno moja mati. Zelo rada se s tem baha.« — »Ali res?« je vprašai Pairick. »č'e ga je Ijubila? Mojega očcta? Sevedi. Ni ga poznala prav od začelka, toda potem se ga je onila kot bršljan. Bil je kar prijeten. Moj brat Gordon ga ni imel posebno rad. Nosil ja okrog tabla in ni niej je pisalo: ,Mo; oče je bil Saniers Carew\ dak'ei ga mati ni pregovorila, da je to stvar izrezal. Mislila je, da lahko užali mojcga očeta, kar dvomim. Moj oče ni mogel prenakati Go-rdona.« — »In tcaj je bilo z Monroem,« je vprašal Patrick. »Njsgov oče je bil popolnoma drug oč3. Oba sta bila pred mojim.« — »Ali je Monroe imel rad tvojega očeta?« — »Zdi se mi, da ne. Nekoč je vrge valjar van\« — »"veia nebesa.e. je rekel iJatrick, »to je strašno«. Bil je polrt. Grajal je Monino mater in njena brata, ksr so se mu zdeli neresni, vendar jih je imel rad. Gizdali so se, zganjali mnogo lirupa za nič In se baliali. Sedaj so bili i~dočeni. Bili so smrtniki, greštii. Bili so tnjci. »Zdi se mi,« je rekla Mona. »da se je potem poroaila s listi ~i — kako mu je že ime — in bilo je we po starem, le da je imel rnnogo de>mr;a. Za nekaj časa smo se preselili v Francijo in bilo je vse zslo okusno na obrabljen način. Jedli smo pri veUki, dvlgi m-zi pod lestencem. Bili smo si V Kulturno delo v Studentskem naselju se je v preteklem letu po zaslugi nekaterih prizadevnih članov kulturne komisije in odbora ZŠJ premak-nilo z mrtve točke. Uspeli so organizirati stalne filmske predstave, gostovanja gledališč, predavanja o aktualnih temah ipd. Kake široke spontane akcije za poživitev kulturnega dela v Naselju pa do zdaj še ni bilo, ker večji del stanovalcev še vedno osta-ja pasiven in se umika vsakemu intenzivnejšemu deiu. Teh dosedanjih stalnih in dobro vpeljanih oblik se bodo držali tudi v bodoče. Tako imajo na pro-gramu do 20. aprila, eno predstavo Drame, Oder 57 bo predstavil Kozakove Igriee, po eno predstavo pa bosta dala Mestno gledališče in verjetno Eksperi-mentalno gledališče. V tem času bo nastopil tudi IV. letnik igralske akademije, ki mu kot študentom seveda dajejo prednost. Pred kratkim so v IV. bloku odprli »malo dvo rano«, ki pa za zdaj*še nima jasno izoblikovanega koneepta. Program v njej bi izpopolnili z bolj spe-cialnimi temami, predavanji in razgovori. Komisija je prepričana, da bo tako prišla do novega načina, kako bi se potrebam in željam stanovalcem čimbolj približala. Več večerov se bodo v Naselju ponovno pred-stavili ansambli in zbori ŠKUD Akademika. Kultur-na komisija Naselja pri terh pomaga sarno pri or-ganizacijskih poslih, ves program pa sestavijo na Akademiku sami. Kake lastne umetniške skupine v Naselju še ni bilo mogoče ustanoviti... Poskusili so tudi s popestritvijo plesov, vendar so kmalu prišli do tega, da s kakršnimkoli progra-mom ne pridejo daleč. Že prvi poskus je pokazal, da ljudje, ki pridejo plesat, nočejo razen plesa ničesar drugega. Prav zaradi v začetku omenjene pasivnosti večine stanovalcev in kljub dobri volji članov komisije, pride do pogostih zatikljajev pri popolnoma teh-ničnih stvareh kot n. pr. priprava dvorane, osvet- ljava, ozvočenje itd. Še bolj pa pride do izraza ob pomanjkanju finančnft sredstev, saj ni bilo v fond za kulturno in družabno delo nobenega do-toka. Prav s tem v zveii se je pojavilo tudi ka-drovsko vprašanje. Res, kultura v Naselju ni nekaj specifičnega, saj so v njej vidne vse bibe in vse odlike, ki se pojavljajo tudi v naši splošni kulturi. Vemo pa, da bi ta kultura neka} specifičnega lahko bila. Namesto da lovi odseve kulturnega dogajanja v mestu, bi lahko dajala mestu tudi nekaj svojega, iz-vimega. Vendar do tega i dosedanjih razmerah še ne bomo prišli. Preveč so ljudje zastopljeni vsak v svoje probleme in premalo je tistih, ki so svoj prosti čas pripravljeni žrtvovati kulturi vseh sta-novalcev. J. P, Zatekam se Bojim se visokih stolpao. Zastekam se k tolmunom navzgor strmečih zaprtih oči. Tja, kjer me navideznoat ovije z dimnatimi trakovi, kier se razprejo čaše mrtvih bresimnih dni. Tam si čas oddahm. Zalni sprevodi zaplešejo težne plese. Mehka, udomačena žc&ost razblinja težke kepe gorja v saspani mrak. Od tam mi molči nasproti tvoj glas. Svetlana Makarovič j sem nekje Motto: Pusti me malo da lutam / bolje je što ne znam kome se obračan / kad o ljubavi govorim / ili o mržnji... Ovamo sam došao da živim / Dovelo me srce nepismeno / pred vrata ova sa natpisom zlatnim / ... Ja ne tra-žim zemlju / mislim Ijude da tražim / ali ne baš ove ljude / nego ljubav ... Zasad Iežim / glavom prema niskom suncu / tačno pod moč-nom pobočnom granom / pogodnom za jedno smireno vešanje ... Iz zbirke Duška Trifunoviča: Jcdke pripovedke, Sarajevo 62 »Duško Trifunovič, študent književnosti na filo-zofski fakulteti v Sarajevu, rojen.,1933, izd&I tri zbirke pesmi... Nagrajen z Brankovo nagrado v Novem Sadu ... do nedavna delavec v tovarni že-lezniških vozil...« lahko preberemo na zadnji strani njegove zadnje pesniške zbirke. Govoriti o njem po-meni hkrati govoriti o njegovem življenju in o njegovih pesmih. Kajti oboje je povezano v eno. Preprost v izrazu, s poezijo, iz katere veje ritem Ijudske pesmi, ustvarja nov izraz, oplojen s spe-cifično metaforiko. Sicer pa naj sam govori. »Doma sem iz Bosenskega Broda; do leta 1959 sem bil delavec. Najprej v rafineriji nafte, potem v tovarni železniških vozil. Takrat sem veliko bral. Bral sem svetovne klasdke, nesistematično in nikoli se nisem vprašal, k d o je ta dela napisal. Ta-krat sem bil še prepričan, da obstaja šola za pisce. Pisal sem pesmi in ožji krog prijateljev jih je poznal. Vendar: pisati pesmi kot delavec je bila sramota. Govorili so o meni: dober delavec je, sa-mo ubogi on — piše namreč pesmi...« »Kako si prišel v Sarajevo?« »Pripeljal me je nek novinar; našel sem delo: Takrat je žepna knjiga v Sarajevu organizirala li-terarni večer. Na tem večeru sem dobil drugo na-grado in mesec dni kasneje so mi tiskali zbirko pesmi Zlati kuršum«. (Zlata krogla). »Si že prej objavljal pesmi?« »Prve objavijene pesmi nimam, kajti zbirka je bilo prvo, kar sem objaol. Prej nisem sodeloval v časopisju ali revijah.« »Kakšno je po tvojem mnenju poslanstvo po-ezije?« »Ne bi mogel govoriti o tem na splošno, lahko pa povem, kaj sam mislim in čutim. Jaz na primer nikoli nisem težil k odtujevanju, alienaciji. če se to morda nekje čuti v tretji zbirki, v Jedkih prl-povedkah? Morda. Vendar nisem nikoli hotem samo zase, nisem iskal slonokoščenega stolpa poezije. Vedno težim k temu, da bi govoril v imenu drugih — s svojim jezikom. Mfclim, da mora imeti po-ezija neke vrste svojo angažiranost, ne v politič-nem smislu, ampak v človeškem. Kjer so osnovne človeške kategorije (ljubezen, odnos do ljudi) pri-marne. In za tako poezijo, čeprav je morda v da-našnjem času nekoliko odtujena — sem. Sicer pa, kdor govori o človeku, ne more biti odtujen.« Duško Trifunovič je naed najmlajšimi člani dru-štva književnikov Bosne in Hercegovine. Ne po le-tih. Njegov vstop v poeajo oziroma njegov prvi .uradni1 uspeh, zabeležen s strani kritike, je bil nekoliko kasnejši. Ko se pogovarjaš z njim, se ti vseskozi vsiljuje misel, da je pred teboj človek, ki šele odkriva in za katerega je vsako spoznanje nekaj novega, prvobitnega, kar ga navdušuje. »Kaj meniš o kritiki?« »Danes skoraj vsi pišejo kritike oziroma prika-ze. Posebno v dnevnem časopisju. Ponavadi nekva- lificirani za to, ustvarjajo tako imenovano ,javno mnenje' o tem ali onem delu; to seveda v večini primerov ni jiikakršna estetska analiza dela.« »V Sarajevu deluje Tribuna 8, literarna sekcija kulturno-umetniškega društva. ILaj meniš o nje-nem delu?« »Ko sem prišel med to skupino, sem najprej imel predsodke. Ne zaradi društva, ampak zaradi sebe. Bal sem se. Do takrat nisem videl še nobe-nega pisatelja ali pesnika. Temu društvu se moram zahvaliti, da sem se rešil predsodkov o literatih in strahu. Sicer pa je društvo samo ostalo na ni-voju osnovnih problemov ...« Tako govori pesnik Duško Trifunovič. Skromno in /vendar nezadržano* Pesnik, ki je že pokazal svoje lice in ki išče naprej. In ve, kaj hoče. Peter Breščak Vitomil Zupon ČE DENAR PADE NA SKALO Novo delo Zupana je grajcno na dveh sfcolpih. Na eni strani se dviga postava stare vedeževalke, ki bl rada z vednostjo o kupljivosti ljudi pogubila svet, kot antiteza pa delujejo sil«, Ri temu nasprotujejo. Zupan veruje v Ijudi in si tega ne sramuje priznati. Končno natn ostane samo še vera v človeka. Vse drugo bodo opravili tehnični, kemični in kdo ve še kakSni izumi, ki dan za dnem i^bistrujejo in bogatijo tloveški raz-voj, na drugi strani pa ga demoralizirajo. Zato tudl Zupanovi junaki v kritičnem trenutku ne postanejo nfekaj. povsem novega ali drugačnega, temveč si v t«ra hlastajočem in neutrudljivem tempu življenja zažele modrine neba in nežnosti julijskih travnikov. Avtor pravi o svoji igri naslednj«: »Moja igra je zeJo resna — če ml odpustite pretirano risanje oseb in dogodkov. Moja igra je tudi kljub navidezni veselosti — zelo ža. lostna. In naposled — še poučna, kar je najhujše. Me-nim pa, da vclja za poučnost takih iger isto kar za zgodovino, po tistem reku: zgodovina uči, a nihče se iz nje ne naufi — zato jo bodo morda radi gledali tudl Ijudje, ki iinajo golo veselje do šaljivosti*«. Avtor pravi dalje: «Ne verujemo več v videz, kakor so verjeli Ijudje, predno so pogledali v mikrokozmos -' in ne v€ruj«mo več v absolutne vrednosti, oUkar smo jih začell preiskovati s psihološkimi sredstvi. To je — odkar je dušesJovje razdušilo dušo in je fizika razsno-vila snovi. Prvi del tega stavka pomeni etično prevred-notenje, morda sploh na pragu ¦etične renesanse, drugi del stavka pa miseino preorientacijo, potrebo po no-vem sistemii klasificiranja«. Upajmo, da nas po takih nazorih, ki jih ima avtor, igra ne bo razočarala. Upajmo! Včasih so bile v teh izložbenih oknih fotografije, ki so mimoidoče obveščale o delu našega edinega šiudentskega kulturnega društva. In zdaj? Po praznini, ki nas že dolgo opozarja, bi iahko sodili delo tega društva popolnoma napačno. Zakaj je prišlo do tega, ne vemo. Obrazložitev interesentom ZA RAZPRAVO »ALI JE ABABSKI NACIONALIZEM FAŠIŽEM?« Razprava je odpadla, ker večina arabskih študentov v Ljubljani meni, da naslov ni ustrezen^ ker poraja dvom o tem, da je, arabski nacionalizem fašizem. Vsi arabski študentje trdijo, da so proti fašizmu. Tudi mi smo istega mnenja in se opra-vičujemo arabskim prijateljem zaradi ne-ustreznega naslova. Predsednik idejno-izobraževalne komisije filozofske fakultete a jugoslovanskih V ponedeljek, 18. marca, je bil v filharmonijl koncert mladih glasbenih umetnikov. Nastopili so: flavtist Fedja Rupel, violimst iz Beograda — Vladi-mir Markovič ter pianistka Tatjana Bučarjeva. Di-rigiral je stalni dirigent orkestra slovenske filhar-monije — Sarao Hubad. Solist v Mozartovem Koncertu za flavto in orke-ster je bil Fedja Rupel. Koncert je podal z izred-nim smislom za Mozartovo muziko ter finim in mehkim tonom, ki je prišel do izraza zlasti v niz-kih in srednjih legah. Najbolj doživet je bil prvi statiek, medtem ko v drugem in tretjem stavku na nekaterih mestih solist s svojo interpretacijo ni pavsem prepričal. Uprava slovenske filharmonije bi smela dovolje-vati, da posamezni člani orkestra v stranskih pro-storih vadijo, medtem ko čakajo na naslednjo toč- ko; to solista in poslušalce zelo moti. Tišina, to je prvo, kar mora biti v koncertni dvorani. Solisi v Beethoimovem Koncertu, Vladimir Mar-kovič, si je zadal težko nalogo. Beethovnov Violin-ski koncert sodi v železni repertoar vsakega violi-nista in je zato često na sporedu tudi pri nas. Prao zaradi tega morejo uspeti samo najboljše izvedbe. Reči moram, da Markovičeva ni uspela. že sam vstop v solistični del prvega stavkd je bij, zelo ne-jasen. Posamezne fraze so bile nelogične in nedoži-vete. Nekatere spremembe v tempu so bile muzikal-no neprepričljive. V nižinah je bil ton lep, v viši-nah pa je zlasti motila intonančna nepreciznost. Tatjana Bučarjeva pa je Klavirski koncert v d-molu št. 3 S Rahmaninova zaigrala zelo doživeto in z velikim znanjem. Posebno je navdušila s pravo virtuoznostjo v zadnjem stavku. Orkester je bii precej povprečen. Pri Beethovnu je bila v prvem stavku oboa glede na druga pihala prešibka. Razmerje med celi in violinami ni bilo pravo. Rahmaninova pa je orkester podal precej sveže, le trobila so bila v zadnjem stavku pregroba. Pavel Mihelčič PROBLEMI6 Šesta številka Problemov (njen izdajatelj je tudi UO ZŠJ) prinaša (po vrsti) »poglavje iz daljšega pripovednega teksta« Vladimirja Kavčiča pod na-slovom Vhod, tri pesmi Franca Vuge, — v reviji so morda samo zaradi pomanjkanja dobre poe-zije, saj so po izrazni plati začetniško revne in po motiviki ne pomenijo nič svojstvenega, nada-ljevanje groteskne Kmeclove radijske igre Avto-mobili; Niko Grafenauer je predstavil pesmi so-dobnega nemškega pesnika Rainerja Brambacha, Vita Varl pa objavlja črtico Smrt in mrliči, — kljub skoraj banalnemu motivu* napisano dokaj spretno. V esejističneme delu je pod naslovom Pisatelj, njegov čas in človek objavljeno predavanje Fraiv ceta Zadravca o Mišku Kranjcu (snov disertacije), Bogdan Kavčič pa razpravlja o vplivih zaposlitve in zakonskega stanu na dejavnost tnladine v organiza-cijah in društvih. Božidar Debenjak s svojo Legendo o Blochu potrjuje, da se polemika med njini iii E. Kocbekom (če je sploh mogoča, o tem nihče menda ne razmišlja) počasi izrojeva, seveda če ne bo prišla do »dialoga«. Franc Zadravec odgovarja uredništvu Sodobnosti, Matjaž Ktnecl pa v svojem polemičnem zapisu Relativna stvarnost analizira nekalere idejne pojave generacije okoli Perspek-tiv, Janez Pirnat pa v sestavku za naslovom Eks-periment v TV kritiko polemizira z D. Kraigher-jero. Stane Bernik ocenjuje novi slovenski film Boštjana Hladnika Peščeni grad in izrablja to pri-lužnost še za kritično razpravljanje o sodobnem slovenskem filmu nasploh in v tesnih stikih s so-dobno evropsko filmsko ustvarjalnostjo. K filmski problematiki se s svojo gloso o družbeni vlogi filma pridružuje še Marjan šagler, o novi vedi kiber-netiki pa piše Ivan Kreft. Brušeno ogledalo je zanimivo, a nič več, likovna priloga pa je funkcio-nalna. J. Prešeren Ellen Curirie kilometer narazen. tn tisti — kako mu je bilo že ime — je sedel na enem koncu mize in pošiljal psovke moji mami. Ona se je obrisala s prtičem in mu jih vračala. Toda, kar sem hotela reči, je to, da sta se oklepala tistih ,Ljubim te, Ijubim te'. čeprav so jima nabrekiiile žile, nista prene-hala z ,Ljubim te, Ijubim te'. In zares sta se. Do. besedno.« — »Kako mu je bilo ime?« je vprašal nervozno Patrick. Z Mono sia si bila tujca. Med" njima nt bilo ničesar razen kuhinjske mize. Bilo je neznosno, sramotno. Ni maral biti poročen s to deklico. Ni mogel razumeti, kako se je to zgo-dilo. — »Jacques,« je rekla Moa. »Vedno je visel na meni. Ta tip«. Položila je kazalca na veke in jih zatisnila. »Ta svet ni narejen tako, kot bi ga naredila jaz sama,« je rekla in njen glas se je zlomil. »Brez šale.« — »Ne joči,« je rekel Patrick. Bal se ie je dotakniti. »Ali si me sploh kdaj vi-del jokati? Jaz nikoli ne jokam.« Trepetala je. Razprla je prste, da bi si pokrila obraz. Patrick je pogledal na njene roke in na poročni prstan. Vstat je in šel okrog mize, da bi počenil pri nje-nem stolu. »Zdi se mi, da je ta človek le izred-no bolehal. Vsekakor vem, kakQ se počutiš.« — »Nič ne veš. Vsi ti gnojni odnosi so kup odpad-kov. Moja mdti je imela krasne odnose z vsakim od teh izvržkov. In v srcn je verovala, da so sredica.« — »To je različno,«. je rekel Patrick. »Vsi skupaj smo si popolnoma različni.« — »če-mu držiš mojo roko?« je rekla razkačeno. »Spu-sti jo. Jaz sem noseča.« —»Za božjo voljo,« je rekel Patrick. Bil je osupnjen. »Predstavljaj si to!« Sunkoma je spušlil njeno roko in se trdo usedel na tla »Predstavljaj si, kar predstavljaj si to,« je obupano rekla Mona. »Imela boia otro-ka in lahko bo podoben tebi. Morda se bo pra-skal po glavi, kakor ti. če se bo tako praskal, se bom ubila, prav zares.« — »Nikoli več se ne bom,« je obljubil Patrick. — »Rada ga imam. Ne razumeš. Šla sem po Broadwayu in sem se tre-sla. Počutila sem se, tcot da bi me kdo opljuval. Nekdo, ki bi vedel. na kaj pljuva. In nenadonia sem imela občutek, da bi lahko držala za roko otroka in šla navzgo/ po Broadwayu. Vsi Ijudje bi gledali ria naju in namesto človeških bi imeli volčje glave. Imeli bi čekane in majhne, šviga-joče, žareče oči. Slinili bi se in zijali vame in v tega otroka... Oh, to je strašno. In potem sem spoznala nekaj, kar me ni obšlo nikdar prej. če bi videl veliko Ijudi na Broadwayn, Patrick, z volčjimi glavami, čekani in z vsem drugim, bi si rekel: ,Mo] Bog, oprosti mi, poglej vse te uboge Ijudi z volčjimi glavami, te uboge Ijudi; kakor strašno se morajo počutitV In potem bi se odpravil, da poiščeš specialista. Bil bi zelo obziren in blag. Nikakor se ne bi izdal, da si kaj opazil. Pač pa bi jih vse spravil k specia-lisiu. Patem bi prodal svoje nogavice, da bi pla-čal račun.« — »Zdi se mi, da tega verjetno ne bi storil,« je rekel Patrick. — »Da. To je tvoja tragična napaka. In ko bi odtrgal noge in roke in bi obležal kot krvav kup mesa na broadway-skem pločniku, bi tvoj neumni glas, ki je prav tak kot Mickey Rooneyev, plaval po zraku, pojoč: ,Ti ubogi, ubogi Ijudje še bolj so bolni, kot sem mi-sliV. Umaknila je roko z obraza in se prijela za grlo. »Moj glas ni niti malo podoben Mickeyu Rooneyu,« je občutljivo rekel Patrick. »Mojzes misli, da ima vrtnice namesto prstov na nogi,« je rekla naveličano Mona, »toda Mojzes se moti. Tvoj glas je bolj podoben Rooneyevemu, kot Rooneyev sam«. Zavzdihnila je in spustila obraz na roke na mizi. Obrnila se je proč od nje-ga, tako da je videl le njen rdeči slamnik in oiroški, puhasti tilnik. »Tako sem potem telefoni-rala moji prijateljski mami.« je rekla z izmuče-nim glasom, »in sem ji vse povedala. Rekla je: ,Mona! Otrok moj.r in se je jokala, dokler mi skoraj niso začele teči solze po roki, s katero sem dršala telefon. Poiem je mama rekla, da bo prodala svojo zadolžnico.« — »Ne bo je treba prodati, jaz bom zapustil šolo,« je rekel Patrick. — »Ti jo boš tudi, ti, tepec,« je rekla Mona v eni sapi. »Ne bodi dolgočasen. Moj oče mi je zapustil mnogo denarja in ko ga dobim v roko, bom od-kupila mamo.« — »Kaj pa faz?« je vprašal Pa-trick. »To je tudi moj otrok, ali ne? Odgovoren sem.« — »Ne bodi tako dolgočasen,« ga je prosi-la Mona. »Zato sem ti tudi ušla. Hotela sem pre-misliti stvari in biti sama s seboj in ne zraven tebe.« — »Za kakc dolgo?« je boječe vprašal Pa-trick. »Ne za dolgo? Ne za vedno?« Mona mu ni odgovorila »Edino, kar mi prihaja na viisel, je to, da je vse tako strašno. Na primer moja mati. Pošteno povedano, zelo rada jo imam. Pa je ne bi smela. Vsakega od nas otrok je nzela vstran in vsakemu pasebej povedala, da je bil njegm osebnj. oče edini mož, ki ga je kdaj tju-bila. Niti razlike ne ve, Patrick. Ne bi je smela imeti rada, ali se ti ne zdi? Strašna je.« »Ali me nimaš v&č rada?« je vprašal Patrick — »Seveda te imam Nikdar nisem rekla, da ne,« je Uho odvrnila. »Samo vse je tako strašno, Pa-trick. Ali se ti ne zdi, kako strašno je vse.« Po-lozila je svoje mrzle roke na njegov tilnik in silo-vito privila njegov obraz k čvrstemu, obledelemu životcu kopalne obleke. Klobuk mu je zdrsnil z glave. »Ah se ti -"e. zdi. da je strašno?« je &aje-čala v njegove lase, ko se ga je oklepala in v iz-bruhu obupa poljubljala njegova ušesa in čelo. »Ali ni življenje umazano In bedno?« — »Da,« je rekel srečno, poljubljal njene prsi in pri tetn ugibal, če mu .je zlomila nos. — »Zdi se mi, da je zares precej slabo.« (Skrajšano iz angl. po E. Currie prevedla Alenka Jenko) Nekaj slučajnih misli # o naši kulturni politiki Zares slučajno se mi je zgodilo, da sem gledala film v nekem podeželskem kinematografu. Predvajali so dober film, toda publika je bila očitno z nečim zelo nezadovoljna; ves čas so se slišale jezne opazke. Razgovor, ki se je razvil na poti domov, je bil približno takle: »Zakaj so prevodi filma zmeraj v srbohrvaščini?« »Ali Slovenci nimamo svojega jezika?« »Ali je mar slovenščina manjvreden je-zik?« Naša Ijubljanska publika je že navaje-na tega, da so pri tujih fUmih prevedeni v slovenščino samo naslovi na reklamnih deskah. Vendar tu pa tam le slišimo po-polnoma pravilno opazko, da bi tudi Slo-venci lahko dobivali tuje filme v našean prevodu. Naša filmska podjetja sicer pra-vijo, da so prevodi dragi; toda prepro-sta publika ocenjuje njihove ukrepe dru-gače. Ali so naša uvozna filmska podjetja kdaj pomislila, da s takimi in podobnimi vidiki »varčnosti« ustvarjajo nacionalni problem, ki ga v taki državi kot je naša, ne bi bilo treba? To je samo en primer kratkovidnosti naše kulturne politike. Lahko bi jih na-šteli še več. Sama uvozna politika je do-stikrat malce čudna. Uvažamo zelo mno-go slabih filmov zapadne in vzhodne pro-dukcije; pri kvalitetnih filmih pa poteg-nejo filmi iz vzhodoih držav zmeraj kraj-ši konec. Na naših sporedih manjka cela vrsta sovjetskih, poljskih in čeških fil-inov, ki so dosegli priznanje ne le doma, pač pa tudi na Zapadu. Filmi, ki sicer pridejo na spored, pa ostanejo nemalo-krat na programu komaj dva dni, tako da si jih marsikdo, ki bi jih sicer rad videl, ne more ogledati. Tega vsekakor ni mogoče opravičevati z okusom publike; kulturna politika bi morala biti usmerje-na v to, da vzgaja boljši okus publike. če vzamemo za primerjavo še radijske programe, moramo ugotoviti isto. Tudi če molčimo o tem, da je Ijubljanski ra-dijski program dokaj slab, lahko ugotovi-tno, da celo iz danih možnosti ne izbira-jo zmeraj najboljših. Seveda slišimo vča-sih pesmi iz vzhodnih dežel, toda v Ogledalo mesta glavnem so to slabe pesmi; pa vendar vemo, da tudi na Vzhodu prepevajo neka-tere zelo dobre pesmi. Še slabše je z na-rodno glasbo. Ruske narodne pesmi poslu-šamo npr. še zmeraj v izvedbi zbora don-skih kozakov, emigrantskega ansambla, ki je bil popularen med obema vojnama, nimamo pa priložnosti slišati sovjetskih anamblov, ki so dosegli svetovne uspe-he. Podobnih dokazov bi lahko našteli še in še. Stvarno lahko včasih dobimo vtis, da gre pri kulturni politiki včasih za na-merno politiko prodaje slabega blaga. Upravičeno se lahko včasih vprašamo, kje je odgovornost tistih ljudi, ki vodijo pro-gramsko politiko naših kulturaih inštitu-cij; odgovomost, ki bi jo morali eutiti kot člani naše skupnosti. Izgovor, da se kulturna politika pač ravna po okusu pu-blike, Hii nikako opravičilo; okus publike je ravno pogojen s tem, kar ima na raz- Foto: Joco žnidaršič polago. še manj more biti opravičilo ko-mercialna plat problema, ki jo najpogo-steje navajajo. Denar ni merilo vseh stva-ri (ne glede na to, da iste ustanove daje-jo veliko denarja za stvari, ki nimajo ni-ti kulturne niti umetniške vreduosti in niti ne ustrezajo okusu publike). Uvažanje »še toplih manjvrednih kulturnih pridobi-tev z Zapada« ni samo kratkovidno, am-pak škodljivo. Ce ima taka kultura na Zapadu cilj, prepričevati ljudi, da je tak svet najboljši in edino možen, jih odvra-čati od razrednih nasprotij in pomagati pri vzdrževanju obstoječega družbenega reda, pa ima pri nas s ciljem komercialne uspešnosti še negativnejše posledice. Naš gospodarski razvoj je tak, da še zmeraj omogoča vračanje k idealom in predsod-kom preteklosti; kratkovidna kultuma po-litika pa tako vračanje še pospešuje, na-mesto da bi ga zavirala. MARIJA CIGALE OKIS PO MEDU Veokrat pišemo o filmih, ki so izdelani po dramskih delih, z do]očenim negativ-nim predznakom; moti nas prevelika dramska zasnova, utesnjenost ambijenta, močan poudarek na dialogu, medtem ko na drugi strani pogrešamo uporabo tistih posebnih izraznih sredstev, ki jih film nudi in zaradi katerih se je končno film tudi izoblikoval kot posebna umetniška zvrsst. Film Okns po medu je nastal pa istoimenski draini mlade anglešike dram-ske pisateljice Shelagh Delaney. Vendar pa je njena adaptacija izrazite filmska. Režiser Riehardson in njegova igralsfca ekipa, predvsem pa odlična Rita Tushin-gam, nasilka glavne vloge, nam pripove-dujejo o mraoni usodi osamljenega pred-mestnega dekleta z globokim poznavanjem specifičmosti filmskega jezika. Ustvarili se film, ki je zaslužemo požel že marsika-tero p^iznainje. Zgodba je povsem preprosta. Pripovedu-je nam o na videz nekoliko nenavadni živ-ljenjski poti dekleta Jo, ki živi samo s svojo čudaško in vihravo materjo, in o njeneim edinem lepem trenutku, ki ga do-živi v času, ko je ostala povsem saina, ko jo je ob možnosti, da bi labko bolje žive-la, zapustila še njena mati. Tu je še brez-domec Geoffrey, ta nenavadni in degene-rirani fant, ki je na svoji življenjski poti prav tako osamljen; mo-goče še bolj osamljen v svojem notranjem boju zoper komplekse, ki so mu ob njegovi naravi nujno nastali v tem svetu. Nikoli še ni bil z dekletom, nikoli še ni poljubil dekleta,. Naravnost s silo iztrga poljub Jo. Vse to je nenavadno, toda v svetu, v katerem pra-vi mati svojeomu otroku: »Sama imaš svo-je življenje, sama ga zapravi«, v svetu, v katerem so srečanja med seboj blizkih. ljudi zgolj igra naključja, v katerem so lepa dožrvetja le bežna in ostaja za nji-mi občutek sanjske neresničnosti, v tem svetu postane vse to nenadama naravno. Jo, to dekie, ki nas po svoji življenski sili tako močno spominja na Bergmanovo Moodco, zapada v reslgnacije, njen mox-nar je zanjo samo še sanjski princ Orsi-ni, ne ljubi ga več. Ljubezeai sovraži, pri-hodnosti se boji — kaj če bo otrok čme polti? Konec ne razreši ničesar, spet smo na zacetku. Bodočnost je brezizgledna, še temnejša kot prej: tu je otrok. Ostala je samo iskra lepega doživetja, ki se je bo lahko sponunjala v prihodnjih dneh. -Okus po medu, H Kje je iiahcxi iz tega labirinta? Ingo Paš Lukrecija Tako sta zagrebška in Ijubljanska opera sklenili sporazum o medsebojnem gosto-vanju in Ljubljančani bodo. v prihodnjih dneh z Wagnerjevim Lohengrinom vrnili obisk zagrebškim umetnikom, ki so se nam pred kratkim predstavil s komorno opero B. Brittna — Lukredjo. Dela Benjamina Brittna so v svetu zelo znana, marsikje pa so celo tako popular-na, da kot vse, kar je dobrega, vzbujajo srdite polemike. Za njegovo prvo opero — Peter Grimes velja, da je mojstrsko delo, medtem ko je premiera opere (The Rape of Lucretia — 1946 libreto po drami A. Obeya napisal R. Duncan) Lukrecija razdelila — kot nam poročajo nekateri viri — angleško glasbe-no občinstvo in poklicne glasbenike na dva tabora. Medtem ko eni kujejo Britt-n& v toezde, mu drugi podtikajo ugodne okoliščine, s katerimi se baje okorišča. Tako prve kot druge izjave so pretirane in brez vsake realne osnove. Okoli inoža je vofna v malem. Sicer je pa skoraj pravilo, da se za umetnike, ki do neke mere gradijo na tradiciji, a so vendar pri vsem tem z izvirnostjo in bo- Stran 8 V zadnjem času smo priča vse pogostejšim kulturnim stikom in izmenjavi umetnikov med vodilnimi republiškimi centri. Ti stiki so zelo koristni za gostujoče umetnike in za občinstvo. Novi publiki prikažejo svoje kvalitete in zmožnosti, drugič pa imajo sami umetniki priložnost obogatiti svoje izkušnje in kritično preceniti svoje dosedanje delo, da o koristnosti občasne izmenjave publike za izvajalce same niti ne govorimo. gastvom novih idej precej pred svojimi sodobniki, bijejo boji za pro e contra. Rekli smo, da gradi na starem izročilu, ki ga bogati z novimi sodobnimi prijemi. Ravno zaradi tega je zelo upoštevan skla-datelj, ker je Ijudem zelo lahko razum-^ljiv, čeprav ne moremo reči, da so njego-va dela preprosta, brez investicij ali te-še. Njegova instrumentacija je na zavid' Ijivi višini, poleg tega pa je zanj zna-čilno še to, da z zelo malimi sredstvi lahko izrazi raznovrstna kontrastna raz-položenja, kar je v največji meri dokazal prav z Lukrecijo. V tej operi je Britten uporabil nekaj novih prijemov v korenitem zmanjšanju izvajalskega aparata in približanju k for-mi stare antične drame. To je dosegel z uvedbo dveh razlagalcev (moškega in žen-skega), ki zelo učinkovito nadomeščata zbor ter na čist, jasen in zgoščen način komentirata dogodke, opisujeta duševna stanja oseb, ali pa pripravljata s svojo razlago pot dejanjem, ki sledijo. Posebno v tej operi in v Petru Grimesu je prišel do izraza njegov talent za zelo dobro muzikalno karakterizacijo oseb ter za psihološko dognano obdelavo konflik-tov vseh karakterjev, ki jih v operi obrav-nava. Poudarek cele opere je na liričnosti, čeprav včasih poseže v disonanco, da ob-drži dramatični efekt. Dogajanje opere se opira na znano antično zgodbo o zvesti ženi rimskega generala Kolatina — Lukre-ciji, ki jo je s sUo onečastil sin etruščan-skega vladarja Tarkvinij, ona pa se je za,' to, ker ji je bila čistost zakonske zveze nedeljiva, umorila v navzočnosti svojega moža: Predstavo Hrvatskega narodnega kazali-šta iz Zagreba je z gotovo roko vodil di-rigent Pavle Dešpalj. Orkester je igral sproščeno, jasno in intonančno zelo toč-no. Komorna zasedba orkestra se je zelo posrečeno zlivala v celoto s solisti na od-ru. Od interpretov bi na prvem mestu ome-nili kreacijo naslovne vloge Majde RadU čeve, ki je došiveto podala ttk čiste Kola-tinove žene. Njen glas je je zelo lepo obarvan, poleg tega pa je z izredno psi-hološko doživetim podajanjem izstopala iz celotnega ansambla Če se spomnimo ostalih likov, moramo ugotoviti, da so nas z močnimi, jasnimiin barvno zelo izrasitimi glasovi presenetili moški protagonisti Frano Lavrič, Mirko Janjič in Drago Bernardič v vlogah kneza Tarkvinija in generalov Junija ter Kola-tina. Svoje vloge so oblikovali široko in W* plastično. Njihovi zdravi glasovi so prišli do izraza posebno v sceni pijančevanja v rimskem tabotu. Vlogi pestunje in dojilje sta Tatjana Slastjenko in Bianka Dežman oblikovali prepričljivo in s potrebno vživelosijo. Težki in zelo dehkatni vlogi sta razla-galca Frano Paulik in Janja Hanžek od-pela na splošno dobro. Medtem ko je bil predvsem Paulik igralsko m pevsko po polnoma enakovreden in je svoj part mic* zikalno zelo lepo oblikoval, je bilo pri Hanžekovi čutiti neko ohlapnost in pre-cejšnjo nevživetost. To zelo uspelo predstavo je režiral Vlo dimir Habunek. Scena, ki je naš mali oder precej utes-njevala, je delo Kamita Tompe. Primož Pohleven DUKE ELUNGTON 0 TWISTU IN BOSA NOVI Angleški novinarji so stalno oblegali Du-ke Ellingtona, ko je na petnajstdnevni turneji nastopal v Angliji. Nič čudnega, saj je Ellington eno najbolj znanih imen v svetu jazza. Vprašanja, ki so mu jih postavljali no-vinarji, so bila različna — od tistih, ki so v zvezi z najnovejšimi smermi v jazzu, pa vse do vprašanj, zakaj rad dolgo spi. Ellington je potrpežljivo odgovarjal na vsa vprašanja, ker je «... povratek v Anglijo in ponovno srečanje z Angleži za mene vedno novi doživljaj.« »Ne vem več niti tega, kaj- pomeni be-seda jazz. člarii mojega orkestra so osta- li z menoj samo zato, ker jim dajem ogram ne plače. Qni dobivajo denar, jaz pa udarce,« je Ellington pripavedoval znane-mu angleškemu trobentaČu in glasbene-mu sodelavou nekaterih londonskih časo-pisov — Humphreyu Ljrbteltonu. »Mislim, da kritikom in delu puiblike ne ugajajo več kompozicije, ki sem jih skomponiral pred več leti (Mood Indigo, Blaok and Tan Fantasy). Mislim, da me nič več ne razumejo.« »Na vsakem koncertu, posebno na ti-stih, kjer je veliko obiskovaleev, želim najprej s publiko vzpostaviti čim močnej-ši kontakt z jezikom, ki ga vsi razumejo — z glasbo. Toda publifca je raznolifca: mogoče komaj polovica teh Ijudi ljubi jaza, medtem ko tvorijo drugo polovico tisti, ki samo slučajno pridejo na kon-cert in pravijo: ,Pred dvajsetimi sva se na enem od vaših koncertov, ko ste igrali Mood Indigo, odločila, da se bova poro-čila; no, in sedaj je tu naša dvajsetletna hčerka. Prehodili smo dvesto milj, da po-novno čujemo, kako igrate to kompozici-jo.1 Mi§liti moram tudi na take ljudi in pač zato igramo tudi starejše kompozi-cije.« Obiskovalci prvega Ellingtonovega kon-certa, ki je biil v Londonu, so mu zaime-rili to, da je zaigral tudi nekaj twistov v vokaJni interpretaciji Milta Graysona. V pojasniio je drugi dan dejal novinarjem da ne podcenjuje twi-sta. »Twist nl nič kaj novega, saj smo ga igrali že leta 1941, torej že pred 22 leti. Skladba Hapoy Go Luoky Local je twist, prav tako skladbi Thinrs Aint What they Used to be in Asphalt jungle. Twist se je razvil iz jazza. Ljudje so posnemali to glasbo in tako je nenadoma postala pri-ljubljena. Ko igramo originalno glasbo, mislijo poslušalci, da je to samo komer-cijalna imitacija; ravno v tem pa grešijo.« Na vpiašanje nekega novinarja o bosa navi je Ellinton »dgovoril: »Bosa nova ni nič novega. Bistvo je, da je sedaj bolj znana kot prej. Na svetu ni več novih ritmov.« Če že ni novih ritmov, pa improvizaci-ja omogoča jazz glasbenikom da stare kompozicije izvajajo na nov način. Kritiki so posebmo pohvalili iavedbo skladbe Koncort za Oooiaja, sSeladbo, ki jo je posvetil znanem trobentarju Cootiju Wil-liamsu. Kritik Ljrttelton pravu, da težko govorimo o starem in novem; lažje in pravilneje je, če stvari ocenjujemo kot dobre in slatoe. Srečanje Med zvezdice slovenske vbkalne zabav-ne glasbe spada že skoraj dve polni leti tudi KATJA LEVSTIK. Prvič smo jo sre-čali na oddajah RTV Ljubljana: Pokaži kaj znaš in Spoznavajmo svet in domo-vino, kmalu potem tudi na televizdjskem zaslonu in pozneje še v mestnem gledali-šču kot pevko songov v Mali žehti. Katja je dijakinja četrtega letnika eko-nomske srednje šole v Ljubljani in se bo letos odločila tudi za nadaljnji študij. Ko smo se z njo pogovarjali, je rekla, da se bo v jeseni najbrž vpisala na filozofsko fakulteto, ker jo zelo veselijo jeziki. Ger-manistika. Svoj prosti čas pa posveča petju. Prav v teh dneh, pravi, se bo mo- om/M/vosr Kadar s« posku.šam vživeti v naše kultur-no-zabavno življenje, nebot« naletim na pojem originalnosti. Bodisi pri jazzu bodisi zabavni glasbi, povsod je problem original-nosti zelo aktualen. Medtem ko o naši za-bavnl glasbi skorajda ne moremo govoriti, pa je stanje pri jazz glasbi le nekoliko boljše. V Ljubljani deluje kar lepo število ansam-blov. Nekaterl (profesionalni) delujejo v okviru ljubljanske radijske postaje, medtero ko ostali igrajo stalno oziroma priložnostno na raznib plesnih prireditvah. Niti pri teb niti pri onih ne moremo govoriti o kakršni-koli origtnalnosti. Ne zdi se mi originalno, če aranžerji prepisujejo aranžmane s plošč: še manj se mi zdi orlginalno posncmati do potankasti stil tujih ansamblov, kot je to pri ansamblu Art van Danne in pri nekaterih naših znanih ansamblih. Da ne bo pomote. S prepisovanjeam s plošč mislLm samo na nekatere radijske ter skoraj na vse ostale aranžerje. Prvič to ni pošteno, drugič pa tak način ne vodi nikamor. Z opatijskim festivalom popevk bom opra-vil na kratko. AU je originalno uporabitl Bachov preludij za Jedro nove popevke, koi je to storil Pero Gotovac? Mislim, da ne. k temu festivalu samo še tole: glavno kriv-do za neoriginalnost festivala, menim, nosi žirija. Znano je namreč, da so bile nekaiere pop«vke, ki v ožji izbor sploh niso prišle. kvalitetnejše od izbranih. Zakaj se ljubljanski zabavni ansambli ime-nujejo Shadows, 6 blues + 1, Combo, Cara-van, 7 dixies itd.? Ali naš jezik ni dovolj zvoien za naslov študentskega ansambla? Ali misli Gaby Novak. da bo v inozemstvu bolj uspela, če se bo ]M)dpisovala z Gaby? Isto mcnim z Betty Jurkovič. Povsod smo slišali za p-veliki uspeh*> Djor-dja Marjanoviča s popevko Milord. Nič ne bi rekel, če bi Marjanovič to popevko prvi-krat izvajal in če bi to bila domača melo-dija. Uspeti s tujo, že popularno m«lodijo pač ni, težko. Sicer pa postajajo pri nas'. takj »uspehl« že stalna praksa. Zagrebški jazz kvartet igra prav gotovo z*lo dobro. Toda takšen ansambel že obsta-ja in pomeni v svetovnem merilu mnogo več. Res je, da se ieranje zagrebških glas-bonikov nekoliko razlikuje od črnskih, ven-dar povsem originalno ni. Osvetlil sem le nek bolj sem navdušena za jazz in mislim, da se bom interprctaciji jazza, če bom po-stala poklicna pevka, posvetila z vso vne-tno. Ta glasba me nadvse privlači, ker nudi široke možnosti za lastno izvaja-nje...« S tem je naš pogovor potekel. Taka je tudi Katja: mudilo se ji je na glasbeno šolo, mi pa smo ji pri petju zaželeli mnogo uspehov, kajti Katja ima glas in privlačno interpretacijo. Da je še mlada, je pa tudi res. Tadej Munih Piše: Eleazar Lipsky Tiger v noči Nikdar ni govoril o svojem primeru in nasveti kaznilniških pravnikov so bili zaman. Vedel je, da bo njegov odvetnik storil, kar bo največ mogel. Obravnava je bila nepričakovano zanimiva za Ed-dija Dickinsona. ' > Prvič v njegovem kratkem življenju je bil ob ne-ki pomembni stvari v središču zanimanja. Nič manj kot trije odvetniki so pazili nanj, najstarejši mož na svetu, sodnik Matthew Brady, ga je upoš-teval z vljudnim zanimanjem. Celo ta podli mož, gospod Wiley, glavni tožilec, je delal prazen hrup, da bi ponovil vse to, kar je on, Edward Diokinson rekei in storil one usodne noči tujcu po imenu Rupert Choatey. Poleg tega je bilo zadovoljujoče opravilo sedeti tam ob vljudni pozomosti, zavedajoč se čistega ovratnika, karminaste kravate, zlikane modre obleke, kar rau je vse oskrbel njegov glavni odve+nik. Medtem so se trije pravniki menjavali v dokazovanju odkritosrčnosti, se zaklinjali 2a domne-vo nedolžnosti, zahtevali pravico in prikazovali dej-stva Eddijeve verzije dvanajstčlanski poroti z oka-menelimi obrazi. Ponovljeno je bilo opozorilo ne-komu, ki se je im&noval: obtoženec. »Sem to jaz?« je zašepetal v sklenjene diani. »A sem jaz obtoženec?« Phillips je prikimal. »Tako je.« »Obtoženec, obtoženec!« Fant je prisluhnil besedi. »Jaz sem proti vsemu ljudsbvu države New York?« »Tako se vsaj reče.« »Aha!« Samozaivestno je stisnil ustnice, ko ga je ošinil resni sodnikov pogled. Kasneje je še enkrat pazljivo poslušal. Sodni iznredenci so ga spravili v zadrego. Skužal je napraviti vtis na porotnike, da bi tako pomagai svojamu advakatu, ki je skušal izgubo očesa prikazati kot doikaz nedolžnosti, ne-verjetnosti in zločina drugih. Malo kasneje je priš-la gospa Hillegas, visoka ženska sivih las, prekipe-vajoča zaničevanje in gnus — njej so sledili dvom-ljivi tipi: osebje nočnih lokalov in drobni, malen-kostni hazarderji. E>ddie je mrmraje ugovarjal, raz-burjeno šepetal in pošiljal porogljive oglede v strop. »Lažejo, gospod Pbillips,« je mrmral. »Ni biio ta-ko, še malo ne.« Zasijal je, ko je bila zaprisežena Emmalou Ho- wardu. Prišla je v tesno zapetd bluzi, dekle z nežni- . mi rokami; njen glas je bil kot šepet, ko je priseg- la. Z nervoznim smehljajem se je ozrla nokrog in fantovo srce je pričelo udarjati, polno uipanja. Njena izpoved ga je moono udarila. Ves preostali čais obravnave je strmel v svoje ro-ke, čemeren in godrnjav. Ko je stopil v ogrado za priče, je bil okruten in zamerljiv kot da bi priča-fcoval, da mu ne bodo verjeld. Odvetniki so ga ne-mo popeljali še enkrat skozi njegovo preprosto iz-poved in ob Wileyevim navzkrižnem zasliševanju je odgovarjal z bojevitimi suoki spodnje čeljusti. »Jasno, da držijo za Choateya« se je vznemirjal, kot bi se kregal z otopelim otrokam. »Oni so nje-govi prijaitelji. Tako so morali storiti! Kratko in ma-lo, izmislili so si tega Fabsa in Rockyja, oropali so me in zdaj lažejo!« Sodbo je poslušal mirno in njegov otroški nasme-šek je bil udarec odvetnikovemu srcu. Priporočila za pomilostitev ni bdlo. V nadaljnjem poteku — bilo je hitreje kot bi bilo pričakovati — je sodjbo potrdilo vrhovno apelacij-sko sodišče; določili so dan izvršitve kazni. Dan pred usmrtitivijo je prišeil odvetnik v hišo smrti v zaporu Siiig Sing. Težki modri oblaki so se podili nad reko in vlažen hlad je bil vsepovsod, to-da poslopje je bilo zatkurjeno in udobno. Nemir je plaval v zunanjih sobah. Ko je Eddie priracal k po-slednjemu ra^ovoru, mu je Adamovo jabolko po-sfeakovalo v odpetesm ovratniku srajce, a njegove poteze so bile poblevne. Božal je mlado muco. »Imate kaj novic, gospod Pbillips?« Odvetnik je s tresočo roko očložtil aktovko. »Ka ko je s teboj, Edidie?« »Prav dobro me hrainijo in tudi zdravijo me,« je priznal fant in si ~z jezikom obliznil zobe. »Samo ta zadnji teden, odkar se rne je prijela ta ohlapnost, imam slab apeftit. To pomeni, da postajam živčen. Upam samo, da ne bom vsega pokvaril stražnikom. Pravijo, da moram pojesti obilen zadinji obed.« Votlo se je zahehetal. »Torej ni treba da ga pojem, to ni potrebno, toda vsaj naročiti ga moram. To naj bi pokazalo, da smo vsi prijatelji, da ni nič oseb-nega med nami; zato sem naročdl pečeno pišiko, pra-žen krompir iu vanilijin sladoled s čokoladnim po lrvom. Tako bodo stražniki vedeli, da nimam nič pro ti njim. Vse so mi pojasnili.« Philips je dejal: »To je bila dobra misel.« Mače je nemočno praskalo po fantovih rokah. »Ali boste jutri tu, gospod Phillip-s? Sprašujem vas zato, ker sicer ne bo nikogar tu.« »Mislim, da ne bom lahko prišei,« je odivrnil Phillips. Fant je priki-mal. »Dobro, saj je tudi prav. Bili ste baljši do mene kot moj lastni oče, in ne misli-te, da vam ooitam. Vse to je biia ena Mcušnja.« Galtanec mu je dvakrat poskooil v smehu. »Lahko bi rekli, da me je to podučilo.« »Sine ...« je žalosbno dejal odvetnifc. »Ja, gospod?« »Kaiko zaman je bil ves moj trud! Nič te ne mo-re rešiti, samo ta dva moža — Fats im. Rocky. Go-spod Wiley prisega, da ju moraš poznati. »Kdaj je to rekel?« »Prav včeraj. Še vedno se lahko izvlečeš, če ju izdaš.« Fant si je pritisrail muco k licu. »Gaspod Phillips, spominjam se, kako ste rekli sodniku, da moram biti nedolžen, zakaj, če bi bil kriv, bi izdal svoje prijatelje. Rekli ste, da bi bilo neverjetno, če bd stonii drugače. Ali niste tako rekli?« i IIMDEKS IM... SMUČI ELAN SUPER 255 Med planiškimi tekmovulci smo za našo rubrikto izbrali PETRA ERŽENA. (Foto: Z. Zalokar.) SHka na desni: Eržen skače. 9 »Sem študent tretjega letnika oddelka za šibki tok na fakulteti za elektrotehniko. Star sem 22 let; ro-dil sem se v Kranju, vendar sem že toliko časa v Ljubljani, da se šte-jem za Ljubljančana — točneje za Šiškarja. Kot večina naših skakal-cev sem tudi jaz član smučarskega kluba Enotnost iz Ljubljane. * Skakati sem pričel pred enaj-stimi leti. Na veliki skakalnici v Planici sem nastopil že leta 1960. Danes (23. niarca) sem prvič na tekmovanju skočil 100 metrov dalcč. Onih 115 metrov je .bilo le na tre-niiigu. $ Skačem / Elanovimi smučmi — tipa Super. Mislim, da so moje smuči najdaljše, saj so jih morali v tovarni posebej napraviti. Merijo namreč 255 cm. Najbrž noben tek-movalec (vsaj med našimi) nima povsem svojih smuči. Vsi skačemo s klubskimi, le vsakokratni državni prvak navadno prejme za nagrado skakalne smuči. * V tej sezoni se nam je nova pridobitev v Ljubljani — skakalnica iz umetne mase — že nekoliko po-znala. Videti pa je, da je premaj-hna. Na snegu smo pričeli trenirati že novembra. t Iz vprašanja in tudi besed ne-katerih drugili novinarjev napove-dovalcev - sklepam, da si napak predstavljate, zakaj naši tekmovalci niso docela enaki tekmecctn iz tu-jine. Zagotavljam vatn, da o strahu tned nami, skakalci, nj in ne more biti govora. če bi se kdo bal, bi že davno prenehal s skakanjem. 4 Dvakrat sem imel nogo v mavčnem ovioju. 0 Poleti igram košarko pri III-riji. Klubski kolegi so mi, poleg do* mačih in nekdanjega skakalca Roji-ne, tudi poslali hrzojavko s čestit-kami ob osebnem rckordu. 9 Na fakuiteti nisem bil Ie v zadnjih dveh tednih. Z izpiti sem na tekočem. Prav nič si ne želim na najslednje tekmovanje v Vzhod-no Nemčijo, kamor naj bi odpoto-vali prihodnji teden. Upam, da mi bo potegavščina s potnim listom uspela. Na zvezo namreč nisem po-slal izpolnjenih formularjev s foto-grafijami za vizumc. « Na naši fakulteti je športno živJjenje zdaj, odkar imamo redno vadbo, kar prccej razgibano. Škoda, da jiisem utegnil nastopiti na ne-davncm medfakultetnem košarkar-skeni turnirju. Lani sem igral ko-šarko na elektriadi v Zagrebu. 0 Ne, z odpetimi smučmi ali ne-zavezanimi čevlji k sreči še nikdar nisem skočil. 4 Tudi pri skakanju lahko govo-rimo o športni sreči. Veter, sonce in oblaki so veasih prav muhasti, oziroma če to obrnemo na tekmo-valifo plat, štartna številka. Do-vclj je, da scnce zakrije oblak, smučina na zaletu se pokrije z rahlo skorjo in sneg je hitrejsi. Tudi mazanje smuči ni za nas brez pomena. Tokrat so nam jih mazali alpski vozači. 0 V Vzl odno Nemiijo naj bi predvidoma odpotovali Giacomelli, Jemc, NahtJ,jal in jaz. % Seveda tudi rad »običajno« smučam, ls- da je malokdaj prilika. % Kako bo jutri? Na tako vpra-šanje raje ne bom odgovoril. Bi se lahko uštel...« mac Od petka do nedelje je bila Bloud-kova dolina skakalnic že četrtič prizorišče tekmovanja najboljših smučarjev — skakalcev sveta. Udeležba na tem zadnjem velikem letošnjem smu-čarskem tekmovanju je bila skorajda po-polna; od najboljših so manjkali le letos najboljši skakalec na svetu • Norvežan En-gan in njegov rojak Vgesseth, zahodni Nemec Bolkart in morda še kak finski in ameriški skakalec. V Planici se je tri dni 43 skakalcev iz 10 držav poganjalo čez most 120 oziroma po novem 130 m skakalnice — velikanke in se borilo za dosego čim večje daljave, kakor tudi na dosego čim višje ocene slo-ga. Skakalci so seveda, vsaj najboljši, na-skakovali tudi pred tremi leti dosežen re-kord skakalnice 127 m, ki ga ima v lasti vsem znani Recknagel, toda žal brezuspe-šno, saj je dolžina najdaljšega skoka, ki ga je dosegel zmagovalec vzhadm Nemac Backeloh, znašala le 121 m. Če pogledamo rezultate naših skakal-cev, z njimi žal ne moremo biti zadovolj- ni. Naš najboljši predstavnik Pečar se je uvrstil šele na 21. mesto, dočiim je bil Zajc 23., Eržen 25., Jemc 30., Nahtigal 34., Oman 36, od 38 smučarjev skakalcev, ki so uspešno končali tekinovanje. Zvezni kapetan za smučarske skoke Janez Ma-tulj, ter trenerja naših skakalcev Zorsm Športno življenje na beograjski univerzi Kar se tiče športnih tekmovanj in na-stopov. so beograjski študentje-športniki nedvomno veliko bolj agilni v pripravah in udeiezbi kot študentje ostalih jugoslo-vanskih univerz. Tako se je npr. pred kratkim atletska reprezentanca beograjske univerze udele-zila atletskega tekmovanja v Luxemburgu. Tam so beograjski študentje tekli na cros-su, ki ga je ob 100-letnici luzemburške univerze priredila njena športna sekcija. Beograjsko reprezentanco sestavljajo štu-dentje različnih fakultet (pravne, ekonom-ske strojne itd.) Prav tako so se pred dnevi sačeli pri-pravljaV študentje nogometaši, kajti uni-verzitetna representanca Beograda bo pri-bližno iez teden dni igrala na velikem štu-dentskem turnir/u v Strassbourgu v Frati' ciji. Poleg Beograjčanov in domačinov bo-do igrale še italijanske. nemške, nizozem-ske ir švicarske študentske reprezentance. Trener reprezentance je snani nogometni strokovnjak Obradovič, ki ima na razpola-go 16 nogometašev, ki se pod njegovim vodstvom marljivo pripravljajo v športnem ceniru v Košutnjaku. ¦ Ker imamc tudi na posameznih Ijub-Ijamkih fakuitetah vrhunske športnike v različnih športnih disciplinah, ALI NE BI BILO MOGOČE TUDI LJUBLJANSKI UNI-VERZI SESTAVITI ŠTUDENTSKE RE-PREZENTANCE V NEKI ŠPORTNI DI-SCIPLINI, Kl Bl LAHKO Z USPEHOM NA-STOPALA PROTl REPREZENTANCAM OSTALIh JUGOSL. UNIVERZ IN PROTl TUJIM Do sedaj je le smučarska repre-zentanco našp. unlverze, (ki je nastopala tudi v okviru jugoslov. univerzitetne repre-zentance) nastopila na tekmovanju v Itali-ji. Nedvomno bi tudi atleti, košarkarji, na-miznoteniški igralci, sabljači in drugi lah-ko sestavili kvalitetne študentske repre-zentance, ki bi z uspehom nastopale na omenjenih tekmovanjih. Vsekakor bi se to dalo izvršiti brez truda. T. Z. SARAJEVO prizorišče letošnje ekonomiade in agronomiade Od 10. do 14. aprila bo v Sarajevu ekonomiada, na kateri se bodo med seboj pomerili študentje in študentke-športnice vseh ekonomskih fakultet naše države. Tckmovali bodo v naslednjih di-sciplinab: rokomet, košarka, nogomet, streljanje. namizni tcnis in šah. Prav tako se bo v Sarajevu 17. maja pri-čela agronomiada, katere se bodo prav gotovo udeležili predstavniki vseh agronomsko-gozdarskih fakultet naše dr-žave. Zaenkrat še ni znano, v koliko raz- ličnih disciplmah bodo nastopili Študenti oziroma študentke, prav gotovo pa se bo-do pomerili med seboj, tako kot mesec dni prej ekonomisti, v nogometu, roko-metn, košarki, namiznem tenisu in še drugih disciplinah. Torej, športni referenti Ijubljanske eko-nomske in agronomske oziroma gozdar-ske fakultcte, p o z o r! Pravočasno se-stavite svoja zastopstva, ki naj bodo kar najmočnejša, in udeležite - se tega sreča-nja študentov-športnikov ekonomskih oz. agronomsko-gozdarskih fakultet! Zalokar ter Boris Bačar so sicer izjavili, da so naši skakalci izpolnili pričakovanja, česar pa iz doseženih rezuitatov pač ni moč videti. Ce se bado naši skakalci v prlho