OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOP
® Ipi A 11 'Г 1'
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCt V/ AMERtKJi
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commerical Printing of All Kinds
VOL. XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 8, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 235
JAMES CIBER
V St. Alexis bolnišnici je umrl včeraj zjutraj, štiri ure potem ko je bil tja prepeljan, James Ciber, stanujoč na 6024 Glass Ave. V nedeljo popoldne ga je zadel mrt-voud, kateremu je podlegel, žena Mary je umrla 1.1938. Doma je bil iz vasi Matena, fara Ig, odkoder je prišel v Ameriko leta 1901. Več let je šofiral avtotak-si, zadnje čase pa je delal pri Smrekar Hardware Co.
Tukaj zapušča nečakinjo, ki mu je gospodinjila,Л starem kraju pa brata Matijo. Pogreb se Vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
JOSEPH TOMŠE
Včeraj popoldne je nagloma preminil ko se je nahajal na obisku pri sosedih, Joseph Tomše, star 73 let. Bil je samski ter je 32 let bival pri družini Joseph in Rose Baškovič na 6614' Bliss Ave. Doma je bil iz vasi Gornja Pirošica, pošta Cerklje ob Krki, kjer zapušča sestro Nežo Dreč-nik. V Ameriki se je nahajal okrog 48 let in je delal nad 40 let pri Illuminating Co., zadnji dve leti pa je bil upokojen. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v četrtek popoldne ob 1. Uri. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
*
STEVE CERKES
Po kratkem bolehanju je bil ^ečraj zjutraj najden mrtev v postelji Steve Cerkes, stanujoč *13 862 E. 75 St. Pred desetimi dnevi je obhajal svoj 70. rojstni dan. Doma je bil iz sela Celine, fara Vrbovac na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1909. Bil je član društva št. 22 H.B.Z.
Tukaj zapušča soprogo Rose, ^ojena Birko, tri otroke: Mrs. Catherine Golobich, John in Charles, 11 vnukov in devet Pravnukov. Pogreb se vrši v pe-tek zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda, E. 62 St., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. in nato pokopališče Calvary.
NEVARNA IGRA Z INDOKINO; PRETEŽKA FINANČNA BREMENA!
WASHINGTON, 7. decembra — Objavljene so bile podrobnosti o tajnem sporazumu med Washingtonom in Parizom, ki je bil sklenjen ob priliki zadnjega obiska predsednika francoske vlade Mendesa Francea. Ameriko čakajo novi milijoni dolarjev, ki naj se potrosijo v Ihdo-kini, Amerika pa naj prevzame vso odgovornost za bodočnost Indokine, v kolikor ni v komunističnih rokah.
Združene države so žrtvovale"^
svojim zaveznikom med vojno in po vojni okrog 50 milijard dolarjev. Vojna na Koreji je stala Ameriko dvajset milijard dolarjev. Od Amerike se zahteva,
da naj izdela nek finančni načrt, kako pomagati Aziji. Bivši japonski predsednik vlade Yo-shida, ki je ravnokar odstopil, je izdal, da bi šlo pri tem načrtu za deset milijard dolarjev, od tega zneska bi na Japonsko odpadle štiri milijarde dolarjev.
Ameriški kongres je odobril postavko $700,000,000 kot pomoč za vse kraje južno-vzhodne Azije. Indokina sama zahteva za sebe za enkrat $500,000,000, ta vsota pa bi se po vsej verjetnosti zvišala, če naj Amerikanci prevzamejo, kakor je bilo dogovorjeno, vso usodo Indokine v svoje roke. Torej ne samo, da postavijo na noge domačo vojsko, jo izvežbajo in opremijo,
marveč, da deželo tudi gospodarsko obnovijo.
S prihodnjim letom naj bi ameriški general Collins prevzel vojaško poveljstvo v Indokini.
Vojaško in drugo pomoč bo Amerika dajala Indokini direktno, ne pa preko Pariza. Francozi v glavnini iz Indokine odidejo.
^adet od avta
V ponedeljek zvečer je bil za,-det od avta na križišču E. 55 St.
Stanard-Bonna Ave. rojak ^drej Tekavec. Nahaja se v resnem stanju v bolnišnici.
Razmere v Indokini
Severni del Vietnama, ki je pod komunisti, se vojaško obo-rožuje, kakor se oborožuje severna Koreja. Komunisti ne skrivajo, da je njihov končni cilj vsa Indokina. Kako postopajo? V sosedo Indokine v državo Thailand (Siam) so poslali na videz kot politične begunce iz severnega Vietnama kar 50,000 rojakov. Ti naj bi se v Thailandu predstavljali kot politični begunci, v resnici so po zaupnih informacijah le mostišče med njimi v Thailandu in med komunisti v severnem Vietnamu. Vlada v Thailandu se je odločila, da bo uporabila celo silo, da bo teh 50,000 političnih beguncev nagnala v severni Vietnam.
V domači armadi v Indokini je polno nezanesljivih elementov. Zadnje poročilo javlja, da se je uprl cel bataljon vojaškemu poveljstvu, dezertiral in živi od tega kar napleni. V Indokini sami gre še vedno borba med vojaštvom in med političnimi kandidati za predsedniška mesta.
Mraz in posledice
Zadnji val mraza, ki je zajel ®koro polovico Amerike, najbolj ^ftieriški severo-vzhod, je po-. ^^edno ali neposredno pozvro-kakor računajo, 22 smrti. Ne-®feče so se zgodile, ko je šlo za %revanje stanovanj in manipu-^^cijo s pečmi. Vse v zvezi z mrakom. Eden najbolj tragičnih slu-^^jev je bil gotovo oni, ki se je "dogodil v kraju Franklinu, kjer je eksplozija peči ^pihnila luč življenja peterim "Otrokom družine De Baggis. Že-in en otrok sta bila rešena, je Nemka in je prišla v ■^nveriko z možem ameriškim vo-
Sedanji predsednik južnega Vietnama Ngo Dinh Diem uživa podporo Amerikancev. Proti njemu je dosedanje poveljstvo domače vojske. Diem je pozval šefa generalnega štaba, da odstopi. Gre za generala Hinha, ki se je Diemu uprl. Hinh ima tudi politične ambicije, da hoče postati sam predsednik vlade. Domača armada je razbita radi tega spora in gr. a tiste vojaskq oddelke, ki sr- a Hinha in za one, ki so za Diema.
Kako v teh razmerah utrditi domači položaj, da bi bil južni Vietnam kos morebitnemu napadu iz seve po disciplinirani armadi komunistov!!
Ni pričakovati, da bi bil tak napad že dogodek bližnje bodočnosti. Komunisti iz severnega Vietnama uganjajo poHtiko "sodelovanja," v tej propagandi po južnem Vietnamu imajo med domačim prebivalstvom nadvse rodovitna tla. Ce odidejo francoske čete iz Indokine, ali bodo imeli Amerikanci v nezanesljivih domačinih dovolj opore, da se ti skupno z ameriško pomočjo postavijo komunistom po robu?
Prihodnji kongres bo otvoril generalno debato o razmerah v južno-vzhodni Aziji, posebno v Indokini. Šlo bo za denarna sredstva. Po izjavah demokratov, ki bodo zavzeli važna mesta načelnikov pododborov, se lahko sklepa, da demokratska stranka ni pripravljena na nadaljne denarne žrtve, zlasti če gre za tako negotove kraje, kot je ravno Indokina. Končno gre za povdarek, da se je Francija dejansko, četudi ne pravno, odpovedala svojemu kolonij alnemu gospodstvu v Indokini.
ALI JE TO PO "UNIJSKO?"
V Chesterfieldu v Angliji je unija v tovarni oklicala enodnevno stavko. Bilo to na dan 4. decembra 1953. V tovarni je uslužben Hon Hewitt, ki operira z žerjavom. Ron Hewitt se je spozabil in je šel na dan 4. decembra 1953 v službo. Unija je sklenila, da ga vse delavstvo tovarne bojkotira. Za enkrat samo za šest mesecev. Ta doba pa se je ustalila in udomačila in Ron Hewitt je državno še vedno bojkotiran. Ce gre iz službt^ ga nihče ne ogovori. Ko je šlo za lanske božične praznike, ni dobil nobenih pozdravov. Če naj v tovarni kaj napravi, ga nobeden ne ogovori in mu z besedami ne pove kaj hoče od njega. Tolče s kladivom in mu z rokami kaže kaj naj napravi. Tako je preteklo že 368 dni, ko je on Hewitt družabni samotarec. Tudi kadar gre za kakšno družabno prireditev in Hewitt vzame s seboj ženo z dvema otrokoma, sodelavci ignorirajo njega in njegovo družino. Ron Hewitt računa s tem, da se bo treba privaditi temu življenju. Na njegovo srečo ima doma televizijski aparat, na katerem lahko pri predstavah opazuje v družbi svoje družine družbo zunaj.
Prevzem cvetličarne
Mr. in Mrs. Stan Jerse sta se povrnila s svojim sinčkom Jackie iz Californije in se nastanila zopet v Clevelandu. Stanujeta pri starših Mrs. Jerse, Mr. in Mrs. Joseph Klein st. na 19420 Meredith Ave. Pred kratkim sta prevzela cvetličarno, katero je vodil Mr. Lou Slapnik, bratranec Mr. Jerse, na 15436 Waterloo Rd. Cvetličarno bosta Mr. in Mrs. Jerse vodila pod imenom Jerse's Gift % Floral Shop.
Eisenhower-McCarthy
WASHINGTON, 8. decembra —Danes dopoldne ob 10.30 uri bo imel predsednik Eisenhower tiskovno konferenco. Na konferenci se bo moral baviti z McCarthy em. McCarthy je včeraj prvič odkrito prelomil z Eisenhower-jem. Očital mu je, da postopa zoper komuniste z rokavicami na rokah. Leta 1952 je on, McCarthy, šel po vsej Ameriki v boj za Eisenhowerja. Danes je McCarthyu žal, da se je potegoval za Eisenhowerja. Vsekakor politična izjava, ki je predmet političnega znamenja predvsem ko gre za razmere v republikanski stranki.
KONCENTRIRANI OGENJ NA KITAJSKO;
AMERIKANCI IN ANGLE2I-R0K0 V ROKI
v FRANajI MOČNA ROKA
PARIZ, 7. decembra—Francoski parlament sestoja iz dveh zbornic. Spodnja zbornica, ki ima v resnici oblast in Državni svet, je samo posvetovalni organ.
O francoskem političnem življenju je znano, da živi v stalnih krizah. Udomačilo se je celo pravilo, da je pravi sovražnik narodne skupščine tisti predsednik francoske vlade ali tisti francoski minister, ki hoče res kaj napraviti.
Francoske vlade so kratkotrajne. Povprečno njihovo življenje je preračunano na šest do sedem mesecev. Francija nima dobro organiziranih političnih strank, razen komunistov in socialistov. Francoski poslanci se zbirajo v grupah, skupinah. Za najmanjšo stvar kakor kaže, se
zahteva zaupnica ali nezaupnica vladi. Če predsednik vlade dobi nezaupnico, mora iti. Sledi nova vlada ali pa celo nove volitve.
Mendes France je spoznal, da je francoska ustava sama kriva razruvanim političnim razmeram na Francoskem. Kakor na drugih poljih v mednarodni in tudi v notranji politiki pripravlja Mendes France velike reforme tudi v ustavi. Ena najvažnejših določb nove ustave, če bo do nje prišlo, bo ta, da bo za padec vlade potrebna kvalificirana večina, druga pa, da se bo v narodni skupščini omejila destruktivna taktika recimo francoske komunistične stranke. Povdar jamo pa, da je vse le načrt, zadnjo besedo imata parlament in francosko ljudstvo.
Letna seja
V četrtek zvečer se vrši letna seja društva Svob. Slovenke št. 2 S.D.Z. v dvorani št. 1, novo poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Volilo se bo uradnice za prihodnje leto in ukrepalo o drugih važnih zadevah. Po seji bo domača zabava. Članice so vabljene, da se gotovo udeležijo.
аППГГТП1ТГГ1ПГПГУ9ТПГ5-|Г5-5 8 TS6K(
Vile rojenice
DANES GLASOVANJE V PLENUMU ZN
NEW YORK, 8. decembra — Ameriški predlog, da Združeni narodi kot taki zahtevajo svobodo zaprtih Amerikancev na Kitajskem, je prepričevalno zmagal v političnem odboru, danes pa se računa enako z veliko zmago, ko bodo Združeni narod glasovali v plenumu o isti stvari. Ameriški zahtevi je dala veliko podporo Velika Britanija, ki se je z Ameriko vred postavila popolnoma na isto stališče, da je Kitajska z obsodbo vojnih ujetnikov kršila določbe o premirju na Koreji in da mora dati zaprtirn Ame-rikancem svobodo.
Stališče komunističnega bloka+
je jasno. Pokazalo se je v političnem odboru Združenih narodov,
kjer sta govorila zastopnika Sovjetske zveze in češkoslovaške.
Postavila sta se na stališče, daje bilo 11 ameriških pilotov, sedaj v vojnem ujetništvu na Kitajskem, v resnici v špijonažni službi. To da so tudi priznali,
vsled česar je bila obsodba pravilna.
Ameriški delegat Henry Lodge ni imel težkega stališča,
da je odpravil gornjo trditev.
Imel je dovolj materiala na razpolago, kako namreč praktici-rajo komunistična sodišča, kako pride do nemogočih priznanj, pa so formalno res priznanja. Ameriške oblasti so imele priliko zasliševati bivše vojne ujetnike,
ki so bili. v kitajske# ujetništvu, Sicer pa je praksa sovjetskih sodišč svetovno znana. S sredstvi, ki jih imajo le oni na razpolago, znajo omamiti obtoženca, da vse prizna kar hočejo od njega in ga pripravijo celo do tega, da prosi za najstrožjo kazen.
Izvajanje Angleža Edena
Nastop britanskega zunanjega ministra Anthonya Edena, ki je govoril v britanski spodnji zbornici, je bila politična senzacija.
Tudi Eden je obsodil Kitajsko,
ki je dala',zapreti ameriške vojne ujetnike. Med svojim govorom je Eden priznal še nekaj drugega, da je namreč vlada Velike Britanije že davno priznala sedanji režim na Kitajskem, da pa obratno Kitajska noče priznati sedanjega režima v Veliki Britaniji. Ta očitek je bil gotovo središče Edenovega govora. Namiguje, da zna Velika Britanija do Kitajske odslej naprej nastopati drugače. Šlo bi torej v zapadnem bloku za ostrejši veter do Kitajske, istočasno, ko se isti blok trudi, da bi se zbolj-šale razmere s Sovjetsko zvezo.
Taktika, ki gre za tem, da se Kitajska oddalji od Moskve.
Proglašeni mrtvi—živi?
V	vojni na Koreji je bilo več ameriških vojakov pogrešanih in jih je končno vojaško poveljstvo dalo na spisek—mrtvih. Spričo pojasnila kanadskega pilota McKenzia, da je videl na Kitajskem več Amerikancev, ki so v koncentracijskih taboriščih, imajo tudi v Washingtonu upanje, da bodo proglašeni mrtvi končno najdeni kot živi. Zopet gre za 191 ameriških pilotov, katerih letala so bila v vojni na Koreji sestreljena, letalci sami pa proglašeni za mrtve.
Obtožbe—proti-obtožbe
Ameriška delegacija je pred Združenimi narodi obtožila Kitajce, da držijo zaprte še štiri nadaljne ameriške letalce in tako kršijo določbe o premirju na Koreji.
V	Peikingu pa so objavili izjavo ameriškega šefa pilotov, polkovnika Johna Arnolda, ki je bil med 11 obsojenimi, da je bilo njegovo sestreljeno letalo le v službi špijonaže.
Televizija in radio
NEW YORK, 6. decembra — Prvi televizijski aparati z barvnim prenosom družbe R.C.A. Victor v velikosti 21 palcev se nahajajo v masovni produkciji. V prodaji na drobno bodo na razpolago prihodnjega januarja. Aparat bo stal $895,
V prvih desetih mesecih letošnjega leta znaša produkcija televizijskih aparatov z barvnim prenosom 17,445 kosov. Navadnih televizijskih aparatov je bilo v istem času 5,654,791 komadov, vsekakor manj kot v lanskem letu. Takrat so jih produci-rali v isti dobi 6,204,803. Radijskih aparatov so vrgli na trg v isti dobi 8,040,230, v isti dobi lanskega leta pa 11,201,656. Zopet velika razlika v gospodarstvu med letom 1953 in 1954.
Vile rojenice so se zglasile zadnji petek pri Mr. in Mrs. Frank Cecelic, 1230 E. 168 St., in jima pustile krepkega sinčka, ki bo delal družbo sestrici. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Ske-del, ter je dobro poznana kot bivša izvrstna igralka in pevka pri dramskem zboru Ivan Cankar in Zarji. Mati in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Tako je postal Mr. Joe Skedel iz 744 E. 236 St. osmič stari oče. čestitamo!
DVE PLATI POLITIČNEGA ZVONA
Novo-izvoljeni šef demokratske stranke Paul Butler je šel na prvo politično posvetovanje k bivšemu ameriškemu predsedniku Harryu Trumanu. Ta posvetovanja se bodo vršila danes v sredo in sicer v Kansas City, Mo. Prisoten bo novo-izvoljeni gov-erner države New York Averell Harriman.
Butler je po izvolitvi dal prvo politično izjavo, da Eisenhower ni pokazal nobene zmožnosti bodisi, da vodi federalno administracijo, bodisi, da vodi republikansko stranko. Vedno bolj je očitno, je dejal Butler, da samo vojaška vzgoja ne vzposablja kandidata, da bi lahko postal vrhovni izvršilni uradnik administracije, to je predsednik republike.
Na te očitke sta se takoj oglasila dva; predsednik izvršilnega odbora republikanske stranke Leonard Hall, ki je o Eisenhow-erju trdil, da bi moral Butler sam priznati, da je sedanji predsednik Eisenhower najbolj kvalificiran živeči Amerikanec, da lahko vodi ameriški narod v teh tako nevarnih časih.
Zadnje vesti
Solnčni, gorkejši dan z najvišjo temperaturo dneva 35 stopinj in najnižjo temperaturo 20 stopinj napoveduje za danes cle-velandska vremenska postaja. Na drugi strani pa javlja Washington, da bo ves ameriški severovzhod in zapad meglen in naj pričakuje ali dež ali celo sneg.
Na evropskih hribih, predvsem na alpah, je zapadel zelo visok sneg. še vedno sneži.
Clevelandska davčna uprava išče 1,698 davkoplačevalcev, ki ob priliki davčne napovedi niso dali dovolj točnih naslovov, da bi se jim mogel dostaviti ček, ker so preveč plačali. Nekateri dobijo nazaj — gre za davke iz leta 1953—tudi po $250.00.
Stanje polija. Do sedaj v letošnjem letu je bilo 512 obolelih, 16 mrtvih. Lansko leto ob istem času je bilo 430 obolelih, 12 mrtv ili.
Družba Republic Steel Co. javlja, da se je položaj bistveno popravil. Vsled tega je odpoklica! nazaj na delo 700 o<1puščenih delavcev.
George H. Bender je končno ohijski senator. Nad Thomas A. Burke jem je zmagal z 2,970 glasovi večine.
Novi šef demokratske stranke Butler je dal za predsedniške volitve v letu 1956 tole zanimivo napoved: Stevenson bo imel hud boj če bo hotel dobiti nominacijo. Ohijski govemer Lausche je odličen politik in ima vse izglede, da dobi nominacijo za predsedniškega kandidata.
V Los Angelesu, kjer ima C.l.O. svoj občni zbor, so soglasno sklenili združitev C.l.O. z A.F.L.
Na občnem zboru je nastopil tudi tajnik za delo v federalni vladi James Mitchell, ki je zagovarjal idejo, da naj bodo po tovarnah unije s prisilnim pristopom in na drugi strani tolkel po državah, ki zagovarjajo tako-imenovano "pravico do dela," to je, da se podjetje pogodi brez kolektivnega zastopstva z posameznimi delavci.
Rop v Slov. del. domu
Prošlo soboto zjutraj nialo po 8.30 uri so vstopili v gostilniške prostore Slov. del. doma na Waterloo Rd. štirje maskirani roparji. Lopovi so imeli obraze zakrite s svilenimi nogavicami. To-čaja Andrew Sosiča, starega 62 let, in dva posetnika, ki sta se tedaj nahajala v gostilni, so zaprli v klet. Iz registra in majhne varnostne blagajne, katero so s silo odprli, so vzeli med $3,000 in $4,000 nato pa pobegnili. Eden izmed roparjev je imel v roki revolver, dočim so ostali trije držali roke grozeče v žepih.
Drugi je bil governer Robert
Kennon iz Louisiane, ki je sicer
, . , , . .	4. X i Izredna seja
znan kot demokrat, je pa pristaš |
Eisenhowerja. Kennon je trdil,
da ni bilo pod Eisenhowerjem manj napredka, kakor pod kakim drugim predsednikom. Eisenhower jevo vodstvo, da je bilo odlično, predvsem, da je znal ohraniti Ameriko zedinjeno.
Članstvu društva Zavedni sosedje št. 158 S.N.P.J. se sporoča, da se vrši v četrtek? zvečer, 9. dec. izredna seja v A.J.C na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Seja je važna radi razmotriva-nja o združitvi z društvom št. 450 S.N.P.J., radi česar se vabi vse, da se gotovo udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town'
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_____. 6.00
For Three Months—(Za tri mesece)_____ 4.00

ČESTITKE GLAZBENOJ MATICI
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za iest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.0C _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26lh, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 187».
1 f>4
ŽIVLJENJE GRE SVOJA POTA
(2)
Slučaj senatorja McCarthya ne smemo vzeti površno. Za njim je stala skupina ameriške težke industrije, ki je hotela pod firmo McCarthya ubiti vse dosedanje socialne pridobitve delavstva. Eno! Drugo: Intelektualni človek v Ameriki! Še danes so zelo pomembne univerze, ki ne morejo dobiti profesorje, ker je to mesto izpraznjeno, izpraznjeno pa je bilo radi tega, ker je bivši profesor pač odstopil, ker se je zaletel vanj McCarthy in mu je bilo pod svojo častjo, da ima s kakim McCarthyem sploh kaj opravka. Ta stran kaže na ameriško duhovno življenje, ki je predvsem važno!
Pa vzemimo preprostega človeka, ki se v Ameriki enostavno kot delovna sila bori za svoj obstanek. Ta človek je skusil marsikaj. S svojimi tovariši se je tvoril in končno organiziral, da se mu pripoznajo pravice kot človeku. Nastale so delavske unije, iz njih princip, da se za skupne pravice skupno pogajamo. Dosegla se je najnižja zakonita plača z vsemi socialnimi pridobitvami. Dosegel se je normalni čas osem-urnega delavnika pet dni v tednu. Doseglo se je socialno zavarovanje za starost in večinoma za nezgode. Pod pritiskom splošnosti se počasi celo umika princip, da je ljudsko zdravje predmet kapitalističnega skoriščanja. Vsaj privatno se lahko zavaruješ zoper nezgode za sebe in za člane svoje družine.
Vse te pridobitve so trn v peti raznim zakonodajnim telesom posameznih držav sirom Amerike. McCarthyzem pomeni tudi za te države, da se uniči zadnji ostanek Franklin Delana Roosevelta in njegovega New Deala. Silno hitro so hitele s krajevno zakonodajo, da naj se pripusti na delo vsakdo, seveda kot posameznik brez vsake zaslombe v kaki organizaciji, za plačo, kot se mu bo diktirala. To je McCarthyzem v notranjem gospodarskem življenju Amerike.
Vrhovni poglavar ameriških katohkov v Združenih državah je kardinal Francis Spellman iz New Yorka. Pod njegovim visokim pritiskom so se dajale okrožnice pri predsedniških volitvah leta 1952 recimo katoliškim organizacijam tam v Bostonu, kakor v Buffalo, naj vplivajo na svoje člane, da volijo republikansko. In to kljub temu, da je demokratska stranka po vsej tradiciji in principih tudi stranka ameriških katolikov. Francis Spellman se je tudi javno, mednarodno po odhodu iz Vatikana, pohvalno izrazil o senatorju McCarthyu. Kardinal Sepllman torej za McCarthya, katerega je obsodil ameriški senat!
Mi smo te vrstice naslovih, da "življenje gre svoja pota." Nam gre za tistega Amerikanca in tisto Amerikan-ko, ki se pač bojuje za svoje življenje in svoj obstanek, za svoj upravičeni standard življenja. Nam gre za tega naravnega človeka, ki na lastni koži skusi, kaj je dejansko življenje.	i
V Ameriki obstoja tako imenovana Narodna zveza katoliških žena, ki o sebi trdi, da ima deset tisoč podrejenih zvez, skupno osem milijonov članic. Ta zveza se je soglasno postavila v borbo zoper vse zakonodaje ali poskuse teh zakonodaj) da se uničijo dosedanje pridobitve delavstva potom delavskih unij in je enako postavila zahtevo, da je princip kolektivnega pogajanja potom organizacij, ki se imenujejo delavske unije, tudi po nauku katoliške morale pravilen, vse drugo pa je proti tej morali!
Cisto naravno vzeto—brca vlastodržcem, tistim, ki sedijo na visokih položajih in ki se ne zavedajo starega pravila, da "ne ve, kaj je vsebina pravega življenja tisti, ki ni jedel svojega kruha, ki so ga oblivale istočasno solze trpljenja."
Mi smo se v tem vprašanju razpisali ravno v tem smislu, da hoče Joe McCarthy pod gotovo patronanco visokih katoliških krogov uvesti v Združenih državah diktaturo, pa^naj bo to že taka ali taka. Trdili smo, da gre za pojav, ki mora biti spričo ameriških demokratskih svoboščin le muha enodnevnica. Menda ne trdimo presmelo, da smo imeli prav. Prav nam dajo tudi žene delavke, Tci se hočejo pokazati kot katoličanke, a so končno vendarle delovne demokratske žene.	L. Č.
CLEVELAND, Ohio — Као pred če tiri godine, tako i ove go-dine na sedmog studenoga, imao sam priliku, da čujem, da vidim i da se razveselim prisustvu igranja "Grand Opere Mignon" na slavenskom jeziku, u Sloven-skom narodnom domu, na St. Clair Ave. i 64toj ulici..
Pred četiri godine, napisao sam članak čestitajuči upravi Glazbene Matice pod vodstvom gosp. profesora Antona Šubela glede opere "La Traviata." Ona piedstava je bila dobro izvedena u svakoj pojavi svojih čina, ova t. j. "Mignon," nije nista ma-nje bila. Naročito sam se zadivio slušajuči razne odlokme od "Mignon-e," koje sam i sam pje-vao na talijanskom jeziku u pje-vačkim društvima godine 1909 i 1910te, u mome divnome Splitu.
"Grand Opera Mignon," sasto-ji se od tri čina i četiri pojave, koju je uglazbio Ambroise Thomas Goetheovom romanu "Wilhelm Meister," a napisano po Barbier i Carre.
tro skoči Vilim u sobu i u naru-čaju iznese nesvjesnu Mignon.
Sada Vilim dovede Lotaria i Mignon u jednu staru palaču u eVneciju. Mignon se polako opo-ravlja zdravljem i kad bi došla nalazeci se u poznatim okolicama, počela mu se je povračati pamet i razboritost na normalnem stanju, te je osjetio da je ovo njegova palača i da je on plemič Lotario, te im veli da je njegova j edina žalost za gubitkom njegove kčerke, "Sperata." Na izrazu ove rijeci, poplava uspo-mena i misli se otvore u njenoj uzburkanoj svijesti, i kad joj još Lotai'io pokaže dragulje i molitvenik njegove izgubljene kčerke, ona ne samo sto je iste prepoznala več je (malo nesvjena boječise da je Milina s'njime. Ali on ju tješi i uvjerava je da on samo nju (Mignon-u) ljubi. Nu, ona poštojano tvrdi da je jodini Lotario vjeran. Za vrijeme razgovora ovih dvoje, Lotario, do prozora da gledi predjela
Lica:
Mignon, mlada djevojčica ukradjena po
cibanima ............. _
Filina, igraCica ..... ..........
Frederik, plemič
Wilhelm Meiter (učcnik na svom pulavanju)
Laertes, igrač	..................
Lotario, talijanski plemič .
Giarno (Djarno), ciganski vodja.....
Gradjani i Gradjanke, cigani, itd. .....
Solo plesačica -...................... .....
Gospodja June Babitt-Price Gospod j a Josephine Petrovič Gojpodjica Лппе PcrenCevič
Orkcslar:
Maestro dirigent .
Na glasoviru _______
Majstor pozorriice Masker
"Mignon" je po prvi put prikazi vana u Parizu na 17tog nov. I806te godine, u pariško j "Opera Comique."
"Pregled Opere Mignon"
Mignon, sa svim mlada kćer plemiča Lotara ukrali su cigani. Njezina majka od žalosti nakon kratkog vremena umi^e, a njezin otac umno oslabljen od žalosti za kčerkom lutao je i tumarao po nekojim krajevima Italije i Njcmačke u potražnji za svojom icčerkom. Nakon dugih godina lutanja i traženja otac se svrati ■Л jednu gostionu u Njemačkoj 4;dje se sastane sa lijepom mladem Mignon, ali se nisu prepoznali.
Tokom igre Vilim se zaljubi u Mignon, ali ova je bila vrlo Iju-bomorna na Filinu (Filina i Vilim se več ranije bili u ljuba vi) te iz osvete šapče Lotariu, da bi bila radćsna kad bi zgrada izgor-jela. Lotario žapali kuču, a Filina zapovjedi Mignon-i da otide u kuču i da joj donese rukovjet cviječa što ga je Filina zabora-vila uzesti sobom. Mignon udje u goreču sobu ali ju dim i plamen prevremeno onesvijesti. Hi-
Vabilo na letno sejo
CLEVELAND, Ohio — Društvo Nanos št. 264 SNPJ vljudno vabi svoje članstvo, da se udeleži glavne letne seje, ki se bo vršila dne 12. decembra ob dveh popoldan. Tajnik bo pnčel pobirati asesment že ob 1.30. Obenem apeliram na vse člane, da ])oravnajo svoj asesment v decembru.
Na dnevnem redu bomo imeli volitev odbora za leto 1955. Sklepalo sc bo tudi glede društvenega ase.smenta. Članstvo je namreč vedno priporočalo piknik ali veselico, ngzadnje se pa ne udeleži ali izvrši svoje dolžnosti. To se je resno pokazalo zlasti letos. Zato bo društvo prisiljeno, da bo vsak član plačeval tudi | društven asesment vsak mesec j za kritje društvenih stroškov, j ki jih imamo dosti vsako leto. j Pri nekaterih društvih plačuje I članstvo po $2, $3 in $4 na leto' društvenega asesmenta, pri na-1 šcm pa še nismo direktno plačali I niti enega centa.
Gosp. Edward Koriik Gosp. John Perenčevic': Gosp. Frank Bradach Gosp. Robert Widmar Zbor Glazbene Malice .. Gospodiica Judy Pretnar
Profesor Anton Subel Gospodja Vera Slejko Gosp. Frank Žagar Gosp. Viktor Drobni k
strane misli hi ju obuhvatile. Videči Vilima postade uzburka-sna) počela pjevati molitve iz svoj djetinstva. Ovdje su se prepoznali i zagrlili otac i kčerka, i Vilim je postao član ove obitelji, t.iko sc je njihova radost ispuni-la.
Bez dvojbe, da su svi glumci i glumice odigrali svoje uloge kao što treba, ali čast mi je izjaviti za gospodju June Babitt-Price, koja ne poznaje slovenski jezik pak daje mogla naučiti svo-ju glavnu ulogu "Mignon" na slovenskom jeziku i onako ju rstrajno, milo, dražesno, bespo-grešno i odvažno izvesti.
Posebno joj čestitam i u ovom slučaju dajem joj titulu "Bijela Golubica"!
Nadajuči se, da če i u buduče kao i do sada Glazbena Matica izvesti na pozornicu umjetnosti ovakovih , umjetnih predstava pod vodstvom maestra Šubela, uslijed ko jih če razveseliti više srca i služiti kao uzor drugim narodima, te dase uvide što se može izraditi gdje imade sklada, ljubavi i požrtvbvnosti pod do-brom upravom.
Dr. N. G. Piiharic.
Prosim vse članstvo, da se gotovo udeleži te seje, ker pozneje ne bo mogel nihče ugovarjati uklepu letne seje, ki je merodaj-na za društvo in jednoto.
Po seji bomo imeli malo okrep-či!a za članstvo brezplačno. Torej na svidenje.
Charles Zakely, ta j.
SALMIAK V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU
Američani dobili atomsko skrivnost od Nemcev
Od takrat, ko je Hitler začel kovati načrte po katerih je kasneje zavoje val Evropo, pa vse do neposrednega načrta vojne si je nemški fuhrer prizadeval za znosno odnose z Združenimi državami Amerike. Roosevelt se sicer ni dal preslepiti, vendar pa mu je trenutno kazalo obdržati Hitlerja v mnenju o ameriški i lojalnosti, saj si je ameriški i predsednik obetal od tega po-'membne koristi. Hitlerju je izsilil obljubo, da bo dovolil nekaterim, v Nemčiji živečim Judom odhod iz države, češ da so jih ZDA pripravljene sprejeti. Nemško komisijo, ki je pregledovala ameriške sezname nemških Židov, je vodil visok nacistični lunkcionar Helmuth Wohltat, ki je hkrati tudi odločal o vsakem posamezniku, ali bo dobil dovoljenje za odhod iz Nemčije ali ne.
Kot svetovalca pri ameriški komisiji je Roosevelt določil My runa Taylor] a, kralja ameriške jeklarske industrije, predsednika družbe United States Corporation, ki je izdelala pred vojno več jekla kot Nemčija in Anglija skupaj. Taylor j a je poslal Roosevelt v Rim kot osebnega predsednikovega poslanca pri papežu. Kaj je Taylor pravzaprav delal v Rimu, je prišlo na dan šele pred nekaj leti. Izvedelo se je, da je prišel Taylor tja z namenom, da izvede.
Kdor je hotel izvesti nekaj takega, si je moral zagotoviti podporo vplivnega človeka iz "srše-njega gnezda." Takega človeka je našel Taylor v osebi nemškega letalskega ministra Goeringa.
V zameno za čedne vsote, ki so jih Američani vlagali na Goerin-govo ime v švicarskih, švedskih in raznih južnoameriških bankah, je smel Taylor opremiti imena zažoljenih ljudi na seznamih s posebnimi znaki, ki jih je Goering, oziroma njegov podrejeni Wohltat razumel: ljudem s temi znaki je bilo treba dati izstopna dovoljenja.
Na tak način so spravili Američani iz Nemčije nekaj atomskih strokovnj^ov židovskega rodu. Dobili so potna dovoljenja za Švico, od tam pa jim je dal napotke za dolgo pot tajni agent Noel Field. (Ta je bil ubit v Pragi leta 1949.) Dvema nemškima strokovnjakoma je dal Wohltat dovoljenje za potovanje v Kopenhagen, in sicer R. Fro-schu in Lisi Meinerjevi, ki sta delala od leta 1937 skupno z drugima nemškima atomskima znanstvenikoma Hahnom in Strassmannom. S seboj sta prinesla formulo za slovito "verižno reakcijo," odločilno točko na poti k atomski bombi.
Po zaslugi obeh pobeglih znanstvenikov, oziroma formule, ki sta jo prinesla s seboj, so sprožili leta 1942 v chicaških laboratorijih prvo verižno reakcijo in tako prehiteli Nemce. Tako je Rooseveltova zamisel sedem let po nastanku obrodila bogat sad. Atomska bomba nad japonskima mestoma Hirošimo in Nagasaki jo odločila vojno v korist zahodnih vojaških, enot in njihovih zaveznikov po svetu.
TAM DOLI ZA NAIO VASJO..
Ce te je pičil komar, stenica ali mravlja, kani na boleče mesto kapljo salmijaka in bolečine bo'ga lastnega življenja, konec.
Marsikateri, ki zna pridobiti denar, ne zna uravnavati svoje-
Če ti reke neprijetno diše ali čc imaš suho kožo na rokah, jih speri v mlačni vodi, ki si ji dodala malo salmijaka.
Zamaščene ovratnike lepo očistiš, če vodi dodaš salmijaka (tri četrtine vod.e in ena četrtina salmijaka).
Flanelasto perilo spii'aj v vodi, ki si ji dodala žlico salmijaka.
Kdor se maščuje, je podoben I človeku, ki je ugriznil psa, ker je pes ugriznil njega.
, Če storiš kaj dobrega, se ma-llokdaj izve, a stori kaj slabega, : takoj se bo izvedelo sto milj da-;leč.
I Vsi pridihu jemo in priporoča-|mo potrpežljivost, a malokdo jo ' izvaja.
(Nadaljevanje)
Iz Urada Slovenske izseljenske matice
Rojaki in rojakinje, ki so v letošnjem poletju obiskali Slovenijo, so se lahko prepričali, da je naš urad v sezoni obiskov podoben pravemu mednarodnemu čebelnjaku. No, čebelice so se pred jesensko meglo razletele na vse strani. Nekatere pa so še ostale in nas na Matici prav pridno obiskujejo. Med temi sta prav gotovo vedno dobro razpoložena Vincenc Pink in Mary Lahova iz Calif orni je. Ob novem letu pa nas tudi onadva nameravata zapustiti.
Prav v zadnjem času pa so se vrnili za stalno v Slovenijo trije Slovenci iz Kanade; John Henig-man iz Timminsa, Ont., ki je doma iz Visokega pri Turjaku. Tu sta ga pričakovala njegova žena in sin, drugi sin pa mu je pri Turjaku padel kot borec v narodnoosvobodilni vojni. Tudi John Hrovat s soprogo, doma iz Uršnih sel pri Novem mestu ostane v Sloveniji in sicer pri svojem sinu na Jesenicah. Na obisku v Sloveniji pa se bo dalj časa mudil pri svojih sorodnikih v Mengšu rojak Nande Sršen iz Vinelanda, Ontario, Kanada.
Včeraj pa nas je obiskal rojak Louis Menton iz Detroita, Mich., ki se je tudi odločil, da ostane v rojstnem kraju pri svoji družini, ki ima lastno vilo v Ljubljani. Med povratniki je tudi rojak John Mikuš iz Clevelanda, ki živi na Bregu pri Borovnici.
Skupno je obiskalo Slovenijo v letošnjem letu okoli 1,245 naših rojakov iz vsega sveta; iz Združenih držav Amerike 430, iz evropskih držav 750 in najmanjše število iz Argentine, Egipta in Kanade.
Prisrčno smo se na Izseljenski matici razveselili obiska našega hrvatskega rojaka Jerka Mairi-noviča iz Brokenhilla v Avstraliji, ki je doma iz Blata na otoku Korčula. Po 28 letih je stopil zopet na tla rodne grude. V petih mesecih, ki jih je preživel v Jugoslaviji, je prepotoval Srbijo in Bosno, Hrvatsko, si ogledal tovarne v Zenici, Mostarju in Železnikih. Ko je obiskal tudi slovenska mesta Kranj, Jesenice, Bled, Celje in Maribor, nam je dejal;
"Prepričan sem, da je to najlepši predel naše domovine, kjer je tudi najbolj razvita industrija. Povsod sem bil nadvse prisrčno sprejet, za kar se še prav posebno zahvaljujem vsem Izseljenskim Maticam in Centralnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, katerega gost sem bil. Bodite prepričani, da bom svoje bogate vtise posredoval našim izseljencem v Avstraliji ustno in tudi potom tiska. Prosim vas, sporočite moje najlepše pozdrave in želje vsem našim izseljencem po svetu."
Rojak Marinović je 2. novem-biat odpotoval v London, kjer se hoče podrobno seznaniti z vzroki velikih stavk.
Slovenski izseljenski koledar za leto 1955
Rojakom v Združenih državah in Kanadi sporočamo, da je pošiljka s Slovenskim izseljenskim koledarjem za leto 1955 že na ladji, ki je odplula iz pristanišča v Reki dne 20. novembra v Združene države. Upamo, da jih boste pravočasno prejeli.
je letošnji koledar lepa knjiga z bogato vsebino in s številnimi slikami iz Slovenije in krajev, kjer žive naši rojaki po svetu, smo vam že večkrat pisali. K,er naklada ni visoka, naj rojaki pohite z naročili.
Rojaki iz Združenih držav in Kanade naj se letos obračajo z naročili za Izseljenski koledar na tvrdko Tivoli Imports, 6407 St. Clair Avenue. Cleveland 3, Ohio.
Rojakom je že znano, da uprava Slovenskega izseljenskega ko-
ledarja razpisuje z letnikom 1955 deset lepih nagrad.
Prve tri nagrade bomo podelili tistim trem rojakom, ki bodo razpečali najvišje število koledarjev.
Prva nagrada vsebuje devetdnevno brezplačno potovanje (prevoz z avtobusom, prehrana in jjrenočišče) po najlepših krajih Slovenije.
Druga nagrada; Šestdnevno potovanje.
Tretja nagrada štiridnevno potovanje.
Nagrajenec naj se ob prihodu v Ljubljano zglasi na Uradu Slovenske izseljenske matice, kjer bo prejel nakazilo za potovanje.
Uprava Slovenskega izseljenskega koledarja bo pri izbiri nagrajenca iz Združenih držav upoštevalo predloge tvrdke Tivoli Imports, ki je prevzela prodajo Izseljenskega koledarja za Združene države.
Nadalje je razpisalo uredništvo Izseljenskega koledarja še sedem lepih nagrad za tiste rojake, ki bodo uganili, kateri kraj v Sloveniji predstavlja slika na strani 90 koledarja. Rojaki naj pošljejo rešitve najkasneje do !• marca 1955, ko bo v Uradu Matice žrebanje.
Srečni nagrajenci bodo prejeli sledeče bogate nagrade; ročno aktovko iz najfinejšega usnja, elegantna usnjena ženska potovalna torba, namizni prt iz idrijskih čipk, krasen album s fotografijami Slovenije, Slovenec in Slovenka (pupe) v narodnih nošah, cigaretna doza — bosansko ročno delo v srebru in rezljana kmečka skrinjica, polna dobrot.
Vidite, dragi rojaki, kako lepe nagrade ima za vas vaš letošnji stari 2)rijatelj—Izseljenski koledar. Torej ne pozabite na stran 90 v letošnjem koledarju. Prepričani smo, da si vam ne bo treba preveč "beliti glave." '
Do prihodnjič, vsem dragii^™ rojakom in rojakinjam iskren pozdrav iz stare domovine.
Mila Šenk.
(KONEC)
NOGAVICE IZ SINTETIČNEGA MATERIALA ZA IZVOZ
Tovarne nogavic v Hrvatski, Sloveniji in Srbiji proizvajaj" že dlje časa ženske nogavice i^ sintetičnega materiala. Razne per Ione, nylone in enkalone, uvažamo, naši mojstri pa so ^ tovarnah preuredili stroje, na katerih izdelujejo danes nogavice, ki so enake sinozemskini' O tem so se že prepričale naše žene, ki danes vedo, da ni vse to, kar uvažamo, primera, tem* več da imamo tako prima blago tudi doma v Jugoslaviji.
Naše žene so torej lahko zad^ voljne. Ne tako moški. Moških nogavic iz sintetičnega materiala do pred kratkim pri nas ni' smo imeli. V tej smeri je naredila velik napredek tovarna nogavic "Jadran" v Zagrebu, ki j® začela izdelovati takoimenovan® "nigril" nogavice iz specialnega
grilona švicarskega izvora-Prednost grilona je v tem, da zelo elastičen, kar je za mošk^ nogavice zlasti važno. Spričo pega napredka te proizvodnji so pokazali zanjo veliko zanin^f nja tudi že inozemski trgovc^■ Tudi tovarna nogavic v Polze^^ je v proizvodnji nogavic iz s'f tetičnega materiala pokazala že tako velik napredek, da je jela ponudbo za izvoz. Tako sedaj tovarni nogavic "Jadra'' in Polzela skupaj dogovarjata ^ nekaterimi nemškimi trgovci izvoz v Nemčijo. Po načel'" kompenzacijskih poslov bi nei^ ška podjetja našim tovarna'^ dala določene količine sintet'^ nega materiala, tovarne pa poslale v Nemčijo izdelane gavice. Ta primer dokazuje, je sodelovanje med posain'^^'^' mi podjetji iz različnila republ' lahko želo koristno.
ENAKOPRAVNOST
STRAN a
IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV ZA LETO 1954
"Ameriško jugoslovansrci center' na*Recher Ave.
Predsednik Frank Žagar; podpredsednik Joe Susnik; tajnik Andrew Ogrin, 18508 Shawnee Ave., XE 1-1107; blagajnik Theodore Kircher ml., zapisnikarica Augusta Slej ko, nadzorni odbor: John Gerl, predsednik, John Barkovich in Frank Derdich, gospodarski odbor Frank Rupert, predsednik, John Korošec in Louis Godec; ostali direktorji: Frank Segulin, Frances Gorjanc, Josephine Henikman in Joseph 'Trebeč; poslovodja John Žigman, KE 1-9309 in oskrbnica Frances Julylia KE 1-0325
Seje se vršijo vsako tretjo sredo
v mesecu ob 7:30 uri.
*
"Carniola Hive" šl. 493 L TM
Bivša predsednica Mary Bolta, predsednica Josephine Stwan, podpredsednica Pauline Stampfel, du-Hovna voditeljica Mary Tekaučič, spremljevalka Mary Mahne, vra-tarica Pauline Zigman, stražnica Mary Vesel, zapisnikarica in tajnica bolniškega oddelka Christine Glavan, 1173 E. 60 St., EN 1-4758, finančna tajnica Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, nadzornice: Frances Tavčar, Mary Kole-gar in Ursula Unetič; zastopnici za Klub društev SDZ Frances Tavčar in Josephine Stwan.
Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v dvorani št. 1 SND na St. Clair Ave., ob 7.30 uri.
"Carniola Tenl" št. 1288 T. M.
Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Ivan Babnik, nadzorni odbor: Joseph Skuk, Anton Zupan in Joseph Drobnich bolniški odbor: John Grbec, Thomas Mlinar in Joseph Sušnik, spremljevalec, Anton Debelak, straža Jack Subel, Frank Meserko, čuvaj vratar Anton Smith; Sentinel Frank Meserko.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Slov. nar. domu na Bt. Clair Ave., dvorana št. 1, ob 9. uri dopoldne.
♦
"Cleveland" št, 126 SNPJ
Predsednik Louis Smrdel, podpredsednik Andrew Curry (Koren-čič), tajnik Blaž Novak, 869 E. ?2nd St., HE 1-4706, blagajnik Frank Yakovac mL, zapisnikar Rudolph Abramovich, reditelj Johu Pire, nadzorniki: Jo.seph Gabrov-šek, Victor Gruden, Anthony Yurc-tich. Mladinski ravnat^elj Joseph Gabrovšek in Rudolph Abramovich, Za Clevelandsko federacijo SNPJ Blaž Novak in Joe Gabrovšak, SNPJ farmo B. Novak in F. Jako-vac, klub SND: A. Smith in John Pire, zdravniki vsi slovenski zdrav- j niki v Clevelandu in okolici. Dru-j štvo vodi kampanjo skozi celo leto daje $2.00 nagrade za nove člane v odraslem oddelku in $1.00 za nove Člane v mladinskem oddelku.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo dopoldne ob 9. uri v SND na St. Clair.
«
"Collinwoodske Slovenke" Št. 22 SDZ
Predsednica Fannie Brezovar, Podpredsednica Stefi Koncilja, tajnica Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-6500, blagajni-Carka Filomcna Sedej, 713 E. 160 St., zapisnikarica Rose Šimenc.
Seje se vršijo vsako drugo sredo
V	mesecu v Slov. domu na Holmes A*re. ob 7.30 uri zveter.
¥
"Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Predsednik Frank Podboršek, Podpredsednik Joseph Mačarol, tajnica Mary Dodič, 977 E. 239 St. Euclid, O., tel. RE 1-4099, blagajnik Justin Martinčič, zapisnikar John Zupančič, nadzorni odbor; Frank Mihelič, ' Andrew Yennan, Fred Martin; zastopniki: za Clevelandsko federacijo In farmo SNPJ Prank Habič, za Klub društev AJC Pred Martin, Frances Gorjanc in Anton Adam.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Reclier Ave.
*
Dramski zbor "Anton Verovšek"
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik Louis Smrdel, tajnica in blagajničarka Mary Bozich, 19161 Monterey Ave., Euclid 19, Ohio, tel. IV 1-7074, zapisnikarica Anna Vad-nal, nadzorni odbor: Anna Vadnal, John Koss in Mary Starman, igro-Vodja Joseph Godec.
Seje se vršijo vsaksprvi petek v niesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
-k
"Federacija Clev. društev S.N.P.J."
Predsednik Camilus Zarnick, prvi Podpredsednik John Krebel, drugi Podpredsednik Anthony Gerchman, tajnica Josephine Tratnik, 6505 gonna Ave., EN 1-0991, blagajnik Edward Mramor, zapisnikar Carl gamanicJi, nadzorniki: John Kikol, Blaž Novak in John Strancar ml.
Seje se vršijo vsako četrto soboto
V	Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Glasbena Matica"
Predsednik Frank Bradach, ^6209 Arcade Ave., podpredsednik Edward Kenik, korespondenčna ^ j niča Mollie Frank, 5919 Prosser ^ve., blagajničarka Carolyn Budan, G313 St. Clair Ave., posredovalni ®dbor: Edward Kenik, Josephine ^cadach, Ann Safred, Carolyn Bu-"an, Frank Bradach, Emil Safred; Zapisnikarica Josephine Misič, nad gorniki: Alice Somrak, June Price Mollie Frank; publicijski odbor: ""Osephine Misič, Emil Safred, Jo-|®Ph Mersol in Valentine Mersol. *^evovodja Tone šubelj.
Vaje se vršijo vsak četrtek ob
8. uri zvečer v sobi št. 2 Slov. nar. 'loma na St. Clair Ave.
-K
Gospodinjski klub "Na Jutrovem"
Predsednica Angela Magovec; podpredsednica Rose Vatovec; tajnica Stella Mahnič; blagajničarka in zapisnikarica Mary Taucher; nadzornice: Rose Vatovec, Antonia Rolih in Anna Kresevič.
Seje se vršijo v Slov. del. dvorani na Prince Ave.
"Klub društev AJC" na Recher Ave.
Predsednik Andy Ogrin, podpredsednik Frank Rupert, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., Euclid, O., tel. RE 1-4488, blagajnik Frank Tegel, zapisnikarica Mary iMedvešek, nadzorni odbor: Frod Martin, predsednik, Frances Julylia in Angela Ogrin.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanske ga centra na Recher Ave ob 8. uri zvečer.
■f
"Kras" št. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave.. podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, pred sodnik, Martha Batich in Marv Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov.
domu na Holmes Ave.
♦
"Lipa" št. 123 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Frank Smole, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slov. nar doma na St. Clair Ave. ob 1.30 uri popoldne.
M
Klub "Ljubljana"
Predsednik Luo'vik Prosen, podpredsednik Frank Segulin. tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Dcrdič. nadzorni odbor: Mary Japel, Jchn Ludvik, Frank Fox; zastopnika za Klub društev AJC George Julylia, Frances Zajec, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Josephine Ska-bar.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
*
"Lunder-Adamič" 5t. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc. Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
-K
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9183, blagajnik-zapisnikar John Leskovec, 22305 Vine St., Willough-by, Ohio, nadzorniki: John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovšek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo ,sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■¥
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki: August Svetek, Frank Ludvig in Peter Adam,
ža"zdravje1cupite SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ
samo $1.00 za škatljico pri
TIVOLI IMPORTS
6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
Pokličite HEnderson 1-5296
Pošiljamo tudi po pošti
zdravniki: dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
-K
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, tajnik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton Zakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Napredni Slovenci" št. S SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
*
"France Prešeren" št. 17 SDZ
Predsednik J. Centa, ,tajnik J. Zalar, 1038 E. 70 St., HE 1-7364, blagajnik E. J. Zalar.
Seje se vršijo vsako drugo -nedelj u v mesecu ob 9.30 uri dopoldne v dvorani št. 3 SND, St. Clair Ave.
★
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blagajničarka Theresa Gorjanc, 16118 Huntmere Avenue, KE 1-7197, zapisnikarica Eva Coff, nadzornice: Frances i'rancei, ureusea-nica; Rose Paulin in Jennie Kapel, prosvetni odbor: Mary Pičman, Jo-bephinc Levstik in Jennie Godec, poročevalki; Eva Coff in Mary Vidrich.
Zastopnice za farmo SNPJ Antonia Tomle, Frances Henikman in Josephine Vesel; za AJC: Mary Furlan; za SDD: Anna Zaic.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
+
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Zastopnice za farmo SNPJ: Mary Bozic, Rose Jurman, Milka Slabe; za čitalnico: Rose Retar; za Klub društev SND; Katie Bradach. Prosvetni odbor: Frances Juretič, Ivanka ShiflTvT. Mary Božič, Anna Azman in Mary Somrak.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Krožek št. 3 Prog. biovenK"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdicn, tajni-ca-blagajoiCarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., RE 1-4588, zapisnikarica Gusti Slejko, nadzorni odbor: Frances Gorjanc, Angela Ogrin in Josephine Henikman, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem
centru na Recher Ave.
-*
"Na Jutrovem" št. 477 S.N.P.J.
Predsednik Mike Ludvik, podpredsednik Charles Basa, tajnik Anton Traven, 11202 Revere Ave., tel. VUlcan 3-9415, blagajnik Joseph Bartol, predsednik nadzornega odbora John Samsa, nadzornika: John Lavrenčič in Joseph Rolih, društvena zdravnika dr. A. J. Perko in dr. John Folin.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
"Napredek" št. 132 ABZ
Predsednik John Tanko st., 19600 Arrowhead Ave., podpred-nik Ludvik Prosen, tajnica Adaiyne Cecelič, 33595 Morris Dr., Wil-ioughby, O., tel. Wlloughby 2-4359, blagajničarka Mary Gorše, zapisnikarica Anna Prosen, nadzorniki Anthony Zadeli, predsednik, Antonia Tanko in Mary Smrtnik, zastopnik za Klub društev A.J.C., Anthony Zadeli, društvena zdrav-
nika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugI petek v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na sobota ali nedeljo, se pobira na ponedeljek.
*
"Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-lič, tajnica Josie Zakrajšek, blagajničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice; Katie Bradach, Jennie Skuk in Violet Vogrin, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za ^federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Mary Batis in Rose Jurman, za Atletično ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
-K
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Frank Urbančič, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 Rudolph Ivancic, pevovodja Anton Schubel.
Vaje se vršijo vsak torek ob 8.
uri zv. v A. J. C. na Recher Ave.
*
"Podr. št. S S.M.Z."
Predsednik , John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Joseph Ponikvar, tajnik in E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 56 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Math Velikonje, zastopniki za Federacijo: Louis Eršte, John Straus in Math Velikonje, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave. ob 8. uri zvečer.
*
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, .podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Tavžel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsed-nilt, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center John Virant, John Komatar in Louis šile, za S. N. čitalnico Louis Mrliar, špv.rtni Icomisar Eddy Herbst.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih ке tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
*
"Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut. tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine PetriČ, nadzorni odbor: Josephine Zakrajšek, predsednica, John Pollock, Anton Wavpotich, Leon Poljšak in Frank Elersich; gospodarski in finančni odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Frank Virant, Janko N. Rogelj, Stanley Dolenec, Anthony Zakrajšek in Andrew Turkman; Namestniki: Joseph Fifolt, podpred.; Josephine Stwan, taj.;
Slovenske plošče!
Lepe slovenske plošče, katerih sploh ni mogoče vec dobiti drugje,
sedaj po samo	.........39c
Pxidite in si jih izberite, ali pa vam jih mi izberemo in pošljemo
10 za $5.00 s poštnino plačano kamorkoli po Zedinjenih državah aH v Kanado.
Slovenian Records
4214 SUPERIOR AVE__HE 2-1645
Cleveland 3, Ohio Odprto do 7. ure zvečer
Zakrajšek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
Za zavarovalnino
proti
OGNJU . . . NEVIHTAM AVTO NEZGODAM
pokličite:
JOHN ROŽANCE
15604 WATERLOO RD. KE 1-6681
Frank Mack, blag.; John Lekan, zap.;častni direktor Andrej Tekauc.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v starem poslopju. Seje Gospodarskega odbora
se vršijo po potrebi.
*
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Jennie Stanonlk, podpredsednica Frances Okorn, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Rose Hoffert, reditelj ica Mary Pristov.
Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
*
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, podpred. Anna Vadnal, tajnica in blagajničarka Josephine Vesel, 15317 Daniel Ave., KE 1-7492, zapisni-Matko. predsednik, Mary Segulin karica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in Rose Slejko. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Antonia Tomle, Theresa Gorjanc In Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPJ: Leopoldine Vozel in Theresa Gorjanc.
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
*
"Svob. Slovenke" št 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petric, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice: Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Rose Alden. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; za čitalnico S.N.D. Mary Somrak; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zve-er.
■k
St. Clair Rifle and Hunting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrifk.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Sl6v. domu na Holmes
Ave. ob 8. uri zvečer.
*
Podr. št. 14 Slov. ženska zveza
Predsednica Mary štrukel, podpredsednica Mary žele, tajnica Štefka Smtslič, 20300 Goller Ave., tel. IV 1-6791, blagajničarka Rozi Pičelj, zapisnikarica Antonija Šuštar, nadzornice Frances Globokar, Molly Legat in Frances Gerchman, žastopnici za Klub društev AJC. Urška Trtnik in Mary Blatnik.
Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem
centru na Recher Ave.
*
"'Slovenski dom" št. 6 SDZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Joseph Stupica, tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319, blagajničarka Frances
Julylia, zapisnikarica Anna Cecelič, nadzorni odbor: Leo Bostjan-čič. Frank Sešek in Jean Marie Cecelič, zastopnica za Klub društev AJC Frances Julylia.
Seje se vrše vsak tretji petek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. ob 8. uri zvečer.
* ' -
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica iTances Legat, podpredsednica Mary Somrak, tajnica Cecila Subel, 1107 E. 68 St., blagajničarka Antoinette Wichich, zapisnikarica Ivana Shiffrer, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalokar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, za Jug. kult. center, za SANS in Čitalnico SND Amelia
Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Waterloo Camp" St. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Lampe, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance, bolniški obiskovalec Peter Bukovnik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. v mesecu in na seji, razen če pade na soboto, nedeljo ali praznik.
"Waterloo Grove" šl. 110 W. C.
Predsednica Emma Jane, pod predsednica Mary Rogel, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St.. KE 1-2564, zapisnikarica Justine KlemenCič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Ма^ Benda; nadzornici; Mary Yeraj in Pauline Balish.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo
v mesecu v S.D.D., Waterloo Rd.
♦
"Washinglon" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV 1-3919, za-pisniKanca Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Zavedni sosedje" St. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Charles Wick, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., EucUd 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank in Frank Mišič.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
*
"Združeni bratje" St. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov.
del. domu na Waterloo Rd.
♦
"ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Eva Coff, tajnica in blagajničarka Frances Heinkman, 442 E. 156 St., IV 1-0015, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Anna Ogrin, Jennie Leskovec in Mary Zaman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠI ZA 2 DRUŽINI V EUCLID, O.
2 novi zidam hiši, vsaka za 2 družini, boste kmalu dogotovljeni. 3 spalnice, kopalnice v obeh stanovanjih so obite z ilovnatimi ploščicami. Garaže za 2 avta in dovoz. Se vzame tudi staro hišo v zameno.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
P/ease

Д Keđ Feather Agency of Tour Community Chest XHE INTEBNAXLONAL INSTITUTE OK TWCA Д
CITIZEN'S ВШЕЛи Formerly Located in The Marshall Building Were Dnrinf UM bonwUdated T* Fwm
THE NATiOHALITIES SERVICES CENTER
NOW LOCATED AT
1620 PROSPECT AVE.	PHONE SU. 1-4560
America needs YOU in the Ground Observer Corpsi

Go06E
HOES
ZA BOŽIČ
DARUJTE
HIŠNE COPATE
DARILO, KI GA VSAKDO CENI.
Pridite in izberite si iz naše obširne zaloge.	Imanio jih za moške, ženske in otroke.
Cene od $1.98 do $5.95
Tucker s Shoe Store
"X-RAY FITTED"
686 EAST 185th STREET
2elimo vsem našim cenjenim odjemalcem in prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto!



"''n	'J/ ..
HERE'S WHY:
The potential of modern military offense is such that a surprise raid against this country could cause tremendous casualties.
Our mUitary defense is aware of this possibility. Air Force interceptor planes and Army anti-aircraft batteries are designed to repel such an attack.
But—if that attack ever comes— warning must come through in time! Citizen volunteer plane-spotters—
©MURAY
ground observers—play a vital role in providing the necessary warning.
Already some 300,000 civilian Americans are contributing to the job of guarding our ramparts. 1 salute these Ground Observers for their patience, their perseverance, their patriotism.
But the job calls for twice their number to man these vital posts. Will you serve your country for two hours a week?
r«MIO|[NT or TH« UNITSO »т*твв
Keep your eye on the sky in the
ground observer Corps
iOtN TODAYT-WriJe or phone—Nome ond address of Civil Defanse Director—Telephone No. Contributed ot o public service by
Wake Up t OlS^n Up / Look Up I
ENAKOPRAVNOST
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST ~
yiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiciiiiiiiiiiiiitJiiiiiimiiiciiiiiiiiMiiicjiiiiiiiiimtimuiiiiiiiniiiHiiHuiniiiiiminiciiiiiiiiiiiiioiiiiHiiiiiit I	MICHEL ZEVACO
I
♦>
I	ZGODOVINSKI ROMAN	|
<<}imiiiimiuiiuimimt]imiti№iiniimniiiiic]imiiiimi»iiiiiiiiiiiic]iimiiiiiiiniiiiiiiiiiiic]miiiiiiiiit]miiiMiiii[]iiiiiiiiiiiinmiiiii 3
(Nadaljevanje)
"V obleki od bisernosivega baršuna .. . dvajset mu je . . . lep kakor Ahil, neustrašen kakor Ajant, plemenit kakor Va-lois—to je on! To je tisti, ki me je tako zbegal s svojim pogledom v gostilni v Longjumeauju . . . Ime mu je Henri, markiz Cinq-Mars!"
II.
Leonora Galigai
Tedaj se je vzkliknil tudi Ri-naldo iz svojega grmovja, kjer je bil skrit.
"S kom vraga je govorila?" je godrnjal Concinijev pomagač. "In kaj sta se pomenkovala? Pa ne, da bi bil tekmec? Hm, to rajši zamolčim. Gotovo je le, da je punica naša Gizela in nobena druga. Zdaj jaše v Versailles; tako je zavpila. In zvečer se vrne —prekrasno! Treba nam je le nastaviti kletko, da more ptičica vanjo."
Rinaldo se je izgubil v gozd, poiskal konja, ki ga je bil privezal k drevesu, skočil nanj, zapodil ga v dir in se vrnil okrog poldne v Pariz. Ni se menil za grozeče krike in prestrašeno vpitje, ki je spremljalo njegov peklenski kalop. Treba je omeniti, da je veljalo vpitje sicer le divjemu diru Rinaldovega konja, grožnje pa so merile neprikrito na hišne barve, katere je nosil jahač. Te barve so morale biti pač malo priljubljene Parižanom, zakaj pogledi, ki so jim sledili, so kar žareli od sovraštva.
Komaj živ od napora ge je ustavil konj v Tournonski ulici pred Concinijevim dvorcem, malo korakov od Vaugirarske ulice, kjer je gradila Marija de Medicis na vrtovih vojvode Luksembur-škega prav tedaj krasno palačo.
Rinaldo je skočil po stopnicah, prerinil se brez ceremonij skozi množico dvorjanov m prošnjikov, ter odprl čisto po domače vrata v kabinet, kjer je sedel maršal d'Ancre za veliko s srebrom vloženo mizo in podpisaval nekakšne pergamene.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Well established, newly remodeled; good location: moneymaker for hard working couple.
MOhawk 4-3758 2 to 5 p. m.
REAL ESTATE
DES PLAINES — 3 bedroom brick ranch, IV^ baths, complete electric kitchen, corner lot. Near schools and transportation. By owner. Mid 20's.
VAnderbilt 4-7304
PARK RIDGE — 6 room Cape Cod, 3 bedrooms; separate dining room; 2 car garage. $18,500.
1910 Canfield TAlcott 3-1437
PALANTINE — Cedar shingled 2 bedroom ranch house; automatic oil heat; carpeting, tile bath; attached garage; combination storm windows; fenched yaYd. Immediate possession. $14,500. Shown 1 to 5 or by appointment.
660 E. Chicago Ave. Palantine 556J
HIGHLAND PARK — Save commission. Handsome 4 bedroom home on ^/i acre. Choice site. Unimpaired views. In 40's.
Highland Park 2-5643
Ko je zagledal Rinalda, je planil kvišku in viknil z glasom, ki se je ves dušil od strasti.
"Ti, Rinaldo? Tako naglo! Ali prinašaš ljubezen ali obup, življenje ali smrt?"
"Našel sem jo!" je rekel Rinaldo.
Concini je prebledel kakor zid, pritisnil roko na srce in se opo-tekel, mrmra je:
"Zahvaljen bodi moj angel varuh! Rinaldo, dragi Rinaldo, zahtevaj-od mene, karkoli ti duša želi! Ali hočeš biti grof, vojvoda, guverner? Našel si jo! Ali ne sanjam? O, moja oboževana tujka ... . Gizela! . . . Daj, povej, kako si jo našel in kje prebiva?"
"V Meudonu. Zadnja hiša v vasi, na desno, skoraj tik nasproti gostilne pri 'Tatinski sraki'."
"Na pot!" je viknil Concini.
"Počakajte, saj ne gori. Odhajala je v Versailles, a nocoj se vrne. Treba nam je le zastražiti cesto."
"Dobro!" je hropel Concini. "Bazorges, Chalabre, Pontraille, Louvignac in Montreval naj se pripravijo. Da so mi dobro oboroženi! Čez eno uro odrinemo."
"In nastavimo ribici mrežo," se je zarežal Rinaldo "Toda," je dodal tiše, "kaj poreče vaša presvetla soproga?"
"Leonora!" je zamrmral Concini in vztrepetal. "Oh, ta ženska, Rinaldo! Njena ljubosumnost se zadrgava okrog mene, niti njenega imena ne! Ubila bi jo, vidiš, zastrupila bi jo, kakor je zastrupila—saj veš, koga!"
Ta hip je rahlo potrkalo na vrata, ki so spajala maršalove sobe po dolgem hodniku s stanovanjem njegove žene.
"Tiho!" je odrezal Concini.
Vrata so se odprla . . . Vstopila je Concinijeva soproga, markiza d'Ancre . . . Leonora Ga-ligai!
Kdor bi se bil vtihotapil dve uri poprej v toaletno sobo markize d'Ancre, bi jo bil videl za mizo, ki je bila polna stekle-ničič, čopičev in ščetk. In vendar ta ženska ni bila koketka; njena misel je razpenjala peroti širje nego misli navadnih žensk, ter plavala v svojem jastrebjem poletu visoko nad njih ničemurnim svetom.
Toda bila je grda! Vsa njena lepota so bile zgolj črne oči, svetle od živega razuma in podobne dvema izgubljenima zvezdama na žalostnem novembrskem nebu.
Sleherno jutro je sedela Leo-
nora za to svojo mizo in se trudila popraviti, za kar jo je bila prikrajšala narava. Poznala je vsa najskritejša sredstva, zakaj študirala je bila umetnost lepo-tičja, kakor vojskovodja svojo strategijo. Hotela je, da njena grdost vsaj ne bi odbijala moža, ki ga je oboževala z brezmejno ljubeznijo: Concina, njenega soproga !
Zato je bilo v njenem početju pri toaletni mizi nekaj čudno gen-Ijivega. Jutro za jutrom se je godila v njeni vnanjosti čarobna izprememba; nepravilnosti obraza in postave so izginjale, in v popravljeni, preustvarjeni celoti Leonorine pojave so sijale črne oči, s še globljim bleskom nego prej. Kadar je vstala izza svoje mize, je bila malone lepa!
Ko se je tisti dan ogledala v velikem zrcalu, je obrnila glavo k edini služkinji, kateri je bil dovoljen vstop v to svetišče:
"Marcela," je vprašala hladno, "ti praviš, da je Rinaldo Gizeli Angoulemski na sledi?"
"Da, gospa. Toda gospod maršal gotovo še ne ve, da je njegova vzljubijenka hči vojvode Angou-lemskega ..."
Leonora ni več poslušala. Solza je skalila črni zvezdi njenih oči.
"Ljubi jo," je zastokala v svojem srcu in obupno zvila roks, "zares jo ljubi! To ni ena njegovih pogostih muh ... In zame nima pogleda, nima smehljaja! Gorje meni in nji!"
Naglo je odšla proti Concini-jevemu kabinetu, prisluhnila za hipec in vstopila. Concini je prebledel. Rinaldo se je izmuznil.
"Concini," je dejala Leonora in pogledala soproga, kakor bi ga hotela oviti z nežnostjo, "hotela sem govoriti s teboj, preden odidem v Louvre na svojo službo pri kraljici Mariji. Gospod de Richelieu je bil pravkar pri meni. Povedal mi je zelo resne stvari."
"Kaj se vtiče ta bledi pop?" je zarenčal Concini ter nagrbančil obrvi.
"Ne bodi hud, Concinitetto ... Gospod de Lucon nama je naklonjen."
"Radoveden sem, kaj bi ti mogel povedati ? Da ljudstvo kriči in žuga tebi in meni, prekletima Florentincema'? ... Se ga mari bojiš, cara mia?"
"Ne, Concino," je dejala Leonora pokorno. "Topot ne gre za ljudstvo, ampak za široko raz-pleteno zaroto. Concino, ugrabiti hočejo kralja, odstaviti 1д morda celo umoriti ga, in naju dva seveda obenem. Na čelu te zarote stoji mož, ki ga poznaš."
"Ime?"
"Karel, vojvoda Angoulemski .... sin Karla IX.
Concini se je zdrznil; temna slutnja ga je obšla.
"On!" je povzela Leonora in ves njen obraz je zasijal od luči
ZAVAROVALNINO
PROTI
Ognju tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd preskrbi JOHN CENTA, 13417 KUHLMAN AVE. Pokličite MU 1-0811
Pozor! 600 DINARJEV ZA DOLAR! Pozor!
"Vam je sedaj mogoče poslati v Jugoslavijo postavnim potom 600 dinarjev za vsak dolar. Izplačila *80 napravlj«
Zagrebu ali Beogradu v sedmih ali osmih dneh.
ena v Ljubljani,
K vsakemu denarnemu nakazilu z avionsko pošto, prosimo dodajte za stroške še sledeče vsote;
$ 20.00 do $ 40.00 — $1.50 $ 50.00 do $ 70.00 •— $2.00 $ 75.00 do $100.00 — $2.50 $110.00 do $150.00 — $3.50
$1$0.00 do $200.00 — $4.00 $250.00 do $500.00 — $5.00 Za vsote nad $500.00, prosimo dodajte $1.00 za vsakih - $100.00
Vsaka denarna nakaznica je sigurno jamčena in izplaCljiva potom Jugoslovanske narodne banke. Uradno pobotnico se nakaže z vsakim naročilom.
MIHAUEVICH BROS. COMPANY
6424 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO — HE 1-6152
QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH, Prop.	j
IVonhoc 1-8288	16305 Waterloo Road'
ODPRTO VSAK VEČER DO BOŽIČA —
velikih oči. "Karel Angoulemski je kraljev sin, zato hoče tudi sam sedeti na prestolu! Sin Marije Touchetove, nezakonski otrok ubogega kraljiča, ki se je utopil v krvi, grof Auvernski, vojvoda Angoulemski, je človek tiste drzne sorte, ki zna hoteti in tudi—storiti! Če bi bil on na tvojem mestu—"
"Kaj potem?" Maršal je globoko pogledal soprogo.
Leonora se je sklonila h Con-ciniju ter končala z zamolklim glasom :
"—bi bil že davno kralj!"
Maršal d'Ancre je vzdrhtel in s grozo pogledal okoli sebe.
"To je nevaren človek," je povzela ona. "Kaljena duša, ohol in podjeten značaj. On hoče kvišku. Glej, da si ne napravi podnožja iz najinih trupel."
"Kaj naj storim?" je zamrmral Concini, ves poparjen in bled.
Težak vzdih je napel Leonorine prsi, nato je rekla počasi:
"V oklepu tega nasprotnika sem našla ranljivo mesto ..."
"Kakšno je?"
"Vojvoda Angoulemski je oče! Očetovska ljubezen nama ga daje v roke. Da si reši otroka, se odreče prestolu, časti in celo življenju."
"Razumem!" je dejal Concini z zloveščim nasmehom.
"Kako razumeš, povej?"
"Polastim se otroka. In Karel Angolemski se bo valjal pred mojimi nogami; sam me bo prosil, naj mu narekujem svojo voljo."
"Da!" LeoijLora ga je čudno pogledala. "Toda če bi se vendar upiral?"
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo ižkuseno simpatično pogrebnlško postrežbo
pe
CENAH. KI ЈШ
vi
DOLOČITE „.pokliSit*
AjGRDINA&'SONS
Zavladalo je trenotje strahotnega molčanja. Nato je stopil Concini oprezno k vratom, da vidi, ako kdo prisluškuje . . . Pomirjen se je vrnil k Leonori, sklonil se nadnjo in dehnil:
"Ako bi se vendar upiral, premore zeliščar Lorenzo na Me-njavskem mostu gotovo še nekaj tiste vodice, ki ne prizanaša... Par kapljic samo—za otroka!"
"Concini," je dejala Leonora s peklenskim mirnodušjem, 'topot si me razumel!"
In zdajci je strastno prijela soproga za glavo, potegnila jo na svoje prsi ter se vsesala v njegova usta z divjim trpkim poljubom.
"Koliko let je otroku?" je vprašal Concini, ko se je izvil.
"Sedemnajst, kvečjem osemnajst ji utegne biti."
"Ji utegne biti! Mari je hči?" se je zmedel Concini, kakor bi nekaj slutil.
"Da. Ali to je postranska reč. Concino, še danes moraš na delo. Treba je, da se zbudi dekle že jutri pod to streho, v najini oblasti. Kakor praviš, Concino; ako se bo oče upiral, gorje otroku!"
"Še nocoj opravim vse. Kje najdem hčer?"
"V Meudonu. Zadnja hiša v vasi, na desn,i, tik nasproti gostilne, ki ji pravijo 'Pri tatinski sraki'."
Conciniju so sklecnile noge. Omahnil je, lasje so se mu naje-
j žili in strah mu je zdrknil ob hrbtenici kakor mrzel gad.
"Kako ji je ime?" je zahropel. "Kako je ime hčeri vojvode An-goulemskega?"
"Gizela!" je odgovorila Leonora Galigai.
Maršal d'Ancre je obstal, kakor bi bilo treščilo vanj. Bled smehljaj je zaigral na Leonori-nih ustnicah; molče in počasi je vstala iz naslanjača ter izginila brez glasu, nalik pošasti, ki se vrne v svoje temine . . .
III.
Ademar vitez de Capsteng
Prav tisto jutro je malomarno dirjal iz Longjumeauja mlad ■jezdec, ki mu je utegnilo biti kakih dvajset let.
Tenak je bil, ^mele rasti in slok kakor trska; njegov nepravilni in posmehljivi, po svoje pa vendar lepi obraz je odseval prirojeno drznost, ki sama sebe ne pozna. Njegove oči so razodevale
brezmejno zaupanje v dobro zvezdo. Obleka tega mladeniča je bila od bisernosivega baršuna in nosil jo je z rezko eleganco, čeprav se je zdela že nekam ogoljena: telovnik, plašč, visoki jahalni škornji pa širok* klobuk, na eni strani bojevi;ko zavihan ob dolgem, vihrajočem peresu—takšna je bila njegova vnanjost, da ne štejemo solidnega rapirja z umetnim železnim držajem.
Njegov konj se je zdajci ustavil na bregu ljubke Bievre, ki se je lenila v zlatem avgustovem soncu. Onkraj potoka je zavijala v šumo cesta, ki je držala pičlo miljo više ob vodi čez mostič.
(Dalje prlhodnJiC)
STANOVANJE V NAJEM
STANOVANJE S 3 SOBAMI SE ODDA V NAJEM ZAKONSKI DVOJICI BREZ OTROK.
Vpraša se na
1016 EAST 761h STREET
RAZPIS SLUŽBE
oskrbnika Slovenske delavske dvorane
NA PRINCE AVENUE Kdor se zanima, naj se pismemo ali osebno prijavi tajniku
RAY STERN OT
10713 PRINCE AVENUE. CLEVEAND 5, OHIO
tel.: DI 1-5464
RAZPRODAJA OSTANKOV
ZA MANJ KOT PO CENAH NA DEBELO
12,500 jardov ostankov blaga za obleke
®	MALLINSON TAFFETAS
•	RAYON GABARDINES
•	PRINTED LINENS
•	WOVEN GINGHAMS @	SANFORIZED CHAMBRAY e	PRINTED COTTONS # PONGEE
•	MADRAS PRINTS # BEMBERGS
in mnogo drugih najnovejših vrst blaga za varčne šivilje, ki same šivajo
V	PETEK, 10. DECEMBRA - 5. POP. DO 9. ZVEČER
V	SOBOTO, 11. DECEMBRA - 9. ZJ. DO 5. ZVEČER
THE BRUNNER CO.
Izdelovalci ženskih oblek
632 ST. CLAIR AVE., ZAPADNO
CLEVELAND, OHIO VZEMITE DVIGALO DO 3. NADSTROPJA
Now...extra earnings for Savings Bo

# YOU MID!
The Bonds you bought in '44 earn 3 %. for 10 years more!
If your Savings Bonds are maturing soon, here's important news. All your Series E Bonds that have matured still go on earning for you. Now they can pay back as much as 80% more than you originally invested.
Under the present Bond law, the earning power of U. S. Series E Savings Bonds is extended a full 10 years. Of course, you may stiU redeem those Bonds whenever you wish. But if you want them to go right on making money for you all you have to do is hold on to them. There's nothing to sign, no visit to the bank required.
With this added earning power. Savings Bonds are an even better investment now. Especially on the Payroll Savings Plan where your saving is done for you by the pay office where you work—and invested for you in in-terest-eaming Bonds.
^ hold on to the maturing Bonds you have—and invest in more through the convenient Payroll Savings Plan.





»T: v f »



R'.'.W t

If you want to be paid your interest as current income, invest in 3% Series H
For a sound investment that pays you interest by check every six months, ask at your bank about U. S. Series H Savings Bonds—a current income Bond available, in denominations of $500 to $10,-000. Matures in 9 years and 8 months and pays an average 3% interest per araiimi if held to maturity. Annual limit, $20,000.
Th» U.S. Oovn-nment don not pay for thi» advertuing. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation, the Advertiting Council and
ENAKOPRAVNOST