164. številka. Ljubljana, v sredo 22. julija XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan ave*er, izkusi nedelje in praznike, fer velja po pošti prejemati za avstrij Bko-oirerske dežele za vb« leto 15 gld., za pol leta 8 «ld., za Četrt leta i gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta D gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 kr. M me*ec, po 0 kr. za čerrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina maša. Za oznanila plafuje se od četiristoprie petitvrste po *> kr., ('-o se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., će se trikrat ali većknt tiska Dopisi n.ii se izvole irankovati. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiia hiii, „Gledaliska stoll>a\ Upravnintvu naj se blagovolijo pošiljati naroc-niue, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativ:«- stvari. Nemška rovanja. Vprašanje, kako bi se dosegla jedinost mej avstrijskimi Slovani, bilo je do nedavnega časa samo teoretično in ni prestopilo mej teoretičnega razsoje-vanja. V praksi ustavljali so se tej veliki nalogi mogočni faktorji, politični, zgodovinski, etnografski verski in drugi. Šestero slovanskih plemen, katera naseljujejo Avstrijo, je po okrajinah države raztresenih kakor etnografski otoki in okroženih od sovražnih nnrodnostij. Teh šest plemen govori v ravno tolikih jezicih in še v mnogih narečjih in pripada k štirim veroizpovedanjem. Ni čuda tedaj, da se pri takih okoliščinah stavijo zjedinjenju avstrijskih Slovanov ogromne, skoro nepremagljive težave. Samo v trenotkih silnejših ljudskih gibanj pokazalo se je mej zastopniki teh narodnostij bolj ali manj tesno zbližanje, menjava mislij, prizadevanje izdelati občni program. Tako zbližanje se je zvršilo 1848. in 1869. leta, pa obakrat ni dolgo trajalo. Poslednje zbližanje, katero je izzval padec Auer-spergovega centralističnega ministerstva in ustop Čehov v državni zbor 1879. leta, pokazalo se je trajnejše. To trenotje, ko je vrhovna državna oblast Avstrije v osobi svojega vrhovnega predstavitelja prišla k prepričanju, da daljno vladanje države v interesih centralistične klike in s pomočjo njenih vodij ni več mogoče, in ko je cesar izdal roko-vodeče gaslo: jednakopravnost narodnostij, spoznali bo slovanski poslanci, da so le vsled njih nejedi-nosti nemški centralisti do tedaj neomejeno vladali, da je politiška jedinost avstro-slovanskih plemen jedino vspešno sredstvo v borbi z Nemci za avtonomijo slovanskih zemelj, jedini pot, po katerem se doseže visoki smoter — preobrazovanje Avstrije v federacijo avtonomnih slovanskih dežel. Spo-razumljenje, ki se je dognalo 1879. leta trajalo je do sedaj in njega posledice so bile, da so skoro v vseh vprašanjih, katera se tičejo slovanskega sveta, vsi slovanski zastopniki postopali složno. Mi smo sicer daleč od tega, da bi praktične resultate, j katere so avstrijski Slovani dosegli teh šest let, zmatrali za velike, pa v vsakem slučaji mi to štejemo za važno uslugo Taaflejeve vlade — to soglasno delovanje parlamentskih skupin, predstavi-teljev avstro-ogerskih narodnostij ima velik odgoje-valen pomen, kajti priučuje avstrijske Slovane k vzajemnemu zbližanju in razumljenju vzajemnih interesov. Borba Nemcev proti koaliciji slovanskih strank v Avstriji sestajala je do sedaj le v celi vrsti znanih in ne posebno vspešnih poskusov: nemška stranka in njeni organi so se vedno pritoževali, da se pritiska nemško prebivalstvo in da vedno bolj prevladuje slovanska plima, vladi nasproti dolžili so Slovane pomanjkanja patrijotizma in separatističnih teženj, pred Evropo pa pomanjkanja liberalizma, ker so se združili z avstrijskimi klerikalci itd. Poslednje državnozborske volitve so sicer številno oslabile nemško stranko, a spravile so na površje novo frakcijo, bolj odločnega značaja, ljudi bolj sveže, mlade, z novo bojno taktiko. Ti „novi ljudje" v nemškem taboru pridobivajo vedno večji upliv in polagoma odrivajo prejšnje vodje stranke. Nasproti slovanske) koaliciji sklenili so popustiti prejšnjo taktiko pritožeb, ovadeb in Črnenja in mesto teh neplodnih sredstev poskusiti motiti soglasje mej slovanskimi strankami parlamenta in mej nje zasejati nasprotja in razdor. Na prvem shodu članov nemške stranke parlamenta sprožilo se je vprašanje o političnej izločitvi Galicije od ae-žel v državnem zboru zastopanih s tem, da se tej deželi dovoli tako razmerje k Avstriji, v kakeršnem je Hrvatska k Ogcrskej. Ta projekt vzbudil je jako živ razgovor na shodu stranke in še živahnejši po avstrijskih časopisih. Organi krajnonemške stranke so ta načrt energično zagovarjali in dokazovali, da bi bila izločitev Galicije jednako koristna za Poljake, Nemce in državo. Smoter te zanjke je dovolj viden. Ko bi se Galicija odločila, bi sedanjih 03 galiških poslancev ne bilo več v zboru ali bi pa šli na stran Nemcev. V tem ali drugem slučaji bi Nemci zopet dobili večino in lahko bi zatirali avtonomistične težnjo Čehov, Slovencev, Moravanov, Hrvatov in drugih slovanskih narodnostij. Ko bi Galicijo prepustili Nemci sami sebi, bi sami ničesar ne žrtvovali, ker v Galiciji skoro ni nemškega prebivalstva in imajo tam Poljaki že brez tega neomejen upliv. Poleg tega je v Galiciji teženje, pridobiti si večjo politiško samostojnost, v nekaterih krajih dosti večje, kakor pa v drugih avstrijskih slovanskih deželah. V poljskem taboru pokazali so dovolj treznosti pri tem vprašanji. Tinieo Danaos et dona ferentes, glasil se je blizu odgovor poljskih organov na ta predlog Nemcev. „Nam sedaj ni treba večje avtonomije, kakor je ta, katero imamo ... Ko bi privolili v to nemško ponudbo in pustili njim snesti naše slovanske zaveznike, morali bi se nekega dne postaviti v boj proti Nemcem, ki bi bili neomejeni gospodarji Avstriji in bojevati se s takim nasprotnikom bilo bi težje, kakor s katerim koli minister-stvom ... Blizu tak bil je odgovor skoro vseh poljskih listov in skoro vseh resnih poljskih politikov. Sicer pa ta načrt, katerega so izmislili Nemci, ni izpeljiv Še iz nekega druzega še bolj važnega uzroka. Za tak preustroj ne zadostuje navadna parlarnentska večina, treba je a/s glasov, teh pa Nemci z vsemi silami ne spravijo vkupo. Pa tudi ni misliti, da bi v kaj tacega privolila avstrijska vlada, ko bi poprej ne privolil Bismarck. Bis-marek bi pa v to ne privolil pod nikakeršnim pogojem. Pa kljubu praktičnoj neizvedljivosti tega predloga in nasprotovanja Poljakov ta nemški manfivor ne ostane brez posledic. V galiških Poljakih vzbudilo se je spoznanje, da morejo, ako hočejo in se njim to potrebno zdi, brez vsake škode za svoje politične namene, verojetno še z lastno koristjo potrgati zveze z ostalimi avstro-slovanskimi strankami in stopiti na stran Nemcev in to spoznanje, ko jo vzbujeno, se ne bode tako lahko dalo izbrisati, ampak bode neobhodno slabo uplivalo na slovansko vzajemnost. Naj bode kakor že koli, nemški manever moramo zmatrati za vspešen v tem oziru, da bode gotovo razdirajoče upi i val na itak ne preveč krepko vzajemnost slovanskih strank v Avstriji. PoliHčm razgled. Notranjo O važnih se rečeh posvetovali, Pod milim nebom v lepih krogih zbrani, Kder lipa razprostirala je veje, Kder širil se je nje prijetni hlad, Tam bilo je Slovanu najmileje, Na taka mesta je zahajal rad. Za-nj taki kraji bili so veseli, Ko lipov cvet prijeten je bučeli. I mi smo tukaj zbrani na vedrini, Glej, milo se nebo na nas ozira, V okrilji zadovoljnosti in mira *) Ta slavospev deklamoval je pri alavnosti, katero je priredilo v 6ast sv. Cirilu in Metodiju 19. t. m. društvo -Edinost" v Središči, g. učitelj Anton Vogrinec. Dolžnosti svete zveza nas jedini. Sešli smo danes se iz raznih krajev, Ko da bi zvon pozval k molitvi nas, Ko ptice se zberd iz raznih gajev, Če kliče na odhod jesenski čas. Srce se vsakega zelo raduje, To ni zastonj, to nekaj znamenuje. Slovani tavali so v gostem mraki, Živeli v krivoverstva tesni sponi, Ko nekdaj mnogih rodov milijoni, Zaslepljeni, ubogi siromaki. Častili strastno krive so bogove, Misleč, da v njih preeudne so moči, Poznali niso sile Stvarnikove, Ki v svojih rokah zemljin krog drži, Ki na vesoljnem sveti vse narode Ravnal je, zdaj ravna, ravnal še bode. Objelo dolge večnosti je krilo Tisoč let že, kar tmina je pregnana, Kar bila iz nebes je luč poslana, Slovanom se je v duši razvedrilo, Razsvetila jih vere zvezda mila, Razrušil se je krivoverstva jez, Razpala se ie duhomorstva sila, Razkadil se zaslepljenosti bes. Beseda božja, kakor roža zala, Na tleh slovanskih je kali pognala. Iz južne pokrajine, iz Soluna Slovanom sinola je doba zlata, Učena dva moža, rojena brata, Prepeva vama marsiktera struna, Prepeva slavo v ljubavi ognjeni, Prepevala jo bode večni čas. Zakaj pa ne V Saj sveti ste imeni, Ciril, Metod, oj divnosladki glas! Kar dobrega je storjeno na sveti, To mora v vekotrajnosti živeti. Pradede naše sta poučevala, Jim kazala moč večne sta resnice, Dolžnosti raznovrstne, vir pravice, Pradede naše sta nam krščevala, Dajala umno tujini knjigam svetim Besed domačih iniloglasui zvuk, Z navdušenostjo živo, s srcem vnetim morajo preudarjati vsi narodni krogi. Razpravlja se vprašanje. če naj bi se „Češka učena družba * preustrojila kar v akademijo, a tu bi jezikovno vprašanje d'elaro sitnosti. „Učena družba", katere namen je samo znanost, je utrakvistn na, in mora varovati jezikovno jednakopravnost, četudi so se jej Nemci popolnem odtegnili. Akademija znanostij pa mora biti popolnem češki zavod. Govori se sicer, da je znanost kosmopolitična, a ne sme se pozabiti, da ; učenjaki, kateri goje znanost v materinščini, časte j svoj narod. Ni zadosti, da naši učenjaki sploh bo- j gate znanost, ampak mi Smemo zahtevati, da se po- | služujejo nategi jezika. Mnogo naših učenih mož, kateri so pisali nemški, je tako pomoglo k slavi nemštva- Naša akademija znanostij ne bode samo znanostij gojila, ampak bode tudi dijakom priprav- i ljala učna sredstva, katerih jim sedaj nedostaje. Tako dela tudi Ogerska akademija. Iz tega in še j več druzih uzrokov se „Učena družba" ne more j preosnovati v akademijo, „Pokrok" priporoča, da bi | se denar za akademijo tako le nabral. Najprej bi j se porabilo onih 25.000 gold., katere je nek češki mecenat poklonil rUčenej družbi' povodom njenega i jubileja. „Pokrok" misli, da je to opravičeno, ker i je darovatelj določil, da se ta vsota mora porabljati j za izdajo čeških knjig. Nadalje bi k temu nekaj j pripomogli zakladi „Matice školske", kateri so tudi ; po pravilih odločeni za pospeševanje izdajanja če- j skib knjig. Nadalje bi tudi država nekaj dala. ker tudi daje neinškej akademiji (»0.000 in Krakov« skej 12.000 gld. na leto. Seveda bi tudi češki na- j rod s prostovoljnimi darovi moral pomagati. Češki ! narod ne bode pustil propasti svojega vseuč lišća, tako bode navstala češka akademija znanostij v Pragi. — Ko je iz Liberškega .Nemškega narodnega društva" bilo nekaj članov izključenih, jih je vsled tega potem jako veliko izstopilo. Ti izključeni in izsto-pivši člani so pa sedaj osnovali svoje društvo z ravno takimi tendencami. Povod razponi v društvu so bile j poslednje državnod)oi>ke volitve. Ker pa pri prihodnjih dr-avuozborskih ali pa deželuozborskih vo-litvah vsako teb dveh društev utegne postaviti svo-jega kandidata, ako se poprej ne doseže kako spo-razumljenje, se bode razpor mej prebivalstvom še j poostril. Ogcrski naučni minister Trefort odgovoril , je sedmogradskemu superintendentu Teutscbu na njegovi' pritožbe zaradi razširjenja mailjarščine po 8ed-jMOgradskem, da ne misli odstopiti od svojega sedanjega pota. ampak bode še vedno razširjal rabo madjarskega jezika, kajti to še ni zatiranje mato-rinši iue. Saksonska mladež se sedaj vzgaja po inozemskih vseučiliščih, kjer se odtuji domovini. Supe-lintemlont naj dela na to, da se iz saksonskega vse-učiliškega fouda ustanovi bogoslovsko filozofska aka- 1 demija. Tako akademijo bode podpirala tudi vlada in mladini ne bode treba pohojevati inozemskih visokih šol. Ogerski minister poje tedaj zopet isto i pesem, kakor pri vsprejemu južnoogerskih učiteljev, i Vsakdo se mora naučiti n ladjarski, ker to po nje- ; govili pojmih še ni zatiranje materinščine. Kakor ' se vidi, je ogerska vlada trdno sklenila pomadjariti vse nemadjarske narodnosti na Ogerskem in Sed-mogradskem, naj .stoji, kar hoče. Ker Madjari vidijo, da se naravno ne vekša njih število, hočejo umetno pomoči, to je Slovane, Rumune in Nemce preustrojiti v Madjare. l iiitiij^ držav \ Kake so razmere mej tiiusijo in Anglijo zaradi afganske meje, o tem so razni li>ti jako različnega mnenje. Pred kratkim bila se je raztrosila vest, da so razmer-' zelo napete, kar je posebno uplivalo na evropske borze, pa se je zopet hitro preklicalo Nekateri listi trdijo, da je Rusija hotela pogovore o urejenji afganske meje zavleči do jeseni, da v Angliji po novih volitvah zopet pridejo liberalci na krmilo. Ker je pa novo angleško minister Vpeljala jezik v književnostni krog, Da bil dovršen v vsaki je obliki. Ko drugi starodavni so jeziki. /bon tega res veliko sta trpela, Protivnikov je stranka bila ljuta, < Išabna, drzna, zlobna in naduta, A vendar sta vršila vse vesela, /a vernike in božjo čast goreča, Razširjala med ljudstvom blagoslov, Nikaka ni ju plašila nesreča, Ni plašil ju napad sovražnikov, /a rod slovanski bila sta mučenca, Zatorej vredna večne slave venca. Trpljenje vedno naša je osoda. Trpimo v tesni sponi silnikovi, Trpimo kakor mukiiii sinovi. Trpimo od zaroda do zaroda, A kakor za nočjo prisveti zora, In ko za zoro pride beli dan. Tako gotovo vzdignoti se mora Med ljudstvi s časom tlačeni Slovan. In vsi, ki so do zdaj ga strahovali. Pred njim v bodoče bodo trepetali. Božidar Flegerič. stvo si pridobilo več simpatij pri narodu, kakor se je pričakovalo, jeli so v Peterburgu računati s tem, če prj novih volitvah na Angleškem zmagajo konservativci. PoVnnožin so svoje čete v srednji Aziji, da bodo pripravljeni na vse slučaje. Naravno je, da Ruse mika Herat. posebno, ker še Je s pridublje-ujem to pokrajine pridobi ruski Turkestan pravo vrednost za Rusijo. Zategadelj v Peterburgu nekateri sili,o, da bi ruske čete prisvojile" to mesto, predno ga bi mogli Angleži braniti. Gospod Lessar je tudi baje odfocno za to, da Rusi posedejo Herat. Vsakemu neki pripoveduje z nenavadno odkritosrčnostjo, da Rusi morajo prisvojiti ta kraj in doka zuje da bi to Angležem nič ne škodovalo, da tedaj zaradi tega še ni Vredno začeti vojne. Ko bi Glad-Stone zopet prišel na krmilo, bodo Rusi poskusili pO mirnem sporazumljenji pridobiti si Herat, tako je pa tudi mogoče, da si ua prilaste s silo. Ko bi so sedaj Rusi tudi za nekaj časa zadovoljili brez tega kraja, bi tako sporazumljenje ne bilo trajno. Državne koristi in javno mnenje silijo Rusijo proti Heratu in v Peterburgu se temu ne bodo mogli dolgo ustavljati. Prvo priložnost bodo porabili, da prisvoje to bogato pokrajino. Tacih povodov pa gotovo ne bode manjkalo, ker poldivji azijulski narodi se ne bodo držali tako trdno pogodeb, da ne bi bilo od nobene strani pritožen. Angleški konservativci se nadejajo pridobiti Bismarcka na svojo stran, da bode oviral rusko napredovanje v Aziji. V Peterburgu pa ne verujejo, da bi nemški kancelar v tem oziru bil pripravljen ustreči Angležem. Nemčija se dosledno prizadeva Rusijo odvračati od evropskih zadev in jej še celo ugaja, ako imajo Rusi dela v Aziu in si tam razširjajo svojo državo. Dokler se angleška konservativna vlada bolj ne utrdi, to je, dokler ne dobi konservativne večine v parlamentu, tudi nemški kancelar ž njo ne bode sklepal nikakeua prijateljstva. ituski minister notranjih zadev, grof Tolstoj, vrne se še ta mesec v Peterburg in bode zopet ]>re-VZol vodstvo ministerstva. Mnogo se je po časopisih pisalo, da bode odsto il, naštevali so se že razni hjegoVi nasledniki. Kakor se vidi. bile so to le samo že^jc. Car nikakor ne mara odpustiti Tolstega, kije jeden najodlocnejših zagovornikov absolutizma. BjiitiiiMku (fleK-.svsflvfiia koiifiVrt'EBoa se : se ie predvčeraj v Parizu, Minister Frevclnet pozdravil je niette člane v imenu vlade Konferenca vol la je DueeTca predsednikom in namerava skleniti izključljivo ziato veljavo po vseh deželah latinske denarstvene zveze. Temu se neki ustavlja Belgija, in se še celo ne ve, ali bode ostala pri zvezi ali ne. Najbrž se bode udala, ker bi jej odstop škodoval v narodno gospodarskih o/irih. Kakor se govori, pojdo sedan i angloški veleposlanik v Peterburgu, sir Kduanl Tboruton, za veleposlanika v Carigrad. Na njegovo mesto pride sir Robert Morier, ki je sedaj veleposlanik v Madridu* Lord Salisburv zagotovil je Turčiji, da hoče Hgiiicl izprazniti v določenem času. V tem pa Angleži v Egiptu ne bodo ničesar storili brez pritr-jenja sultana in druzih vlastij. To se pač malo strinja z ono odločnostjo v egiptovskej politiki katero so napovedovali angleški konservativni listi pri nastopu te vlade. Ako se bodo ozirali na Turke, bode znana turška počasnost in neodločnost zadrževala obetano energijo; Dopisi. Iz Ilurkovelj 20. jul. |Izv. dop.J (0 čudnih naših razmerah.) Že kake dva meseca je minulo, odkar so žamlarji nenadoma neko jutro odveli v zapor g. Pogorelca, trgovca na Greti. Kaj je bilo temu krivo? — Govorilo se je, da je bil tožen radi razžalitve Nj. Veličastva. Vest ta je silno razburila domače ljudstvo, In to zato, ker je g. P. kot dobrotnik domačih Ijudij, tudi dober Avstrijec. Znano je, da omenjeni gospod pri vsaki priliki kaže „pravi avstrijski čut". Znano je tudi, da vsako leto ob cesarjevem rojstvu krese zažiga ter rakete spušča; znano je tudi, da je precejšnjo svoto plačal, da je pristopil k veteranskemu društvu (ker ni bil vojak). In tega gospoda so peljali zvezanega v zapor radi razžalitve cesarja! — Evo Vam dokaza, g. urednik: „Rilo je pred blizu dvema mesecema, ko je prišel v hišo trgovca (že imenovanega gospoda) neki Bar-kovljanski potepuh, kateri je že večkrat v zaporu sedel, ter zahteval od imenovanega gospoda „na upanje" raznovrstnih pijač. G. P. ni hotel dati imenovanemu potepuhu zahtevanih pijač in to zato, ker je bil že pijan. Ko je pa potem imenovani, pijani potepuh zabavljati začel, spodil ga je g. P. iz hiše. A imenovani hudobnež hotel se je radi tega nad vrlim gospodom maščevati. Vedel je dobro, da glasoviti capovilla iz Barkovelj imenovanega gospoda kot dobrega Avstrijca in narodnjaka sovraži. Izmislil si je hudobno laž ter šel tožit imenovanega gospoda h „eapovilli" radi razžalitve cesarja. Capovilla, ljut sovražnik omenjenega gospoda, porabil je lažnjive besede potepuhove ter ukazal imenovanega gospoda aretovati. Capovilla verjel je prvim besedam potenuhovimi ne da bi o tako važnih stva- I reh nadalje izpraševal. Da je gospodu večjo žalost naredil, ukazal ga je zjutraj (mesto zvečer, ,ko je ono novico zvedel), ko so vsi ljudje videli, uklene-nega v Trst odpeljati. Gospod P. je sicer neustra-šljiv, a radi take nezaslišane krivice prišle so mu ; po potu v zapor solze v oči. Svest si svoje nedolžnosti bil je pripravljen več tisoč goldinarjev kav-cijo uložiti, da ga „začasno" izpustijo. Višja Tržaška gospoda bila je pa proti tem besedam gluha. ; Na prošnjo nekaterih veljakov bil je omenjeni gospod vender čez malo dnij zaslišan in „ nedolžen" i spoznan. Žandar, ki je imenovanega gospoda v za-[ por peljal, bil je nemudoma premeščen; a preiskava I se je nadaljevala. Te dni pa se je vršila sodba in bil je imenovani potepuh kot hudoben lažnik krivim spoznan ter obsojen na jedno leto zapora. Po nedolžnem obsojenega gospoda P. pa je ljudstvo na-udušeno pozdravljalo. Kakor se sliši pa g. P. z imenovano obsodbo ni popolnem zadovoljen, ampak misli uložiti pritožbo proti ravnanju Rarkovljanskega capo ville. Pred par leti bil je i glasoviti capovilla od „Barkovljanskih možakov" tožen radi razžalitve cesarja. Na besede Barkovljauskih možakov neso ga odvedli v zapor. Pač pa so odveli žandarji v zapor spoštovanega gospoda P., in to na besede že večkrat kaznovanega potepuha". — Vidijo se iz tega dovolj naše v resnici čudne razmere! Govori se po Barkovljah, da tožba proti capovilli radi razžalitve cesarja ni še končana. Sliši se tudi, da bodejo priče prisegle — in potem bode konec ravnanju glasovi-tega Barkovljanskega capoville. O bal o vi č. flz savinjske doline 21. julija. [Izv. dop.j Dobro nam je še v spominu, kako zaničljivo se je izrazil lanskega leta Celjski šolski nadzornik Ambro-žič v nekem trgu naše krasne doline o Slovencih. Zdi se nam, da je njegov „šport", grditi in zaničevati narod slovenski in vse, kar je slovenskega. V novejem času spravil se je ta Celjski veiegerinan, kojega zibel je tekla, če se ne motim, tam gori v Železnikih na Gorenjskem, nad naš šolski list „Popotnik" in bi ga rad kar v hipu potrebil pri učiteljih svojega nadzorovalnega okraja. Pred nedavnim časom vprašal je porogljivo mladega učitelja: „Le-sen Sie auch dieses Messnerblatt den „ Popotnik?" Kaj mu je učitelj odgovoril, mi ni znano, a toliko veni, da se ni preveč ustrašil tega „prijaznega" vprašanja nadzornikovega. — Dandanes skoraj ni stanu, kateri bi ne imel svojih strokovnjaških listov in če je komu treba prebirati strokovnjaške liste, je treba to učitelju, kajti ou se v svoji stroki nikdar ne izuči. Saj je vendar slaven didaktik rekel: „Naj-boljši učitelj je ta, ki nikoli ne neha biti učenec." Da pa pošten slovenski učitelj, ki hoče napredovati v prvi vrsti seže po slovenskem, prijaznem mu domačem strokovnjaškem listu, a ne po listu, ki grdi njegov narod in jezik, kakor n. pr. Graška „Pad. Z.tf, je samo ob sebi razumljivo. Nadzornik, kateri prav razume svoj preimeniten posel, bi moral priporočati učiteljstvu, da prebira strokovnjaške knjige in liste, ki zastopajo zdravo pedagogiko, kakor naši domači listi; nikakor pa ne ume svoje naloge, kateri nasprotno postopa, jednako našemu Ambrožiču. Bi li ne bil on znabiti boljši mežnar, nego je nadzornik ? Toliko danes o čudnem možakarji in pedagogu. Prihodnjič hočem povedati, kako brezozirno in nesramno psuje ter pritiska Celjski „škis" značajne učitelje in kako hvali ter povzdiguje brezznačajne pristaše nemškega šulferajna. 3/. 9 n 5 n 88 ti Nemške marke . 61 s 30 ■ 4°/0 državne srečke iz I 18.r.4 860 gld 128 ■ — Državne srečke iz 1 1864 100 gld 167 n 75 4" u avstr zlata renta, davka prosta 109 n 05 Ogrska zlata renta 4u/„ B9 10 » „ papirna renta 5"/„ 92 rt 60 R 59/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 n — n Dunava reg srečke 5°/„ 100 gld 11H a — n Zemlj obč. avstr 4V|°/U zlati zast listi 124 n — n Prior oblig Eli/.ahctine zapad železnica 114 80 it Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 106 n 25 * Kreditne srečke.....100 gld 178 n — rt Rudolfove srečke ... 10 „ 18 n PO n Akcije anglo-iivstr banke 120 „ 97 n 50 1 Tiammway-društ veli 170 gld a v 194 a 20 n a Paratico, c. kr. nadporočnik izv, si., javlja s tem v svojem in v imenu svoje rodbino vsem prijateljem in znancem ž..lostno vest o pre-zgodnjej smrti ljubljene hčere MARIJE HELENE, katera je danes po kratkej a hudej bolezni v 5. letu svoje dobe Be s tega sveta ločila. V Vipavi, v 20. dan julija 1885. (439) Namesto vsakega posebnega naznanila. St 11.939. Razglas. (432-2) Zaradi oddaje del pri napravi glavnega kanala na Poljanskej cesti se bode pri mestnem magistratu dne 25. jiilijji t. I. oh 10. uri dopoliidne v mestnej dvorani vršila pismena dražba. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah v prostorih mestnega stavbin-skcga urada vsakemu na razpolaganje. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 18. julija 1885. Župan: Grasselli. Pmizijski potniki za prodajo kmetijskih strojev (488-D se iščejo. Kje? pove iz prijaznosti npravniitVO „Slov. Naroda". (419-4) Hrvatsko pjevačko družtvo „Kolo" iznajmljuje počenši 1. listopada 1880 ije opredeljene za gostiono u ulastitoj novosagradjenoj kući na Sajmištu u Zagrebu, u koju svrhu pozivlje gg. gostioničare, koji bi te prostorije v najam uzeti htieli, da svoje ponudbe do I. kolovo/.a ove godino podnesu i uruče g. Franji -A.rd.old.-u, javnomu bilježniku u Zagrebu, Gajeva ulica. Pobližji uvjeti mogu se uviditi svaki dan kod g. Fr. Ardolda. Odbor hrv. pjevač, družtva „Kolo". Dr. Spranjjer-Jeve V Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski sovetnik dr. Oohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile iu Je za izvrstne domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolju, trebuhoholjii, zaslizenjn, želodćnej kislini, vzdigovanju, omotici, koliku, škrofeljnbm itd., proti z I alej žili, zapreti u. Hitro in brez bolečin meče iu povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sumi Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gos|io<*u lekurjl .Svobodi, pri Zlatem orla* ■in 1'reAiruovem trgu. (716 — 57) e 4 4 A i 4 4 4 4 4 4 4 A 4 i ► ► ► > t Kri čistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnib in obistnih boL-znih; v škatljah a 21 kr.: jeden zavoj b 6 škatljami 1 gid. 5 kr. — Manj kot jeden zavoj bo s poŠto ne razpošilja. m----■ (402-3) prima kvalitete, iz najboljših štirskih gorskih malin in z odlično aromo. S svežo vodo in nekaterimi kapljami Hallerske kisline zmešan je odlično sredstvo proti vročini, navalom krvi in slabemu želodca in okrepčujoča zdravilna pijača uon plus ultra. 1 kilo 80 kr., Vi kdo 40 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila b pošto na deželo: P j „LEKARNA TRNKOCZY" ► "n. yflT zraven rotovia v LJubljani. r iccoli-eva-esenca za želodec, * - katero pripravlja . 1 G. PICCOLIJctorvLjubljani^ i)dravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenjc, krč, želodečno in premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zopet gliste pri otrocih. Pošilja lzdelovatelj po pošti v škatljicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri većem številu dobi se primeren odpust. (318—14) Cena stekleniol 10 novo. VIZITNtCE priporoča „NARODNA TISKA&NA" v LJubljani. Pri podjetji >IiiiiUiU's-Ite.s/,Kidt'rslt«> železnice v M unltucsi (Zgornje OgerBko)