185 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 5: Na mladih geografih in geografinjah »geografija stoji«. ARHIV ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Konferenca je izpostavila pogosto spregledano dejstvo, da je večina »geografij« skritih ter ponu- dila priložnost za razprave o izvorih in učinkih skritih geografij, zavedanju njihovega obstoja, njihovem zaznavanju, razumevanju, razlagi in uporabi v raziskovanju, izobraževanju, odločanju, upravljanju ali v vsakodnevnem življenju. Udeleženci so ugotavljali, da so geografije skrite zato, ker so nam nevidne, namenoma prikrite, še neodkrite, ker jih ne poznamo, ali pa je naše »poznavanje« zaradi spremenlji- vosti pojava zastarelo. Skrite geografije lahko izredno močno vplivajo na družbene in naravne pojave in procese ter tudi na naša življenja. Potrdila se je izhodiščna teza, da je vloga geografije pri njihovem odkrivanju, namenskem prikrivanju (na primer v primeru varovanja naravnih virov, ranljivih skupin prebivalcev, strateških objektov), prepoznavanju njihovih pomenov, razumevanju, razlagi in predsta- vljanju izredno pomembna. Izjemen tehnološki razvoj in dostopnost informacij omogočata geografiji, geoinformatiki, kartografiji in drugim vedam, ki se ukvarjajo s prostorskimi vidiki naravnih ter druž- benih pojavov in procesov, odkrivanje ali vsaj boljše vrednotenje vedno novih, doslej skritih geografij. To pa sproža naraščajoče potrebe po ustrezni izbiri, razlagi in povezavi novega z obstoječim znanjem, pri čemer ima geografsko izobraževanje neprecenljivo vlogo. Prispevki z mednarodne konference bodo objavljeni v znanstveni monografiji (Springer Book Series), v European Journal of Geography ter v Delih, znanstveni reviji Oddelka za geografijo Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani. Tatjana Resnik Planinc 11. mednarodna konferenca o raziskovanju družbenih inovacij Glasgow, Združeno kraljestvo, 2.–4. 9. 2019 Na prehodu iz poletja v jesen je Kaledonska univerza v Glasgowu organizirala 11. mednarodno kon- ferenco o raziskovanju družbenih inovacij z naslovom »Družbene inovacije: lokalne rešitve za globalne vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 185 186 Zborovanja Geografski vestnik 91-2, 2019 izzive«. Konference se je udeležilo prek 300 zainteresiranih raziskovalcev, praktikov, odločevalcev in dru- gih deležnikov. Svoja najnovejša spoznanja so predstavili v  obliki petih plenarnih predavanj in 61 posebnih sekcij. Kljub množični zastopanosti s številnih koncev sveta pa so bili evropski udeleženci veči- noma iz starih članic Evropske unije, medtem ko so predstavniki držav Srednje in Vzhodne Evrope obsegali le peščico. V eč informacij o konferenci je dostopnih na spletni povezavi: http:/ /www.isircconference2019.com. Slovenska predstavnika, Jernej Tiran in Jani Kozina z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, sta sodelovala v organizaciji posebne sekcije z naslovom »Družbene inovacije v industrijskih mestih«, ki je povzemala nekatere glavne rezultate evropskega raziskovalnega projekta BRIGHT FUTURE (program JPI Urban Europe, koordinator Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU). Več informacij o projektu je dostopnih na spletni povezavi: https://giam.zrc-sazu.si/sl/bright-future. Štiri predstavitve te sekcije so obravnavale industrijska mesta kot območja gospodarske marginalizacije in političnega nezadovoljstva, ki jih prevladujoče razvojne strategije le stežka naslavljajo. Poudarek je bil na prepoznavanju in razumevanju prednosti in slabosti tovrstnih mest kot podlagi za oblikovanje novih zamisli in družbenih inovacij. Na ta način je Claire Gordon z angleške nevladne organizacije Social Life predstavila koncept družbene trajnosti kot izhodišče za tvorjenje družbenih inovacij. Juha Seppä z Univerze v Vzhodni Finski je govoril o industrijski preteklosti kot izzivu in prednosti razvoja nekdanjega goz- darskega mesta Kajaani. Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je predstavil industrijsko kulturo kot prednost post-socialističnega mesta Velenje (slika 1). Marco Bontje z Univerze v Amsterdamu pa je na koncu govoril o možnostih ponovne obuditve rudarskih mest na primeru Heerlena na Nizozemskem. Konferenca o raziskovanju družbenih inovacij že enajsto leto zapored opozarja na težave družbe- nega razvoja in ponuja rešitve, ki jih lahko dosežemo samo družba kot celota. V času poudarjanja tekmovalnosti, konkurenčnosti in nenehne individualnosti v osredje raziskovanja postavlja družbo kot kolektiv. Ob tem je velik del pozornosti še vedno namenjen tako ranljivim skupinam, ki potrebujejo največ pomoči, kot tudi glavnim akterjem inovacij, ki lahko v primernih okoliščinah sprožijo največ Slika 1: Jernej Tiran med predstavitvijo na 11. mednarodni konferenci o raziskovanju družbenih inovacij. JANI KOZINA vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 186 sprememb na bolje. Nenazadnje je bil velik poudarek na konferenci namenjen tudi različnim geografskim okoljem v vidika stopnje urbaniziranosti, lege, gospodarske razvitosti in podobno. Udeleženca konfe- rence po tej izkušnji zagotovo meniva, da so družbene inovacije eden od zelo primernih okvirov za naslavljanje družbenih izzivov v različnih geografskih kontekstih. Naslednje leto bo konferenca med 1. in 3. septembrom v Sheffieldu v Združenem kraljestvu. Več informacij bo kmalu sledilo na spletni povezavi: https://isircconference2020.com. Jani Kozina, Jernej Tiran Tematska konferenca Mednarodne geografske zveze Koper, 24.–28. 9. 2019 Konec septembra je v prostorih Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem pote- kala tematska konferenca Mednarodne geografske zveze (International Geographical Union/Union Géographique Internationale). Ideja tematskih konferenc je predvsem v povezovanju različnih komi- sij, ki sestavljajo Mednarodno geografsko zvezo in s tem vpogled v prepletenost procesov v pokrajini. Skladno s pravili Zveze, morajo pri tematskih konferencah sodelovati vsaj štiri komisije, vsako leto pa sta lahko organizirani le 1–2 tovrstni konferenci. Naslov tematske konference v  Kopru je bil »Preobrazba tradicionalnih kulturnih pokrajin« (Transformation of traditional cultural landscapes). Pobuda za konferenco je prišla s strani Komisije za spreminjanje rabe in pokrovnosti tal (Land Use and Land Cover Change), sodelovale pa so še Komisija za biogeografijo in biodiverziteto (Biogeography and Biodiversity), Komisija za lokalni in regionalni raz- voj (Local and Regional Development), Komisija za Sredozemlje (Mediterranean Basin) in Komisija za degradacijo zemljišč in dezertifikacijo (Land Degradation and Desertification). Pri organizaciji dogodka sta poleg že omenjene Fakultete za humanistične študije sodelovala Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Zveza geografov Slovenije. 187 Geografski vestnik 91-2, 2019 Zborovanja Slika 1: Udeleženci konference pred pričetkom uvodne slovesnosti. MATJAŽ GERŠIČ vestnik 91_2_vestnik 82_1.qxd 19.2.2020 9:54 Page 187