X. letnik. v Gorici, dae 15. maja 1902. 20. števHkt. Izdajatelj In odgovorni vrednik: I f an Ba|t r Gorici. Tiska nNarodna tiskarna** (odgov. J. Marušič) v Gorici. 1/liaja vsaki četrtek 0b 11. uti dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejemi 'lireftfiil^tvo v Gorici, dvorišče sv. Hilarija štev. 7. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Senieniška ulica št. 9. Posamezne številke se prodajajo v toba karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 p j 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi. J3inkošti. Binkošti — petdeseti dan po Veliki noči je starodaven praznik. Izraelci so ga imenovali praznik žetve, ker je o Binko-štih v jutrovih deželah žetev pri koncu ; imenovali so ga tudi praznik prvencev, ker je moral vsaatelji delavskega ljudstva? Kaj še! Potegnili so z bogataši in judi in to javno in slovesno na velikem shodu. Naši socijalni demokratje so torej taki prijatelji delavskega ljudstva in njega prostosti, omike, napredka in blagostanja, da nakladajo ubožnemu ljudstvu 80 do 160u/o davka, bogatinom pa 15%! Vprašam: kdo naj zaupa taki stranki? A vam, tovariši, se prav čudim, da si upate med slovensko ljudstvo, katero sovraži vaša stranka. „Mi smo prijatelji vsakega ljudstva1', oglasi se Aleš Poberaj. „Mi nočemo narodnih prepirov. Če pridemo mi do vlade, uredimo narodne razmere, da bodo zadovoljni vsi narodje. Mi bomo razdelili cesarstvo na male okraj o (kantone), kakor je razdeljena Švica. Zdaj so poedine dežele, n. pr. Češka, prevelike in imajo preveč različne ljudi pod eno streho. Zato ni miru. Če bode Avstrija razdeljena v kantone ali okraje, bode mir“. Te besede so vsi tiho poslušali, ker so bile izgovorjene z veliko zavestjo. Vsi so bili radovedni, kaj bo odgovoril učitelj. Ta je ostal hladen in je prav mirno rekel: „To so zopet same obljube in nade, katere nič ne veljajo. Pravite, da boste razdelili Avstrijo v okraje, ali boste okraje obzidali s kitajskim zidom, da ne bodo hodili ljudje iz enega v drugi? In pa: kako boste delili n. pr. Primorsko? Ali ni že zdaj razdeljena v male deželice? Kako boste Gorico in Trst razdelili, da bo mir med ljudmi? Da, da, ali bi bil lep mir, če bi narodno n e- „Ni treba, čestiti vezir-paša, prosim te pri cesarski milosti!" zavpije sodnik. ,.Spravi se, odnesi svoje!4* reče paša bratu Štefanu. Župnik stopi ven, pritiskajoč na srce čudoviti križ, nanj je zvezal vse svoje misli, vanj zliil vse svoje občutke, da niti ne čuje pred vrati onega težkega stokanja in klicanja sodnikovega na pomoč pod neusmiljenimi udarci. * * * Vže je nastalo živo gibanje vojske in sužnjev po mestnih ulicah. Vse se vali proti Serajevu. Brat Mihael opazi gibanje iz svojega skrivališča, pa se potisne za njimi da doseže nesrečnega župnika, katerega peljejo na travniško Golgoto in da da svojo glavo za njegovo. Naenkrat občuti neko roko na svojem ramenu, ozre se , a glej, župnik brat Štefan stoji pred njim in mu kaže „očetov dar“: „Glej brat, ta čudoviti križ je razvezal verige mojih rok....“ Mladi duhovnik se razjoče, poljubi čudoviti križ iri objame župnika. C. strpna občinska starešinstva dobila v roke vso oblast! Gorjč drugi narodnosti v takih mestih in občinah! Za mir je treba ljudi izpreobrniti, poboljšati in vzpodbujati k ljubezni, samo svet drugače razdeliti, je malo vredno. ( 4. Še eno slabo znamenje moram omeniti. Socijalni domokratje so polni sovraštva proti Avstriji. Pri vsaki priložnosti jo napadajo in povsod sodelujejo z nasprotniki cerkve in države za razpad našega cesarstva. Framasou-stvo cele Evrope namreč se je zapriseglo, da mora uničiti Avstrijo. Na to merijo njih napori že sto let. — Kaj pa pomeni razpad Avstrije za nas Slovence in za katoliško cerkev? Za Slovence bi bil razpad Avstrije skrajno poguben, ne vem, ali bi sploh še životarili, če bi Avstrija razpala in bi nas priklopili Italiji ali Nemčiji. Za katoliško cerkev pa bi bil razpad Avstrije velik udarec, ker s tem bi izginila zadnja katoliška vladarska hiša in zadnja katoliška država. — ,.0ho! kako morete to reči11, segne učitelju v besedo Aleš Poberaj. „Ali ne tožite vedno, da Avstrija zatira Slovence in Slovane sploh in da davno vže ni več katoliška država1*. »Le počasi! Kdor prav loči stvari, prav uči“, pravi dalje učitelj. Res je, da tožimo, da nas drugi zatirajo, in da nam vlada ne daje pravic, ki nam gredo po božji in državni postavi. Ali vendar nekaj narodnih pravic že imamo v Avstriji in borimo se, da pridobimo vse. Imamo tudi upanje da z vstrajnim bojem dosežemo vse pravice. Če nas pa priklopijo Italiji ali Nemčiji, ne bomo imeli nobene narodne pravice več in tudi nobenega upanja. Res je tudi, da tožimo, da je Avstrija liberalna, ali ljudstvo je vedno še katoliško, in cesarska hiša je katoliška. Ako tedaj katoliški možje hočejo, bode Avstrija kmalu zopet odlična katoliška država in steber katoliške cerkve. To dobro vedo vsi nasprotniki katoliškega imena, zato tako korenito sovražijo Avstrijo. Mi pa kot Slovenci in katoličani cenimo in ljubimo Avstrijo in nje vladarsko hišo in se ne bomo bratili s so-cijalno demokracijo, katera sovraži Avstrijo. Politične in cerkvene vesti. Delegacije. — 7. t. m.jesprejel vladar obe delegaciji in sicer najprej avstrijsko in potem ogersko. V seji proračunskega odseka avstrijske delegacije dne 9. t. m. je delegat vitez Vukovič jako ostro prijel grofa Goluhovskega radi njegovega napada na nadškofa Stadlerja, kojemu je minister predbacival obrekovanja. Ostra izjava Vukovičeva je bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Avstrijski državni zbor. — Seja dne 12., 13. in 14. t. m. Zbornica seje bavila o proračunu železniškega mini-sterstva. Predsednik Vetter je izrazil sočutje z ozirom na grozno katastrofo na Mar-tiniquu ter je prosil dovoljenja, da se potom zunanjega ministerstva izrazi sožalje francoski vladi. Zbornica mora rešiti proračun do 10. junija, a obenem drugo polovico maja prepustiti delegacijama. V sredi junija bo vlada sklicala deželne zbore. Papež Leon XIII. je vsprejel dne 2. t. m. bavarske romarje, katerih je bilo okolu 500. Obravnave za proglašenje lin-ške^a škofa Rudigier-j« svetnikom. — Dne 22. aprila je imela kongregacija za cerkvene obrede v pričo 12. kardinalov v Vatikanu obravnave glede dokazil, ki spričujejo izredno svetost škofa Hudigier-ja. Sklenilo se je: Procedi posse od ul-teriora t. j. dokazila so taka, da se obravnave lahko vspešno nadaljujejo. Francoski predsednik Loubet je odpotoval dne 13. t. m. v Rusijo. Ž njim potuje tudi ministerski predsednik Waldeck-Rousseau. To potovanje na ruski dvor je velikega političnega pomena. Novice. Širite »Primorski List!“ — Kakor poročamo med »Novicami**, dviga v nekaterih krajih »napredna** hudobija zopet drzno svojo glavo. Rojaki, bodite na straži! Priporočamo Vam, da pridno širite med fouditvo ,.Gorico“ in primorski Liat“. Ob onom prosimo svoje somišljenike, naj opozarjajo naročnike na točno plačevanje skromne naročnine, ker je to pri listu prve važnosti. Pričakujemo, da bodo vsi v kratkem izpolniti svojo dolžnost. »Krojaška zadruga1* je imela v minulem letu 1901 dnevnega iztržka 16&.28894 K, denarnega prometa pa 316.847 70 K. Kosmati dobiček znaša 31.29198 K. Opozarjamo na občni zbor, ki bo 2 2. maja ob 1uri po p. v prostorih „G o r i š k e čitalnice1. Opozarjamo vse naše vinogradnike na vinsko poskušnjo, katero priredi c. kr. kmet. društvo v Gorici dne 25 t. m. Družba vednega češčenja nam naznanja, da bo od 8. do 14. junija razstava cerkvenih oblačil, kakor vsako leto, v Gorici v Rabatišču št. 20. Vhod bo vsakemu prost od 8. ure zjutraj do 6. ure pop. »Goriška ženska podrnž. družbe sv. Cirila in Metoda44 bode imela letni občni zbor dne 17. t. m v goriški „Či-talnici1*. Začetek ob 3 uri pop. Za „AIojzijevišče** : Preč. g. dr. Fr. Sedej 10 K; volilo r. preč. g. Štefana Kerkoč 200 K; preč. g. Ludvik Kumar, župnik v Biljani 30 K; preč. g. Josip Golja, župnik v Kožbani 10 K (ravno toliko za »Šolski Dom“.) Povrni, Gospod, z večnim življenjem vsem, ki v Tvojem imenu kaj dobrega storč ? f Anton Čoš, gostilničar v Gorici v Nunski ulici, je umrl dne 6. t. m. Pokopali so ga na Št. Andreškem pokopališču. N. v m. p. Sneg in slana na Goriškem. — Ker je minule tedne zapadel v gorah sneg, imeli smo nekatere dni zjutraj slano. V braniški dolini je slana vničila nad polovico vinskega pridelka. Mnogo škode je po Vipavskem napravila tudi burja. Po Krasu je slana, zmrzav in burja napravila velikansko škodo. Vse je oguljeno in zbito. Na mlade sviloprejke vpliva vreme najnevgodnejše. Moška beseda. — List ,.11 P o-polo“ piše v zadnji številki glede plahega gospodarstva goriškega mesta: „Čas bi bil, da bi se meščani zdramili in pokazali malo ljubezni do svoje domovine s tem, da bi bolje skrbeli za občinski blagor in za obrambo svojih koristi. Tukaj imamo zdaj župansko stranko, župansko kliko, župansko glasilo (Corriere Friulano). starašinstvo ne samo župansko, ampak naravnost fami-lijarno — čas bi bil, da bi si mesto poskrbelo meščansko starašinstvo! Dogodki v Tumovem „pevskem in glasbenem društvu44. — V zadnji ! štev. smo v dostojni obliki omenili nezaslišanih škandalov v „naprednih“ vrstah. Sobotna „Soča“ sama priznaje da se je v Tumovem pevskem društvu, pokazala rana in stavi škandale, katero smo imeli v mislih, nekako v eno vrsto s Fridolinom. Toda povemo javno, da ,,Soča“ ne ve vsega, ako ve samo to. Dovolj žalostno! Mi vemo veliko v e č i n s m o z a to r e s n o svarili stariše, naj pazijo na svoje sinove in hčere, ker je v taki družbi nemogoče ohraniti poštenje. Pravijo, da hočemo s tem zakriti Fridolina. Nikakor! Mi želimo celo, da se Fridolin pravično kaznuje, če je vse res, kar so pornografi okolu ,,Soče“ pisali. Fridolin je slekel redovniško obleko, ko je dovolj sramote napravil, zdaj se gotovo nahaja v ,,naprednem“ taboru nemških moralistov al& Wolf, kamor edino spada. G. Benišek ne pride! — ,Soča“ je pisala, da se je Tumovemu pevskemu in glasbenemu društvu posrečilo pridobiti namesto Stele-ta gosp. Benišek-a iz Prage, kateri deluje sedaj v Ljubljani. To pa je bil le pesek v oči! G. Benišek je odklonil to čast! Radovedni smo, kdo bo naslednik po Štajerskem, Kranjskem, Tržaškem in zdaj Goriškem slavnega Stele-ta? V Sočo sta skočila včeraj zjutraj ob 4Vt pri pevmskem mostu 32 - letni j Jo s. Candutti, črkostavec v Zeitzovi 1 tiskarni in voditelj goriških ital. soc. demokratov ter 19-letna Marija Grusovin, delavka v Paternollijevi tiskarni v Gorici. Potepala sta se že od nedelje po Trstu. Predno sta se vrgla v vodo, sta se zvezala. Jo s. Candutti je zapustil ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Iz vode so ju izvlekli mrtva ob 10'/, predp. Trupli so pripeljali na pokopališče. Vzrok samomoru jo bilo nemoralno življenje. Taki so voditelji soc. demokratov, ki po vseh shodih napadajo škofe in du-! hovščino! Delavci, odprite oči! Učekar umrl. — V nedeljo okolo poludne je umrl v Trstu pri — kozarcu vina v krčmi „A1 trionfo“ nagle smrti znani vodja tržaških socijalnih demokratov, Karol Učekar v 47. letu svoje dobe. Učekar je namreč prisostoval malo pred smrtjo neki odborovi seji tiskarjev. Ko se je po seji podal s tovariši vred iz sobe, je h kratu začutil, da ga je v srcu hudo zbodlo. Ker je bolečina hitro prenehala, jej Učekar ni pripisoval važnosti, marveč je menil da prihaja od tega ker je — lačen. Hotel je h kosilu domov, a tovariši so ga pregovorili, da je šel ž njimi še za kratek hip v krčmo „A1 trionfo“ na kozarec vina. Ali tu ga je dohitela nagla smrt. Komaj je namreč prijel za kozarec vina in ga dvignil k ustim, da bi pil, pade mu kozarec iz rok, glava se mu sklone na prsi in — bil je mrtev. Zadela ga je srčna kap. Pogreb je bil brez križa in brez duhovnika. 0 pogrebu nam pišejo iz Trsta: Pred mrličem so nesli venec z rudečimi trakovi mesto križa. Namesto duhovnika je šel pred krsto socijalni demokrat z rudečim trakom na desni roki in za njim drugi sodrugi-bedaki z rudečo zastavo ali bolje rečeno cunjo, na drogu obešeno. Ljudstva se je nabralo mnogo, da bi se te bedaste komedije nagledalo. Ko se je mrtvaški voz jel pomikati, poslal je dobrotljivi Bog ploho dežja, ki je bil namesto blagoslovljene vode. Luči ni bilo nobene, ker se je pogreb vršil ob svitlem dnevu. Pogreba se je udeležila največ odlična gospoda iz nove rene. Namesto v cerkev, so ga peljali mimo cerkve sv. Jakoba in od tod k sv. Ani, kjer bo imel večne shode z govorom: Memento moril »Politično društvo za isterske Hrvate in Slovence4*. — V Pazinu se je dne 7. t. m. vršilo konstituiranje gori imenovanega društva ob veliki udeležbi kmetskega ljudstva in inteligence. Predsednikom je bil izvoljen državni posl. Spinčič. Iz Škednja nam pišejo: Družba Marijnih hčera v Škednju si je kupila krasno zastavo, katera stane preko 500 kron. — Od spredaj na beli svili med cvetlicami je slika Marije brez madeža spočete, pred katero kleči sv. Neža z belim jančkom, in zraven nje Marijne hčere. — Od zadaj na modri svili ji> re-kamirano ime Marijino in zlat napis: »Marijine hčere-*. Isto tako so si tudi krščanske matere kupile krasno in bogato zastavo, katera s križem in trakom vred stane tisoč kron. Od spredaj na beli svili med lilijami je naslikana Marija kronana s sinčkom Jezusom v naročaju. Pod sliko je z zlatimi črkami zapisano : »Blagoslovi Marija krščanske matere11, od zadej pa je na rumeni svili lepa slika sv. Ane s hčerko Marijo, katero uči moliti. Obe zastavi se boste blagoslovili na dan sv. Trojice ob 3. popoldne. Iz Rojana. — V petek zvečer so udrli do zdaj še neznani tatovi v rojansko cerkev. Splazili so se pri zakristiji po oknu na nizko streho, prodrli isto in strop in prišli tako na hodnik, ki vodi v zakristijo. V zakristiji so ra/.vrgli in razmetali cerkveno obleko. Kelihu, ki je bil že pripravljen za sv. mašo, so odtrgali in odnesli zlato kupo. Odprli so predal, iz katerega so pobrali kacih 10 K. Zatem so šiloma odprli vrata, ki vodijo v pres-bilerij. Odprli so tabernakelj in vzeli lu-nulo, v kateri je bila velika particula; ciborij pa in Najsvetejše so pustili raz-trešeno na stolici pri zakristiji. Bili so tudi pri altarju Matere Božje. Postavili so si stopnice do kipa M. B. in pobrali iz nad kipa vso zlatanino — vredno kakih 120—140 K. Pri vratih zakristije so pustili še goreti dva svečnika. Tudi so se našli za cerkvijo v blatu štirje ključi, jako čudno izdelani. 1Y. sliod slovanskih časnikarjev se bo vršil v Ljubljani prihodnje bin-koštne praznike po že napovedanem vsporedu. Glavni shod bo v nedeljo ob 9 uri zjutraj v ..Mestnem DomuJ. O osrednji časnikarski zvezi bo poročal gosp. Franc Havorka, urednik »Masa Naroda", o slovanski dopi-sovalnici g. Prokop Gre gr, urednik „Narodaih Listov**, o ustanovitvi ,Vse- slovanske M a t i c e“ Poljak g. dr. Vlad. Levvicki, o ustanovitvi časnikarskih učnih tečajev gosp. dr. Radič, Hrvat. Blagoslavljanje kipa Matere Božje in »napredni44 župan v Plis-kavici. — Dne 11. t. m. smo imeli slovesno blagoslavljanje novega kipa Matere Božje. Kip je blagoslovil č. g. dekan iz Komna. Takoj po blagoslovu so zapeli cerkveni pevci pod vodstvom domačega organista g. Jožefa Žerjal-a: Pozdravljam Te, nebes Kraljica. Nato je imel č. g. dekan govor o nebeški kraljici. Po končanem govoru so vzdignile dekleta, vso v belih oblačilih, kip in so ga nesle v spremstvu neštevilnega ljudstva po celi občini. Videti je bilo, kakor da nebeška kraljica blagosljavlja svoje verne. Marši kteremu so se od veselja solze o očeh polile. Med sprevodom je godla Mavhinska godba. Domači cerkveni pevci so prepevali ubrane Marijine pesmi, ljudstvo od spredaj in od zadaj pa navadne pesmi. Zvonovi so se premilo glasili, topiči so gromeli, zastave veselo vihrale. Da, težko smo ta veseli dan pričakovali. Ta dan nam je bil dan veselja in radosti. Tako lepega in veselega dne nismo še imeli. Hvala vsem, ki so v to kaj pripomogli. Na drugi strani pa moramo z žalostjo omeniti neotesanega postopanja našega »naprednega** župana Bandelja in nekaterih »naprednih** starašin. Dne 8. t. m. je imelo starašinstvo sejo. Sklenili so, proti volji velike večine Občinarjev da se na občinski zemlji ne sme deiuti slavolokov. Občinarji, vneti za čast Matere Božje, so vendar le naredili slavolok. A kaj naredi župan? V soboto pred slovesnostjo gre župan ves srdit v Komen po orožnika. Orožnik pride in ukaže na županovo besedo ljudstvu, da naj slavolok razdere. Ljudstvo je kakor en mož odgovorilo. »Mi smo slavolok postavili v čast Matere Božje. Ko bi se moral slavolok razdreti, bi nam bilo vsem jako žali Orožnik ni dobil niti enega, da bi slavolok razdrl. Župan je stal z dolgim nosom pri orožniku. Zvečer, ko ni bilo ljudstva tam, pridejo trije neotesani „na-prednjaki** in razderejo slavolok, da je bilo žalostno gledati. Ko smo drugi dan nesli nebeško Kraljico po istem prostoru, smo žalostno zrli na razvaline slavoloka. Tako neotesano postopanje našega župana je ojstre obsodbe vrednot Ljudsko je zbog tega zelo razdraženo. Iz Vrtovina na Vipavskem. — Pred 7 leti smo staro cerkev tako prezidali, da ni v novi cerkvi od stare ostalo druzega kakor kor z altarjem. Cerkev, posebno zvonik, raz katerega se milo glasijo novi zvonovi, bi delala čast vsaki fari. V cerkvi pa smo še marsikaj pogrešali; med drugim tudi orgije. Ponujali so nam razne orgije in harmonije, pa k sreči se zanje nismo mogli pogoditi. Ko so pa v Medani napravili nove orgije, smo se mi brž šli pogodit za stare, o katerih smo slišali, da so kakor nalašč za našo cerkev. Dali smo jih tako prenovili, da pojejo kakor nove, in ni ga ne Vrtovinca, ne tujca, ki bi upal našim orgijam glede glasu kaj očitati, in nas celo naši sosedje Kamenci zanje zavidajo. Seve, kadar pride čas, jim bomo že tudi mi pomagali, da dobi tudi ka-menjska cerkev nove orgije, saj smo vsi farni bratje in kam. cerkev naša mati. Tudi lastno šolo smo želeli in c. kr. okr. šolski svet je spoznal, da so naše želje opravičene. Upamo, da drugo leto ne bo treba naših malih v burji in slabem vremenu več pošiljati v Kamnje, šola mora biti blizu cerkve, da se bodo otroci lahko udeleževali šolske maše, kadar bo mogoče, in da bodo vedeli, da šola se mora držati cerkve. Veselilo bi nas, ko bi mogli tudi naši Podgorci deležni biti dobrote bližnje šole; prepričani smo, da jim bo s šolo v Vrtovinu še bolj nerodno, kakor pa v Kamnje. Paše bolj nerodno bi bilo, ko bi otroci iz Vrtovina morali hoditi v burji po strmih potih in čez potoke brez brvi tje, kjer bi Podgorci radi imeli šolo. Bolj priložilo je Kamnje, kakor v gorenji del naše občine. Vs.^h dobrot tako ne morejo biti vsi deležni. Da bo nam šola kaj koristila, želimo si takega učitelja, ki bo deloval o sporazumljenju z duhovščino po načelih sv. vere. Nekaj pa je v naši občini, kar bi bilo bolje, da ni. Je namreč par možakarjev, ki se večkrat kopljejo v tisti znani umazani „Soči“ in brskajo po smrdljivem »Primorcu**. Navzeli so se vsled tega tistega smradu, kateremu p ra- vijo oni naprednost, razsodni ljudje pa vedo da je to le liberalna hudobnost. Ker je bil ta duh o volitvah precej močan, so mislili nekateri, da cel Vrtovin po tem diši. Pa ni res; Vrtovincem ne more nikdo očitati, da so nerodno-na-predni, pač pa so pametno napredni. Tisti možakarji pa dobivajo potuhe iz bližnjih občin in od generalov iz Gorice. Sramujejo se, da jih je tako malo, zato se trudijo, da bi še druge okužili s tistim smradom. Ustanovili so v ta namen bralno pivsko in plesalno društvo. Nekaj lahkomišljenih mladeničev so ulovili z obljubo, da bodo smeli napravljati javne plese, brez dovoljenja županstva. Samo ob sebi se razume, da krčmarji so tudi zraven, ker oni gostov ne prašajo, so li tič ali miš. samo da plačajo. Kamenjska župnija je dala napravili v spomin papeževe 25-letnice novo srebrno monštranco. V ta namen je ljudstvo zložilo 700 K, samo dve osebi ste dali po 200 K, drugo polovico da cerkev. Monštranco, v renesanskem slogu je z znano umetnostjo napravil srebrar Ivan Kregar v Ljubljani. Kdor je monštranco videl, se je pohvalno izrekel o njeni lepoti in umetnosti. Hranilnica iu posojilnica v Cerknem je imela prometa v mesecu aprilu t. 1. 71.884 kron 42 vin. Prejetih hranilnih vlog 26.237 kron 70 vin; izplačanih hranilnih vlog 29.845 kron 29 vin. Dana posojila 9.101 kron, vrnena posojila 3.327 kron 20 vin. Podbrdo. — Krasni maj letos ne zasluži svojega pridevka. Vreme je apri-lovo, mraz in sneg sili v dolino. — Sadno drevje je dobro kazalo, bilo je pričakovati dobro letino, pa mraz in mokrota sta vse uničila. Domačini so odšli drvarit na ptuje, ptujci pa prihajajo dan na dan k železnici. Pridno pripravljajo, vozijo in vrtajo. V kratkem pričnejo menda tudi cesto na Petrovobrdo — Bog daj 1 To cesto naši hribovci, popolnoma odstranjeni, že več desetletij željno pričakujejo. — To je mafičevanje! — V baški dolini nekje je hotel nekdo vse sam znati, vse vladati, vsem zapovedovati. — Izpod Triglava nekje je prišel nekdo in glej spako, ni mu hotel vse verjeti, ni se hotel ukloniti, pa tudi ne ukleniti pustiti. Grozno! ,.Mu bom 2e pokazal", pravi strmečim svojcem: „Pošta pride zvečer, a Novice in druga pisma bodo od zdaj naprej pod mojo komando čez noč. Še le zjutraj jih milostno spustim točno ob 8. uri da bodo vedele kdo je tukaj gospodar. Iz Bovcu. — Skoraj bi trdili, da ni v nobenem kraju toliko plesov kakor v Bovcu. Naši krčmarji kar tekmujejo med seboj v prirejanju plesov. Le pomislite, dragi čitatelji! Eno in isto nedeljo, torej ob istem času po trije, štirje plesi! In zakaj vse to? Samo iz pohlepnosti, do-bičkaželjnosti! Naši krčmarji niso nikdar siti. Mar jim, da dajejo s tem priložnost zapravljanju, nenravnosti in kvarjenju zdravja! Sveti niso tem ljudem niti prazniki prve vrste, n. pr. velikonočni pondeljek, Vnebohod i. t. d. Komaj jenja sv. maša in morda šo ne prav, vže se škriplje in piska in se natega. To traja do pop. službe božje, in potem se zopet nadaljuje divja gonja v pozno polnoč in do ranega jutra Zanimivo je to, da nosi pri lem veliki zvonec župan g. Jonko sam. Nekateri krčmarji opravičujejo plese s tem, da pravijo, da so potrebni. — Ali je tudi g. Jonku potreben? In, ali treba uporabljati najskrajnejša in nedopustna sredstva v to, da si človek opomore? Naši kmetje in kožarji in ovčarji trdo delajo, da se preživč — a preživiš se pošteno! To počenjanje pa ni pošteno! Radi bi videli, kako bi se kisali dotični krčmarji, ako bi jih gnal z njihovih mehkih sedežev za kozami in ovcami po planinah! 0 gospodu Jonku pa še jedno. Mož ima za hišo vrt, v bližini cerkve. Da morejo hoditi ,,razposajenci in vedno žejni11 tudi med pridigo na vrt, je dal napraviti na vrt od zadej proti cerkvi vrata, katera se željno odpirajo vsakomur tudi ob nepravi uri. In ni je skoraj nedelje in praznika, da bi t»i pri g. Jonku, županu ne škripala kaka harmonika. Se ve, on si da sam „licenco“. Velikonočni pondeljek. to je na dan, ko je ležal ranjki kardinal na mrtvaškem odru, je imel g. Jonko zopet ples. G. Jonka ni pri tem motilo niti žalostno zvoneoje. Kasneje se je kesal, vsaj z be- sedami. in to obžaloval ter pristavil, da je dal dovoljenje vže 8 dni prej in ni mogel več preklicati. Gospod župan Jonko! Recimo, da bi Vi dul kakemu škripaču 8 dnij prej dovoljenje za ples, a bi Vi 7. dan umrl, kar se enkrat gotovo zgodi, ali bodo na Vaši „verandi“ vendarle plesali, ker je bilo dano dovoljenje pred 8. dnevi? „Soča“ in kobariški kaplan. — Drugo povelikonočno nedeljo som v cerkvi jasno in odkrito besedo govoril o „Soči“ in „Primorcu“. Povod k temu mi je dalo posebno še grdo blatenje našega pokojnega prevzvišenega knezonadškofa in kardinala v času, ko je ranjki ležal na mrtvaškem odru. V svetem spoštovanju do pokojnega nadpastirja in v svesti si pogubnosti takega pisarenja goriških liberalnih listov za naše ljudstvo, si nisem mogel kaj, da bi ne izrekel prekletstva nad takim delom. Besede, ki sem jih govoril, se glase dobesedno tako-Ie: „Pro-kleto bodi tako delo, ki služi le satanu in njegovi druhali. prokleto bodi tako pi-sarenje, ki nima druzega namena, kakor v Slovencih zatreti vsako spoštovanje do sv. cerkve in njenih služabnikov, pro-kleto bodi, prokleto vselej, dokler tako ostane!“ „Soča“ je takoj na to prinesla v svoji 44. št. z dne 15. aprila 1.1. naslednje „V p r a š a n j e do Kobarida*4: „Opozorjeni smo, da je kaplan Vuga v nedeljo pobalinski preklinjal vse, kar je v zvezi s „Sočo“ in „Primorcem“. Predno nategnemo temu pobiču predrzna ušesa tako, kakor zasluži podobno pobalinstvo, prosimo zaupnike in prijatelje, naj nam napišejo besede, kakor jih je govoril14. Lepa, hvaležna naloga je čakala zaupnike in prijatelje liberalne „Soče“. Če „Sočau tako milo prosi, kdo ji ne bo skočil hitro na pomoč? A glej! Minul je en teden, izšle so tri „Soče“, a pridige „pobaiinsko preklinjajočega14 kaplana ni bilo v njih. Minul je drugi teden, izšle so zopet tri „Soče,4,a prid ge „pobalinsko preklinjajočega14 kaplana zopet ni bilo v njih. Uh, tako grozovita napoved, vsi so mislili, da bom prihodnjo nedeljo maševal brez ušes, pa nič odgovora! Pa „Soča4‘ hoče vendar zvesta ostati svoji obljubi in grožnji, torej zaupniki in prijatelji, rotimo vas, sporočite nam vendar kaplanovo pridigo. Dva tedna sta minula in zdaj so morali kobariški liberalci študirati, kaj sem prav za prav govoril. Poročilo so morali napraviti tako ali tako. In sedli so in zapisali: „Kobariški kaplan je dejal: prokleta družina, v kateri izhajata, prokleta tiskarna, kjer se tiskata, prokleta družina, kamor zahajata, prokleta roka, ki ju piše, itd.14 Štiri pro-kletstva so našteli, a ker niso hoteli lagati še naprej, so pridjali „itd.“ in rekli, da je bilo vseh skupaj sedem prekletstev. Nesrečni ljudje! Iz mojega zgoraj navedenega besedila je pač razvidno, da so vsa njih prekletstva — zlagana! Smolo imate lažnjivi liberalci! No, kar hočem tukaj povedati, je to: človek bi bil na tako strašno napoved od strani „Soče“ res pričakoval, da bom izgubil ušesa in v prihodnje brez ušes pridigal ; nazadnje pa izleže „Soča14 le tako kratko, pa debelo — laž! Ali ni to komedijantstvo? Nazadnje pravi „Sočina“ notica o moji pridigi, da sem bil takrat najbrže pijan ; pridiga je bila med sv. mašo. To je pač taka podlost, da je take podlosti zmožna edino le „Soča“. S temi besedami bodi izražen ves moj stud nad „Sočinim“ pisarenjem! In da sem bil „najbrže pijan, kakor na ohceti, kjer sem se ga nalil kakor preščič pri polnem koritu, da nisem vedel kje sem44. Prosim, kje je bilo to? Kdaj je bilo to? Na kateri ohceti? Odgovorite, podle duše I Kobariški kaplan. Ekscelencija baron Binaldini, bivši tržaški namestnik, je moral dati slovo službi pri Lloydu, ker jo moralno sokriv na žalostnih posledicah februvar-skega štrajka v Trstu. -*■ Tako poročajo časopisi. Grozna prfrodna nesreča. — Po noči od 6. do 7. t. m. se je pripetila na otoku Marlinique grozna elementarna nesreča. Otok Marlinique leži v Malih Anlilah mej severno in južno Ameriko. V tem pogorju je več ognjenih gor, katerih večina pa je že ugasnila. Mej njimi je tudi ognjena go>-a Mont Pelče. (Omeniti treba, da je otok Martiniqae prišel v last Francozov I. 1604.) Ta gora glasom poročil že nad 50 let ni bluvala in je v njenem žrelu širokem 150 metrov, stala voda. V noči od minologa pnndeljka na torek pa je h kratu uliruhnil ognjenik in provzročil grozno nesrečo. Po tej katastrofi je bilo najhuje prizadeto glavno mesto na otoku St. Pierre, ležeče v bližini ognjenika. Vsled potresa ki so je pojavil ob izbruhu je v samem tem mestu našlo smrt pod razvalinami 25.000 oseb. Rešilo se jih je samo 33. Mesto je porušeno do tal. Iz ognjenika se je razlila goreča lava in je zalila mesto popolnoma. Poročila pravijo, da je bila to taka prikazen, da je ni moč opisati. S parnika „Roddam“ ki se je rešil, se poroča, da jo vladala popolna tema. Kar h kratu zaBuči v globočini, zemlja se silovito zamaje in v trenutku zažarita nebo in zemlja v groznem svitu. Na to s strašnim hrupom udari iz ognjenika goreča lava, smolnati goreči dež in pepel, mej katerem je padalo na vse strani debelo skalovje. Iz mesta samega se je začulo en hip grozno vpitje prestrašenega prebivalstva ter pokanje in gromenje rušečih se poslopij. Naenkrat pa je zavladala tihota, ker smrt je pokrila s svojim črnim plaščem celo mesto, na katero se je vsipala z velikim hrupom goreča vsebina ognjenika. Parnik „Rod-dam“ se je jedini rešil, vse druge v pristanišču se nahajajoče ladije so zgorele in se potopile. Mesto je vse v plamenu in v črnem dimu. Novejša poročila govore, da je tudi po drugih naselbinah zavladala silna nesreča. Goreči dež in goreči pepel ki je letel iz žrela ognje-nikovega več milj daleč okrog, užigal je tudi druge naselbine. — Vseh mrtvih je do zdaj doznanih 40.000. Daleč okoli ognjenika vlada strašna vročina. Parnik „Eks“, ki se je mogel približati le za pet milj ponesrečenemu kraju, je opazil, da leže na obrežju kupi mrličev. 18 ladij je bilo vničenih pri katastrofi. — Ob jed-nem z izbruhom Mont Pelče-ja se je odprlo na Antilah tudi več drugih že ugaslih vulkanov. Na parniku „Roddam41 sta dva mornarja od groze zblaznela in poskakala v morje. Jour fix vsaki četrtek ob 2. uri pop v delavski sobi. Listnica. — G. J. B. na D.: Status personalis za goriško nadškofijo ni še izšel. Dostavek: Dopisnika iz Bovca in Št. Mavra prosimo potrpljenja. Socijalne drobtinice. O zasebni lasti. — 35. Pravo zasebne lasti ima nravstvene meje. Iz tega, kar smo povedali o Božjem neomejenem lastninskem pravu, je najbolj razvidno, da človek ni neomejen v pridobivanju in uporabljanju zasebne lasti. Pravo zasebne lasti ima meje, katere se ne smejo prekoračiti. Te meje so moralne ali nravstvene, ne fizične ali telesne. Mi dobro rnzločujemo med nravstvenimi in telesnimi mejami. Če si tat kako stvar telesno pridruži, ni s tem še rečeno, da je dotična stvar njegova. Med nj!m in dotično stvarjo je nravstvena meja, ki se s silo ne da odpraviti. S tatvino se nravstvena meja samo prekorači, nikakor pa ne odpravi. Da ima vsako pravo in torej tudi pravo zasebne lasti nravstvene meje, razvidno je iz tega, ker izvirajo vsa človeška prava iz postav. Če se komu krši kako pravo, skuša je dokazati iz postav, na katere se skliče. Te postave* so ali naravne, ali Božje ali človeške ter imajo moralno ali nravstveno moč. Brez postav si ne moremo misliti nobenega prava. Postave so torej nravstvene meje človeške zasebne lasti, ker postave določajo sleherno pravo. Ako hočemo biti natančni, moramo reči, da postave določajo v prvi vrsti in neposredno naše dolžnosti in ne naših pravic. Postava namreč veže človeka t. j. mu naklada dolžnosti. Ta namen imajo neposredno vse postave. Iz dolžnosti pa, katere ljudem nakladajo postave, spoznavamo prava, katera imamo. Iz tega sledi, da izvirajo vsa naša prava neposredno iz dolžnosti in se merijo po dolžnostih Bog je naložil človeku glede pridobivanja in vporabljanja zasebne lasti dolžnosti. Te dolžnosti so moralna ali nravstvena meja vseh prostosti in pravic, katere imam > glede zasebne lasti. Ta nauk, da izvirajo vsa naša prava iz dolžnosti in da se merijo po do^nostih, je velike važnosti. Sooijalisti in anarhisti i "ahtevajo svoja prava, a ne priznavajo | nravstvenih dolžnosti, ker ne verujejo v j Boga — postavodajalca. To je nespa- metno! Če ni Boga, ni dolžnosti, pa ni tudi nobenega prava! Vse naše pravo sloni na besedah: Verujem v Boga, vsemogočnega stvarnika nebes in zemlje. Za kratek čas. Lcblnjtnr. — Znano je, da so dijaki za burke vedno pripravni. Kjer le morejo, staknejo kako priložnost, ki jim prinese kaj smeha in zabave, mnogo jeze pa navadno onemu, nad katerega se spravijo ob takih prilikah. Nekdaj so si zbrali za cilj svojih hudomušnih puščic nekega Jeblajtarja11. Razna mesta imajo namreč pravico pobirati davek od reči, ki so podvržene dacu. V la namen so na vseh, tudi na majhnih potih, ki vodijo v mesto, male kočice, v katerih prebivajo stražniki, pobirajoči od prišlecev, namenjenih v mesto, davek, ako imajo ti kaj mesnega, kaj vina ali žganja s seboj. Tem stražnikom torej so nadeli — kedaj in kje ne vem — ono uprav klasično ime „leblaj-tar“. Mnogi izmed njih se odlikuje po svoji sitno4i, včasih tudi po grobosti. Tako je prišlo, da je eden prav nalašč sitnosti stresal nad nekim dijakom, ko je hotel iti iz kolodvora v mesto. Dotični, glavni šaljivec v razredu, je lepo molčal, a mislil si jo : pridemo že še skupaj. Opazoval je potem več dni zaporedoma „Ieblajtarja“, dokler ni natanko vedel, kdaj ima isti službene ure. Črez dober mesec pa mu jo jo zagodel. Od pootaje se privleče nekega lepega popoludne cela kopa dijakov, kakor da bi prišli iz ravno došlega vlaka. Skoraj vsak je imel nekaj v roki. Tudi oni pridejo mimo sitnega stražnika, ki jim veli: „Gospoda, prosim počasi!“ Dijaki se lepo uvrste, jeden za drugim. Komaj so se zadrževali smeha, vedoč kaj pride. Prvi, ki je šel mimo njega, tiščal je obe roki pod suknjo tako, da se je zdelo, da skriva tamkaj kako stvar. »Leblajtarju44, ki se je imel za bog ve kako premetenega, so se zasvetile oči, češ, ga že imamo in prav zvito smehljaje se, je rekel: „Prosim, pokažite kaj nesete!’4 „Ne nesem nič!“ „Saj vidim in poznam po obleki, le izvlecite izpod suknje!“ „A, po tem sodite vi; pa se motite. Na postaji me je v gnječi nekdo sunil pod rebra; še sedaj me boli, da se moram držati44. Po teh dijakovih besedah so se tiste zasmehljive črtice na paznikovem obrazu izgubile, zlasti ker je začel pritajeno smejanje med čakajočim občinstvom. — Dijaki so sprevideli, da ne smejo iti po vrsti pred paznika, ker bi sicer spoznal, da ga hočejo nVleči44. Odločili so, da naj pusti vsak pred seboj dve ali tri druge osebe. Drugi dijak je imel samo dežnik v rokah, a ravno ko je stopal mimo stražnika, se mu je kar tako „elu-čajno41 odgrnila suknja in iz notranjega žepa je pogledal radovedno „leblajtarja“ zapečaten vrat precej velike zelene steklenice. Seveda je to onega zbodlo v oči. Dijak je hot