PRIMORSKI dnevnik 1', začel izhajati v Trstu 'j. maja 1945, njegov nwcv0dnlk partizanski DNEVNA pa 26. novem_ bra 1943 v vasj Zakrj. na(j razmnožen na ntn° 1*'' 0d 5- d° 17. se-Plembra 1944 se je tiskal X ,lskarni »Doberdob« v *i°vc.u Pri Gorenji Trebu-- od 18. septembra 1944 o.1- maia 1945 v tiskarni Dri M®n,ja<< pod Vojskim P Idriji, do 8. maja 1945 C? v osvobojenem Trstu, ,lzšla zadnja števil-fi, B" Je edini tiskani par-su>n-Ski. DNEVNIK v zadnjem Evropi. pnmorski M. dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 244 (13.182) Trst, sreda, 2. novembra 1988 Delni rezultati izraelskih volitev ne napovedujejo bistvenih novosti Desnica se je rahlo okrepila laburisti ohranjajo vse sedeže Verske stranke bi tokrat lahko znatno vplivale na sestavo nove vlade - Zmerno navdušenje med Peresovimi laburisti in levico - Volitve niso preprečile novega vala nasilja §e ERUZALEM — Sinoči ob deveti uri po na-Pro' ^ 50 v ^zraelu zaPrli volišča, prve volilne zaril C^e Pa 50 tamkajšnje televizijske postaje četk 6 .Precivajati že nekaj ur prej. Od vsega za-ok® ,je bilo razvidno, da se je desnica znatno versv1 a' sal 50 Šamirovo politiko podprle tudi Per Ke stranke. Vendar tudi laburisti s Simonom ne KSom na čelu niso veliko izgubili, vsaj toliko ti n 0t 50 naP°vedovali politični opazovalci zlas-živh° .Sitnem atentatu na avtobus, ki je terjal J^nje mlade matere in njenih treh otrok, vati ^ sprememb očitno ni mogoče pričako-15 s a Pr*meru da bodo verske stranke ohranile Vedih t?eV' k°likor 80 J ib dobile po prvih napo-stavi *' iahko skupaj s Šamirom odločale o se-v n°ve vlade. Doslej so te stranke upravljale iil^avnem zunanjo politiko in niso imele odloga V -9e Pri reševanje notranjih problemov bj j®' *T;e bi torej stopile malo bolj v ospredje, nove i ^amjr nekaj več težav pri imenovanju h0tn vlade. Verske stranke namreč ne sestavljajo *n si0^6]16®3 P°litičnega bloka, so zelo zahtevne njh dalij0 različne pristojnosti. Do poznih noč-merj r Pa je bil začasni volilni rezultat v dobršni lakratna^*0nien Šamirovemu Likudu, ki si je do buricr za9otovil skupnih 62 sedežev, Peresovi la-°stal 1 lri *ev*ca pa 58. Tudi če bi volilni rezultat toinn ^r' te] razliki, bi Jicak Šamir lahko samos-sestavil novo vlado, če bi pa laburisti pri- dobili še kak sedež, bi laburisti in konservativna desnica sestavljali vladno večino. Skrajna desnica pa tudi tokrat ostaja v mejah napovedi, medtem ko kaže, da si je rahlo opomogla zmerna levica, zlasti lista Rakah (demokratska fronta za mir in enakopravnost) oziroma komunisti, ki so pridobili en sedež. Prav tako so si priborili en sedež zagovorniki človekovih pravic - gibanje Rac. Nobene bistvene novosti pa ne predstavlja glas židovskih kolonov. Po prvih ocenah je vsaj 23 odstotkov teh volilcev glasovalo za Šamirov Likud. Laburisti iz kibucev pa so se v veliki meri odločili za socialistično stranko Mapam. Volitve pa nikakor niso spodbudile premirja med Izraelci in Palestinci. Samo nekaj ur po odprtju sedežev so v Jeruzalemu teroristi odvrgli zažigalno bombo proti nekemu avtomobilu. Ženska, ki je sedela za volanom je utrpela hude opekline in je v kritičnem stanju, ranjeni pa so bili še trije Izraelci. Palestinska intifada, ki traja že od lanskega decembra, je tudi povzročila veliko število žrtev. Številke so sicer še nezanesljive, izraelski vojaški glasnik pa je sporočil, da je bilo samo med Palestinci najmanj 231 mrtvih. PLO je to število povečala na 531, medtem ko arabski viri poročajo o 282 žrtvah. Samo v oktobru naj bi med spopadi z izraelsko vojsko umrlo 41 Palestincev. Praznični most izpraznil mesta RIM Tradicionalni jesenski praznični most je tudi letos zamikal prebivalce vseh velikih mest. Sobotni eksodus je potekal brez zastojev, zato pa je toliko bolj težaven povratek. Tako na severu kot na jugu in v srednji Italiji so na avtocestah zabeležili nenavadno gost promet. Ljudje so se kar masovno namenili v naravo, k morju in jezerom. Odsek avtoceste, ki povezuje Rimini z Bologno je včeraj pozno popoldne priklical v spomin povratke poletnih letoviščarjev, saj se je pred cestninsko postajo pri Bologni ustvarila 4 kilometre dolga vrsta. Malo boljše je bilo na avtocesti za Rim in Milan, kjer so bile po dva do tri kilometre dolge vrste. Pri Firencah pa je bil promet na avtocesti ustavljen dobri dve uri zaradi prometne nesreče, v kateri je bilo le nekaj lažje ranjenih. Čeprav na jugu niso zabeležili kilometrskih vrst, je promet na avtocesti Pompeji - Neapelj potekal po polževo. Cestna policija je izračunala, da se je med soboto in ponedeljkom odpravilo na pot več kot 4 milijone avtomobilistov. K sreči pa ni nikjer prišlo do hujših prometnih nesreč, in vozniki so očitno spoštovali sicer osovraženo praznično omejitev hitrosti. V Benetkah prepovedali praške s fosforjem BENETKE — Z današnjim dnem bo v Benetkah in na celotnem teritoriju beneške občine stopila v veljavo županova odredba, ki prepoveduje prodajo in uporabo pralnih praškov s koncentracijo fosforja, ki presega en odstotek. Prav tako pa proizvajalci pralnih praškov ne bodo smeli zamenjati fosforja z drugimi škodljivimi in onesnažujočimi snovmi. Za kršilce odredbe so predvidene stroge kazni. Možen je celo arest do treh mesecev. Benetke so v tem pogledu za zgled vsej državi. Gre namreč za prvi tovrstni ukrep, ki ga je narekoval skrajno zaskrbljujoč ekološki položaj beneške lagune, Onesnaženje morja s fosforjem je v Benetkah doseglo od 11 do 13 odstotkov in je v poletnih mesecih privedlo do nenavadne razmnožitve alg, kar je skoraj uničilo morsko življenje ter okužilo z neznosnim smradom vse mesto. Po mnenju beneškega župana Antonia Casellatija je bil ukrep neobhodno potreben, sicer bi se položaj še poslabšal. Predvsem pa je le prvi korak v boju proti onesnaževanju okolja. Z današnjim dnem bodo torej trgovine v Benetkah nadzorovali mestni redarji, ki bodo pregledovali pralne praške in ugotavljali, če so v skladu s predpisi. Z vzorčnimi pregledi bodo tudi ugotavljali, če niso fosforja morebiti zamenjali z drugimi škodljivimi in onesnažujočimi snovmi. brstijo se pobude, pa tudi polemike, ki razdvajajo javno mnenje Potrebni koreniti posegi za zajezitev narkomanije Polemika in prah VOJMIR TAVČAR mo /V ^nevnik humorist Massi-ve »ph cvJ ocenH polemike in razpra-Pr0blem,,m °,vse boIi dramatičnem bila še ,U narkomanije. Droga, ki je daliu au začetku sedemdesetih let v ne LaJ?b.niP°W zahteva na stoti-ibi hii z,W[en/ vsako leto. In obra-Svojencem ŠfboIi Magičen, če bi z a-raerne hT' kl umirajo zaradi preko-metnih n 26 ”?amj9a, dodali žrtve pro-nive't S;e . ’Katerih vzzok ^ droga, hrizaalknm- k s,° se okužile s tujimi Poruvtr ' f}arkomane, ki so si v z a- DiskusfjnUtkU °bupa vzeh življenje, zval nov; , ,n Polemiko, ki jo je iz-tiose RUe<.?ko,nski Predlog ministrov Yassalbin ■ Jerv°dno in Ciuliana Kostjo LJe f niemu lastno odloč-CraXj ko icfa socialistični sekretar ParabnikL Z, zabteval kazen tudi za Nagajanje ™Tunn, za°strif° Pa 1° /e šest narknm , nu' kler /e v 48 urah •rti v b rižarn!n novuwrI° za posledica-mika med oT,h/r°ina- Zolčna poIe~ dvi9uienhiP, htlčnimi bankami pa Megliti - kotsfr°kZrkibi ute9niI za" b>stv0 nrnhL ltah]l če*to dogaja - le treba Tl ™ T- ^avni cilj, ki ga boj proti nnrLr ‘ u<^,nkov,( in uspešen V srJ^rkomaniji. Odnosa dn ‘t polemike je vprašanje kon, ki ie hi, /encev' Sedanji zada posestsprejet leta 1975, določa, Ostrto uP0 ™herne količ,ne mamila za Socialistov b0 m kazniva. Po mnenju PoiQv narkr!LrJLVno ta ČIen Pospešil ^diagajo Pn ČeYa,ske mreže. Zato z?P'sano iam J ■ b° ,v novem zakonu le mamu kn? -n glasno, da je uživa-Natta niv° dejanje in da mora LJEVANJE NA 2. STRANI RIM — »Obračamo se na Organizacijo združenih narodov, na župane vseh mest in na mladino vsega sveta z željo, da bi dan začetka prihodnje pomladi, 21. marec 1989, proglasili za 'dan odklonitve mamila". Odpovedati se, pa četudi samo za 24 ur, mamilom, pomeni zadati prvi hud udarec trgovcem smrti, mafiji in vsem, ki bogatijo od obupa drugih«. Ta poziv je včeraj prebrala palermska občinska odbornica Zelenih Letizia Battaglia ob koncu večdnevne manifestacije »Verdeuro-pa« v Firencah. »Mogotci vsega sveta morajo spoznati«, je še dodala odbornica, »da nismo več pripravljeni podpirati tistih vlad, ki v svojih proračunih ne bodo zamenjali besede "oborožitev" z besedo "mladi" in ki ne bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi mladi ne bili prisiljeni posegati po mamilih. Iz Palerma in iz Firenc pozivamo vse ljudi dobre volje k splošni mo-, bilizaciji proti vsem mafijam sveta.« Poziv je nedvomno spodbuden v trenutku, ko se dnevne kronike časopisov polnijo z vestmi o vse bolj številnih žrtvah heroina in kokaina in ko se v italijanski družbi drami zavest o dramatičnosti položaja, ki ga je treba spremeniti. Žal pa so tudi v tem primeru različna stališča družbenopolitičnih predstavnikov krepko razdvojila javno mnenje. Iz splošne zavesti, da je treba zajeziti pojav narkomanije, se je vnel nov politični boj o načinih, kako to doseči. Polemike so se razbesnele. Tudi včeraj jih ni manjkalo. V splošno razpravo je poseglo tudi »demokratično sodstvo«, ki se je ob zaključku svojega kongresa v Palermu soglasno izreklo proti zakonskemu osnutku ministrov Jervolinijeve in Vassailija. Narkomanov ne smemo kri-minalizirati, pravijo sodniki, ki pa si niso enotni glede liberalizacije mamil. Ostro je včeraj nastopil tudi tajnik liberalne stranke Altissimo. V očitni polemiki s Craxijem je ožigosal mnenja tistih, ki menijo, da je treba sprožiti ofenzivo proti narkomanom, a ne upoštevajo dejstev, da so narkomani žrtve brezvestnih trgovcev smrti. Po mnenju Altissima so narkomani tudi žrtve pomanjkljivosti države, ki je nesposobna, da bi učinkovito ukrepala v korist tistih, ki jih je zavedlo na krivo pot. Na pokopališču v Gorici svečan poklon padlim Pred grobnico padlih partizanov na glavnem pokopališču v Gorici so se včeraj zbrali predstavniki SKGZ in VZPI, generalni konzul SFRJ Jakomin ter župana Gorice in Nove Gorice Scarano in Bevčič. (foto Marinčič) Bitka za Belo hišo tone v plehkost George Bush (arhiv PD) VVASHINGTON — O ameriških predsedniških volitvah je bilo izrečeno in napisano menda vse, kar se je lahko dalo. Vsi koristni, pa tudi ležerni podatki so našli dovolj prostora na časopisnih straneh, na radiu in televiziji, medtem ko se ZDA brez velikega razburjenja pripravljajo na sprejem novega predsednika. Čez pičlih osem dni bosta ali Bush ali Dukakis zamenjala predsednika Reagana, ki je prebil v Beli hiši kar dve mandatni dobi. Ko bodo Američani šli na volišča, pa bodo hočeš nočeš volili z očesom uprtim v dosedanjega predsednika. Njihov glas bo pomenil nadaljevanje Reaganove politike ali njen konec. Z zmago republikanskega kandidata Busha bo Reaganova senca še dalje lebdela nad Belo hišo, Dukakis pa se bo očitno potrudil, da se je reši. Preverjanja javnega mnenja rišejo megleno sliko ameriškega volilnega sveta. Med Bushem in Dukakisom menda ni velikih razlik, oba naj bi imela približno enake možnosti, da sedeta na Reaganov fotelj, vendar obstajajo tudi drugi pokazatelji, ki so najbrž bolj verodostojni od telefonskih pozivov tisočim volilcem. Pred dvema tednoma se je v Wall Streetu razvedla vest, da bo Washington Post objavil obširno reportažo o Bushevih ljubimkah. V eni sami uri je index Dow Jones izgubil 43 točk, ki jih je pridobil kakor hitro je washingtonski dnevnik demantiral vest. Wall Stre- et, središče ameriškega gospodarstva je torej na Bushevi strani, najbrž zato, ker je Reaganov naslednik do onemoglosti ponavljal, da bo ohranil osnovne postavke republikanske gospodarske politike: nič davčnih poviškov, pomoč naftni industriji, ki doživlja hudo krizo, proste roke delodajalcem. Finančni mogotci, ki gospodarijo v Wall Streetu pa so navdušeni tudi nad Bushevo simpatijo do Jamesa Ba-kerja (morebitnega državnega tajnika), dolgoletnega voditelja ameriškega gospodarstva. Dvojica Bush-Baker bi lahko zagotovila nadaljevanje ameriškega »booma«, ki pa je prej površinskega značaja kot izraz solidnega gospodarjenja. Bush je veliko govoril o padcu brezposelnosti, malo ali nič pa o izredno visokem primanjkljaju državnega proračuna. Na gospodarskem področju se je skušal izkazati tudi demokrat Dukakis, ki ne obljublja volilcem zmrzovanja davkov ampak načrtuje vsedržavni lov na davčne utajevalce. Dukakis snuje tudi odpravo SDI, ki stane državo ogromno denarja in namerava prihranjene milijarde preliti v sklad za socialno skrbstvo. Dobre in slabe plati predvolilnih proglasov obeh kandidatov pa žal tonejo v etično praznino televizijskih napadov, kupljenih reklam, plačanih podpornikov, natolcevanj in hudobij, ki jih lahko primerjamo le z vaškimi zdrahami. Rušilni napadi izraelskega letalstva se nadaljujejo Izrael bombardiral Libanon Sirci v občutnih težavah Kapitan Caminale premeščen v atenski zapor Pirejski brodolom postaja prava grška politična farsa BEJRUT — Štirje mrtvi in trideset ranjenih je začasni obračun včerajšnjega izraelskega letalskega bombardiranja palestinskih begunskih taborišč in oporišč. Lovski bombniki F-15 z Davidovo zvezdo so v dveh zaporednih navalih bombardirali pri Saidi palestinsko taborišče Mieh Mieh in Ein el Helvih ter vas Ain el Dilb, pri Bejrutu pa položaje v Aramunu. Taborišča in položaji Arafatovih Palestincev ob Saidi so priljubljena tarča izraelskih maščevalnih napadov, saj so se nad njimi znesli tudi prejšnjo sredo. Palestinska protiletalska obramba je na tem območju nezaznavna, tako da so za Izraelce taka bombardiranja navadni sprehodi. Za čudo se v sprehode spremenijo tudi letalski napadi na oporišča prosirskih palestinskih enot v dolini Bekaa in v Šufu. V napadu na Ara-mun so namreč uničili skladišča in položaje pro-sirske Habaševe Demokratične fronte za osvoboditev Palestine. Tu so izraelski lovski bombniki najprej zadeli skladišče pod vrhom hriba Nemeh, nato-še jioložaje ob Aramunu, ki je na prvih obronkih Sufa. To območje nadzorujejo druži in sirski vojaki, ki pa so izraelska letala pustili pri miru. Očividci trdijo, da so trije izraelski lovski bombniki v nizkem letu preleteli neko sirsko protiletalsko raketno baterijo. Po vsem sodeč se Sirci kaj radi trkajo na prša in skušajo v arabskem svetu izpasti kot edini resnični nasprotniki Izraela, v praksi pa oportunistično dopuščajo, da izraelsko letalstvo po mili volji gospodari nad libanonskim nebom. Resnici na ljubo imajo Sirci v Libanonu hujše težave kot so izraelska letalska bombardiranja palestinski položajev. Država je namreč še vedno brez predsednika in z dvema premieroma, tudi sirski načrt postopne priključitve Libanona veliki Siriji je naletel na težave. Bagdad je namreč začel aktivno podpirati vse libanonske oborožene skupine, ki nasprotujejo sirskim načrtom, tako da bi se maščeval nad sirsko podporo Iranu v zalivski vojni. Pri tem se Iračani ne ozirajo na versko in ideološko pripadnost libanonskih skupin, saj zalagajo z orožjem tako krščanske maro-nite kot tudi sunite najrazličnejših ideologij in frakcij od naserskih morabitunovcov do komunistov v Tripolisu. Tega se za sedaj še ne občuti, dejstvo pa je, da so Sirci postali previdnejši in da ne odgovarjajo na napade proti svojim enotam, ki so postale že nekaj vsakdanjega. Three Miles Island spet na zatožni klopi WASHINGTON — V nesreči, ki je leta 1979 prizadela jedrsko elektrarno Three Mile Island v Pennsylvanii, se je stalilo kar 50 odstotkov reaktorjevega jedra. To je priznal odgovorni pri posebni komisiji za ocenitev razsežnosti te jedrske nesreče James Broughton. Do sedaj so namreč skušali zmanjševati razsežnosti te nesreče. Lani je sekretariat za energijo ZDA navedel, da se je stalilo le 35 odst. reaktorjevega jedra. ATENE — Grški preiskovalni sodnik je včeraj zavrnil prošnjo poveljnika italijanske kontejnerske ladje Adi; ge kapitana Flavia Caminaleja, da bi ga spustili na začasno prostost. Caminaleja bodo sedaj premestili iz pripora v pirejskem pristaniškem poveljstvu v bolj »udobno« celico osrednjega atenskega zapora, kjer bo čakal na proces. Caminalejevi odvetniki so seveda najavili priziv na ta sklep, a trenutno je malo verjetno, da bi italijanskega kapitana izpustili. Vsa zadeva je postala »politična«, Grčija se namreč trudi, da bi vso krivdo zvalila na italijanskega kapitana, tako da ne bi bil prizadet ugled grškega turizma. To zgovorno dokazuje izjava grške; ga ministra za promet Ianopulosa, ki še pred razsodbo trdi, da je dokazana 100-odstotna krivda italijanskega kapitana, obenem pa poudarja, da je italijanska ladja s premčevo grodnip0 poškodovala bok grške potniške ladje tik pod vodno črto. Zelo lepa razlaga, ki pa ima le malenkostno hibo, Adige ni bila obremenjena, tako da je bila premčeva grodnica nad vodno črto, posnetki pa zgovorno dokazujejo, da je na Adigeju poškodovan le zgornji del premca. Jupiter je bila stara trgovska ladja, ki so jo leta 1971 predelali v potniško. Obstaja torej upravičen sum, da je starost glavni krivec za brodolom. Vsekakor bodo sedaj skušali ugo; toviti tudi dejansko stanje Jupitra, ki leži 90 metrov pod morsko gladino. Sovjetski proračun v deficitu MOSKVA — Sovjetska vlada je prvič priznala, da je njen proračun negativen. Finančni minister Boris Gostev je na zasedanju Vrhovnega sovjeta priznal, da se je petletka 1980-1985 zaključila s primanjkljajem 37 milijard rubljev (približno 81 milijard lir), čeprav so uradne statistike beležile 4,1 milijarde rubljev dobička. Pred dnevi je Vrhovni sovjet sprejel tudi državni proračun za leto 1989 v višini 494 milijard rubljev (milijon milijard lir), predvideva pa primanjkljaj 34,9 milijarde rubljev. Sovjetski primanjkljaj je sicer visok, a ne ogromen, če ga primerjamo z ameriškim, ki bo dosegel 135,3 milijarde dolarjev. Sovjetske rakete SS1 v Kabulu ISLAMABAD — Diplomatski viri iz Islamabada so potrdili vest, da so v Kabulu namestili sovjetske rakete srednjega dometa SS1. Namestitev raket zemlja-zemlja je taktičnega pomena, saj se kabulske oblasti povsem neučinkovito upirajo stalnim napadom mudžahedinov, ima pa tudi politične razsežnosti. Je namreč pokazatelj sovjetske volje, da še naprej podpira afganistansko vlado, če se bodo izjalovila mirovna pogajanja. Sovjetska zveza tudi drugače podpira redno afganistansko vojsko, ki je trenutno v težavah pri Kandaharju. Pred dvema tednoma je Moskva priskrbela Afgancem dva lovska bombnika MIG 24 in taktične helikopterje. Tudi tiskovna agencija TASS je poročala o podpori, ki jo SZ nudi vladi sosednje države. V Srbiji in Vojvodini lani več splavov kot rojstev NOVI SAD — Lani je bilo v Jugoslaviji vsaj pol milijona prekinitev nezaželene nosečnosti. Samo v Srbiji in Vojvodini je bilo v enakem obdobju več abortusov kot pa se je rodilo otrok. Mladi zakonci, pa tudi drugi, se vse pogosteje odločajo za nasilno prekinitev nosečnosti. To je moč opaziti predvsem v razvitih okoljih. Čeprav ginekologi abortus opravijo zelo hitro, in čeprav se ta zdi kar rutinski, dolo- • Polemike in NADALJEVANJE S 1. STRANI zasvojenec na prisilno zdravljenje. Druge politične sile se s tem ne strinjajo, ker se bojijo, da bi kazenski pregon zasvojencev ne rešil problema, nasprotno, odprl bi lahko druga vprašanja, kot je na primer getizacija zasvojencev in njihovo namerno izločanje iz družbe. Narkoman - kot je poudaril Vincenzo Muccioli - ni "različen", je človek kot vsi ostali, ima pa nekaj problemov več kot drugi. In država ima dolžnost, da mu jih pomaga reševati, zlasti še, če je nevaren sebi in drugim. Nedvomno je načelni odnos do zasvojencev eno od bistvenih vprašanj vsakega zakona proti mamilom. Prekomerna in strankarsko obarvana polemika lahko rodi le besede, ne pa dejanj. To seveda ne pomeni, da je sedanja razprava samo negativna. V njej se odraža tudi nova pozitivna pozornost do problemov narkomanije, na katero je italijanska družba za nekaj let skorajda pozabila. Najbrž ima prav Mario Deaglio, ko ugotavlja, da zaradi gospodarske uspešnosti in novih možnosti, ki jih nudi, današnja italijanska družba ne gleda več na narkomanijo kot na biblijsko prekletstvo, pač pa jo ima za nevarnega sovražnika, ki pa ni nepremagljiv. Skratka, uveljavlja se aktivnejši, bolj pragmatičen in zdrav odnos do pojava, ki čen del nevarnosti za žensko še vedno ostane, zlasti za tiste ženske, ki še niso rodile. Na 11. kongresu jugoslovanskih ginekologov, pred kratkim v Novem Sadu, je bilo moč slišati več opo-zorjajočih podatkov, ki pričajo o nedoslednosti in slabem vodenju demografske politike. Na kongresu so omenili tudi lanskoletni neslavni rekord v Vojvodini, ko je naravni prirastek padel na 0,1 odstotka in ko je umrlo več ljudi kot se jih je v tem času rodilo. prah je zahteval v sami Italiji na tisoče žrtev. Ta novi odnos pa bo res pozitiven samo, če bo prišlo do res operativnega načrta, ki bo pospešil boj proti razpečevalcem (predvsem mafiji, ki obvladuje trg na debelo) in ki bo omogočil zasvojencu, da se reši suženjstva mamila, ne da bi bilo načeto njegovo človeško bistvo. Vendar takega načrta ni mogoče uresničiti s tistimi revnimi 12 milijardami, ki jih predvideva državni finančni načrt za boj proti mamilom. Potrebna so veliko večja sredstva, če je italijanski družbi res do tega, da premaga tako hudega sovražnika. Vzporedno s tem pa je potrebna tudi mednarodno usklajena akcija proti drogi. Boj ne bo uspešen, dokler bo kmet v Latinski Ameriki ali v Aziji lahko preživljal sebe in družino le, če bo na svojih poljih gojil mak, medtem ko mu druge kulture ne bodo zagotavljale niti minimalne ravni preživetja. Kajti droga ni samo problem razvitih držav in razvitih družb, ki v omami mamila utapljajo svoje frustracije in brezup. Z gojenjem maka, koke in konoplje se preživlja del najrevnejših v svetu. Dokler ne bodo rešeni njihovi osnovni življenjski problemi, si tudi razviti ne bodo mogli privoščiti - kot želi Mario Deaglio -overdozo novih upanj. SKLIC OBČNEGA ZBORA Člane vabimo na izredni občni zbor, ki bo v soboto, 5. novembra 1988, ob 9.30 v Novari, Ul. Negroni 12. DNEVNI RED 1. Sprememba členov 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 14, 15 in 32 družbenega statuta, sprejem ustreznih sklepov in poveritev pooblastil. 2. Povečanje družbene glavnice na osnovi števila delnic v obtoku na dan 30. septembra 1988, in sicer: — z izdajo novih delnic proti plačilu po nominalni ceni 500 lir; te delnice bodo ponujene v odkup članom, ki bodo lahko za vsake 4 delnice v lasti kupili 1 novo po enotni ceni 10.000 lir, pri čemer 9.500 lir predstavlja dodatek na ceno delnice; — z brezplačno izdajo novih delnic po nominalni ceni 500 lir. Vsak član bo za vsakih 8 delnic v lasti dobil 1 novo; — s sprejemom ustreznih sklepov in poveritvijo pooblastil. 3. Predlog o združitvi zavoda Banca Popolare di Novara, zadružna družba z omejeno zavezo s sedežem v Novari, z zavodom Banca Popolare di Catania, zadružna družba z omejeno zavezo s sedežem v Catanii. Do združitve naj bi prišlo s priključitvijo catanijskega zavoda novarskemu; določitev pogojev in načina združitve. 4. Objava premoženjskega stanja (v skladu z 2502. členom Civilnega zakonika) na dan 30. septembra 1988 zavoda Banca Popolare di Novara (nosilec priključitve) in zavoda Banca Popolare di Catania (priključena banka). 5. Poveritev pooblastil za podpis dogovorov in drugih potrebnih dokumentov v zvezi s prej omenjeno združitvijo. 6. Odobritev pravilnika občnega zbora. V primeru, da v soboto, 5. novembra 1988, ne bo prisotnih dovolj članov, da bi občni zbor lahko pravnomočno odločal o argumentih na dnevnem redu ali pa da razprave ne bo mogoče končati, bo občni zbor v drugem sklicu brez dodatnega obvestila in z istim dnevnim redom v nedeljo, 6. novembra 1988, ob 9.30 v športni palači v Novari - Kennedyjev drevored 34. Podpisovanje novih delnic je možno na osrednjem sedežu banke, na dan občnega zbora pa tudi v prostorih, kjer bo občni zbor potekal. Člani, ki bodo imeli na občnem zboru svoje predstavnike, si morajo zagotoviti ustrezna pooblastila, ki jih mora potrditi notar ali pa direktorji posameznih podružnic banke. Upravni svet (b) Banca Popolare (p)(n) di Novara ^ Zadružna družba z omejeno zavezo Družbeni in glavni sedež v Novari Vpisana pod št. 1 v register družb pri sodišču v Novari- Gradbenik Giulio De Angelis se je sinoči vrnil v Rim Vsebina grozilnih pisem dokazuje politično angažiranost ugrabiteljev NUORO Rimski gradbenik Giu-10 De Angelis, ki so ga ugrabitelji osvobodili po 142 dneh mučnega in nenavadno krutega zapora, je preživel Prvo noč na svobodi. Ugrabljenčevi sorodniki so se tudi tokrat spretno izo-radovednosti novinarjev, tako da Omče ne ve, kje je De Angelis prespal 0c ali če se je nemara že vrnil na V°J dom v Rim. Edina zanesljiva vest Je, da je za njegovo osvoboditev druži-a Pečala tri milijarde lir, ugrabitelji Pa so zahtevali kar 20 milijard. Šele Pozno popoldne se je izvedelo, da je e Angelis odpotoval v Rim z zaseb-letalom in da so ga takoj sprejeli kliniko, kjer se bo podvrgel števil-zdravniškim pregledom. De An-Pelis je namreč srčni bolnik in ves čas ^grabitve ni jemal običajnih zdravil, ar je znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje. h Angelisa je baje takoj po osvo-oditvi pregledal zdravnik, ki je med rugim ugotovil, da so ugrabitelji ožu res odrezali kos desnega uhlja. a kos so nato poslali družini kot do-z' da se ne šalijo in da so pripravlje-šW ?? vse' samo da iztržijo visoko od-°dnino. Poškodba pa po mnenju zdravnika ni huda, opravljena pa je bila tudi z dokajšnjo spretnostjo. Policija in karabinjerji pa so vso noč iskali ugrabitelje oziroma njihove sledove, vendar zaman. Preiskovalni sodnik je prepričan, da v tem primeru ne gre za običajne ugrabitelje, pač pa za ugrabiteljsko tolpo s politično oznako. Dokaz za to naj bi bila vsebina pisem, ki so jih ugrabitelji poslali najprej družini De Angelis in pozneje tudi obema sardinskima dnevnikoma. Prvo pismo je lastnoročno napisal ugrabljenec, vendar po nareku. V njem so ugrabitelji obsodili številne bogataše in petičneže »s celine«, ki so tako rekoč monopolizirali najelitnejše turistične centre ob Costi smeraldi. S tem so močno oškodovali domače upravitelje, gradbenike in turistične delavce ter. prebivalstvo. Tudi spodletela ugrabitev grofice Marte Marzotto letos poleti je po mnenju preiskovalcev delo te politične ugrabiteljske tolpe. Namen tolpe je ustrahovati bogataše, ki na Sardiniji kupujejo zemljišča in si gradijo razkošna poletna bivališča. Skoraj brezhiben jezik in izrazito politična terminologija v pismih naj bi bili dokaz, da so ugrabitelji izobraženi in politično angažirani. Primer Trezzi: doslej za zapahi štiri osebe Industrijec Gtanfranco Trezzi MILAN — Med preiskavo o ugrabitvi in smrti milanskega industrij ca Gianfranca Trezzija so karabinjerji včeraj aretirali že štiri osebe. Zadnji je rišel za zapahe avtoprevoznik Mic-ele Sidoti. Kot je povedal skesani ugabitelj, bi moral Sidoti s svojim tovornjakom odpeljati Trezzija v Kalabrijo, kjer naj bi ga »prevzela« neka druga ugrabiteljska tolpa. Ugrabitelji so namreč izdelali precej zapleten načrt: potem ko naj bi od Trezzijevih sorodnikov dobili predvidenih 5 milijard lir, bi žrtev oddali, odškodnino pa bi si porazdelili. Zaradi nesporazumov glede vsote, ki naj bi jo vsak član tolpe iztržil, je Sidoti hladnokrvno pokončal dva pajdaša, ki se z obljubljeno vsoto nista strinjala. V zaporu je tudi družinski prijatelj Trezzijevih Pasguale Ber-gamaschi. Policija pa še vedno išče ugrabljenčevo truplo. Vrt vile Tana del lupo so včeraj prečesali s posebnimi stroji, saj bi bilo prekopavanje zemljišča preveč zamudno. Na Kitajskem spodletela demografska kampanja PEKING Kitajcev bo leta 2000 najbrž krepko čez milijardo, točneje milijarda 270 milijonov, se pravi celih 70 milijonov več kot je bilo planirano v začetku tega desetletja. To je dokaj skrušeno priznala Peng Pejun, minister za družinsko načrtovanje, ki je tudi uradno priznala, da je kampanja za omejevanje rojstev spodletela. O tem so, sicer neuradno, poročali tuji dopisniki iz Kitajske že v prejšnjih mesecih. Plafon 1.200 milijonov so postavili leta 1980, vendar so se zavedali, da je nerealen že dve leti kasneje, ko je popis pokazal, da je naravni prirastek tako visok, da zastavljenega si cilja ne bodo mogli doseči. Konec lanskega leta je bilo na Kitajskem milijarda 80 milijonov prebivalcev, dandanes pa je prebivalstvo morda že preseglo milijardo 100 milijonov ljudi. Prirastek pa je zelo različen od pokrajine do pokrajine: naj višji je na vasi, kjer doseže tudi 25 promilov, najnižji v velikih mestih, kjer je poprečno 14,3 promila. Od tega je treba odšteti odmiranje prebivalstva, ki je spet nekoliko višje na vasi (7,68 pro mile), nižje pa v mestih. »Disneyjev« Miki Miška praznuje 60. rojstni dan RIM Miki Miška se pripravlja na praznovanje rojstnega dne. Šestedesetletnemu mišjaku bonro voščili 18. novembra, na dan, ko so leta 1928 prvič predvajali v javnosti -v newyorški kinodvorani Colony Theater - njegov zvočni debi Steamboat Willie, Miki Miška pa je vsaj nekaj mesecev starejši. Lika tankonoge in velikouhe miši s črnim gumbkom na nosu si ni izmislil Walt Disney (ki je miški posodil le glas), kot neupravičeno misli večina Mikijevih oboževalcev, pač pa Disneyev sodelavec Ub Ivverks. Mladi mož je spoznal brata Disney leta 1925 in se zaposlil kot risar v njunem študiju. Izpod njegovega navdihnjenega svinčnika je nastal zajček Oswald, iz katerega je nato razvil Mikija Miško. Zajcu je dodal nekaj trebuščka, ušesa mu je »razširil« in mu pritaknil še rep, pa je zaživel mišjak, ki je prvič nastopil v risanem filmu Plane Crazy (maja leta 1928). Filmska zgodovina nas uči, da sta se Walt in Ub pošteno skregala, zato je Ivverks pustil družbo Disney in prepustil grabežljivemu lastniku tudi Mikija. Ivverksa poznajo sedaj le še izvedenci, »Disneyeve« miške pa ni prezrl nihče. Zvezda risank je tako zablestela pred šestdesetimi leti in blešči še danes, prav tako kot njeni prijatelji, avtorske zdrahe pa so že šle v pozabo. Na sliki: Miki Miška v risanki Steamboat Willie Za volkove odgovarja Dežela COSENZA — Deželna uprava Kalabrije bo morala poravnati škodo, ki jo je trop volkov povzročil med drobnico v Cerisani. Pred sedmimi leti so volkovi poklali 40 ovac Alfreda Sansoneja. Dežela mu je odštela dva milijona lir, kar pa se mu je zdelo odločno premalo. Zato se je obrnil na sodišče, ki mu je dalo prav. Pretor iz Cosenze Gaetano Amato je namreč razsodil, da mora Dežela plačati 90 tisoč lir za vsako zaklano ovco. Pretor se je skliceval na zakon, po katerem so volkovi zaščitena vrsta, pristojnosti za zaščito pa pripadajo deželni upravi, kar pomeni, da je za škodo odgovorna Dežela. Ker je Dežela sprejela ta zakon šele lani in so se volkovi pogostili z ovcami že pred sedmimi leti, je pretor potegnil na dan civilni zakon, po katerem lastnik živali odgovarja za škodo, ki jo le-te povzročijo. Lastnica volkov pa je Dežela. Neznana epidemija pesti Ukrajince MOSKVA — Zagonetna in povsem neznana epidemija je prizadela otroke v ukrajinskem zakarpatskem mestu Čer-novci ob reki P rut. Prve primere bolezni so odkrili pred dvema tednoma, od tedaj pa so na zdravljenje v bolnišnice sprejeli že več kot 80 otrok od drugega do 14. leta starosti. Neznana bolezen prizadene živčni sistem in povzroča odpadanje las. Glasilo ukrajinske partije Pravda Ukraini skuša miriti prebivalstvo in zagotavlja, da pojav ni posledica jedrskega sevanja zaradi černobilske nesreče. Ukrajinska Pravda pa priznava, da zdravniki niso še ugotovili vzrokov te neznane bolezni; domnevajo le, da je kemične narave. Medtem pa se seznam obolelih daljša iz dneva v dan, tako da so že ustanovili posebno zdravstveno ekipo več kot tridestih zdravnikov iz Moskve in Kijeva, ki skuša skupaj z drugimi znanstveniki ugotoviti vzroke te bolezni in zakaj se širi kot prava epidemija. Strokovnjaki so za sedaj izključili možnost, da je bolezen povzročilo kako jedrsko sevanje in se nagibajo k tezi, da je prišlo do kolektivne zastrupitve z neko kemikalijo. Starostni razpon (od drugega do 14. leta starosti) izključuje zastrupitev s slabo pripravljenimi obroki v šolskih jedilnicah, to pa še veča strah med ljudmi, ki sumijo, da se strup nahaja v zraku ali v vodi, prizadene pa izključno otroke, ki niso dovolj odporni. Skrivnostni umori v brazilskih zaporih Janef^ ^AULO — V zaporu Frei Caneca v Rio de zann/^i 50 Predvčerajšnjim odkrili sedem umorjenih osami?-V' P®t.oc* teh so zaklali z noži in jih pustili v drunJJ!m c*?*’-*' dva pa so našli obešena v nekem gem predelu zapora. mnev?0111 skrivn°stnih umorov niso še razčiščeni, do-oroanii0 -a' d® 9re odgovornost pripisati voditeljem kim 7n aciie ”rdeča falanga«, ki so zaprti v pred krat-zannA?f,ajem m nadvse varni ječi »Bangu 1«. Pobijanje to žpliik°V V drugih zaporih je oblika pritiska, s kate-prempini PnPadniki »rdeče falange« doseči, da bi jih v katerih- lz”“anguja 1« v druge, manj varne zapore, iz kateri!?® ,je komunicirati z drugimi zaporniki in Pomiki azic pobegniti. Med najbolj znanimi zakolje nr._ “danguju 1« je Jose Carlos Dos Reis Encina, Pobermii ?an kot *° Escadinha«, ki je pred tremi leti 9 z zapora liha Grande v Riu s helikopterjem. Kritike na račun turistične ponudbe Medjugorja Družba Alessandrini grozi s preklicem aranžmajev ČITLUK (HERCEGOVINA) — Že sedem let je minilo odkar se je v Medjugorju prvič čudežno prikazala Devica Marija in odkar je nepregledna reka katoliških vernikov in romarjev iz vsega sveta krenila v to prijetno hercegovsko vas, ki se je preko noči spremenila v eno glavnih turističnih atrakcij Jugoslavije. Ocene in številke so različne, nesporno pa je dejstvo, da so nekateri na tem verskem pojavu zaslužili bajne devizne vsote, ki se po približnih ocenah merijo v milijardah dolarjev. Povsem razumljivo so glavno pogačo odnesli tujci, a tudi domačim niso ostale samo drobtinice. Če izvzamemo prvo obdobje, ko so iz ideološkega strahu in neumestne politizacije dogodka zavirali prihod romarjev, je treba priznati, da se občinski in turistični možje v Čitluku niso znašli, to pa velja tudi za Hercegovino in za vso Jugoslavijo. Že res, da se je od začetnega sra- mežljivega prikrivanja marsikaj spremenilo v turistični ponudbi Medjugorja, a kaj, ko še vedno prevladuje stihija, nekotrolirano poslovanje, pravo divjanje prevladujočega privatnega sektorja, slaba in nekulturna ponudba, pa vse do nezadostne skrbi za dostojanstvo verskega obreda, zaradi katerega navsezadnje prihaja prava armada vernikov. Da to ni golo kritizerstvo zgovorno dokazuje pismo turistične agencije Alessandrini iz Ancone številnim turističnim delavcem v Jugoslaviji. V pismu Livio Alessandrini opozarja, da bo prisiljen prekiniti svoje aranžmaje za Medjugorje, če se ne bo spremenila izredno slaba turistična ponudba. Ob tej grožnji se lahko marsikdo zamisli, saj družba Alessandrini »ustvari« kar sto tisoč nočnin letno, njen umik pa bi lahko povzročil pravo verižno reakcijo med drugimi italijanskimi agencijami. Livio Alessandrini navaja, da se njegovi uslužbenci med pripravami in med romanji v Medjugorje spopadajo z izrednimi težavami, dogaja se celo, da jim predvsem privatniki grozijo s fizičnim obračunavanjem. Lastniki zasebnih penzionov, sob in restavracij kot tudi drugih storitev ne samo, da ne zagotavljajo kvalitetne in strokovne ponudbe, na najrazličnejše načine »derejo« goste, navijajo cene, zahtevajo takojšnje pla-čanje v gotovini, da bi se tako izognili plačevanju davkov... Alessandrini dobronamerno zahteva, naj država končno napravi red. Kako bodo to storili zgovorno priča podatek, da je pismo republiškemu komiteju za turizem v BiH Alessandrini poslal sredi julija, ti pa so ga kolegom v Čitluku poslali šele pred dnevi, kjer so vsestransko pozdravili in podprli Alessandri-nijevo pobudo. Palestinski arzenal V Frankfurtu so aretirali 14 Palestincev in zaplenili pravi arzenal orožja, razstreliva in municije, med katero je bilo tudi več minometalskih granat, ki so sedaj na sedežu zvezne kriminalistične policije v Wiesbadnu (AP) Britanska TV serija zasmehuje najljubša Elizabetina vnuka LONDON — Britanci so v svojevrstnem odnosu s »svojimi« kronanimi glavami. Zaljubljeni so v rdečelaso Fergy, skrbi jih hujšanje Lady Diane (ki ji prijateljsko pravijo kar »D«), spoštujejo kraljico in vse njene sinove, hčerke, bližnje in daljne sorodnike. Občasno pa pe le pojavi kdo, ki dokaj kritično gleda na Elizabetino rodbino in je zato pripravljen zasmehovati celo njene najmlajše člane. Do danes so se s tem ukvarjali genialni avtorji televizijske animirane nadaljevanke Spitting Image, sedaj pa se bodo tega lotili tudi na ITV, kjer bodo predvajali nanizanko Palače Hill. Junaka televizijske oddaje bosta princa William in Harry (Charlesova sinova), trapasti in scrtani mevži, ki se bosta najprej šli Malega Lorda, dorasla pa bosta v punka. Kreme za italijanske gizdaline RIM Koliko dajejo moški na lepoto? Če sodimo po vsotah, ki so jih lani potrošili za nego svoje zunanjosti, so moški pravi gizdalini. Kaže, da so iz svojih žepov potegnili kar 700 milijard lir, ki so bile namenjene nakupu 7.500 ton pene za britje, 2 tisoč ton after shavea, 1.400 ton kolonjske vode in drugih parfumov ter 1.300 ton krem za britje. Od leta 1980 so v Italiji zabeležili 128-odstotni vzpon prodaj toaletnih artiklov, vendar kaže, da gredo še vedno najbolje v prodajo dišave raztopljene v alkoholu (300 milijrd lir). Tem sledijo na prodajni lestvici peneči se ali kremni pripomočki za britje (199 milijard lir), na zadnjem mestu pa ostajajo dezodoransi, za katere potrosijo italijanski moški »le« 54 milijard lir na leto. Zato pa posvečajo veliko pozornosti gubam in radodarno negujejo kožo obraza, prav tako kot ženske. Številne svečanosti v mestu in okolici ob dnevu mrtvih Pred spomeniki našim padlim so povsod zagorele svečke Včeraj je vladalo svečano vzdušje pred spomeniki našim padlim, tako kot vsako leto ob tem času ali pa še bolj, ker so pač takšni časi, ki nas silijo k razmišljanju o številnih vprašanjih, obujanju spominov... Pred vsemi spomeniki in spominskimi obeležji so gorele svečke, predstavniki borčevskih in drugih organizacij, društev in Generalnega konzulata SFR Jugoslavije kot tudi posamezniki pa so tu položili vence in cvetje. Ponekod so bile včerajšnje spominske svečanosti povezane z govori, recitacijami, pa tudi s petjem naših zborov. Rižarna, edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji, je bila že vse te dni kraj, kjer so se mladi, pa tudi predstavniki oblasti, naprednih organizacij in ustanov, poklonili spominu vseh, ki so v tem kraju mučeništva in trpljenja dali svoje življenje. Spominska plošča na kraju, kjer je do konca vojne delovala krematorijska peč, je bila prekrita s cvetjem in venci, ki so zgovorno pričali o tem, da prebivalstvo teh žrtev ni pozabilo, da jih ohranja v svojih srcih, da si samo želi, da bi se podobne grozote nikoli več ne ponovile ne pri nas ne nikjer drugje v svetu. Krajše spominske svečanosti so bile včeraj dopoldne pred vsemi spomeniki in spominskimi obeležji ter na grobovih padlim v tržaški pokrajini. Udeležili so se jih predstavniki občinskih uprav Milj, Doline, Repentabra, Zgonika in Devina-Nabrežine, predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krajevnih sekcij VZPI-ANPI in raznih društev. Spomenike in spominska obeležja so obiskali tudi predstavniki Generalnega konzulata SFRJ, kot tudi predstavniki Zveze združenj borcev NOV iz Kopra in Sežane. Spominske svečanosti so včeraj potekale od jutra vse tja do večera. Lepo število ljudi se je tako zbralo pred začasnim spomenikom padlim s Kolon-kovca, iz Skednja in od Sv. Ane. S svečanostjo je želel Odbor za postavitev spomenika padlim opozoriti oblasti, da ostaja še vedno odprto vprašanje postavitve tega spomenika kljub temu, da je minilo od konca vojne že dobrih 43 let. Krajša svečanost je bila tudi pri Sv. Ivanu, kjer so predstavniki KD S. Škamperle in KD Union položili venec na spominsko ploščo v spomin padlim tega predela mesta. Lepe spominske svečanosti so bile včeraj dopoldne tudi v Miljah, kjer so predstavniki občinske uprave in borčevskih organizacij ter številni posamezniki v sprevodu obšli spomenike padlim v mestu in na pokopališču in tu položili vence. Podobne svečanosti so bile v vseh okoliških občinah. Na vseh je bila udeležba ljudi zelo velika, kar samo potrjuje, da ostaja za vse nas prvi november dan, ko se spominjamo vseh naših umrlih, ko pa so naše misli posvečene predvsem tistim, ki so pred tolikimi leti vodili boj za boljši, pravičnejši svet. (ni) Slike z včerajšnjih svečanosti v spomin padlim za boljši jutri. Na sliki zgoraj polaganje vencev pred spominskim obeležjem padlim od Sv. Ane, iz Skednja in s Kolonkovca, na sredi delegacija SKGZ pred spomenikom padlim na glavnem pokopališču in spodaj predstavniki Generalnega konzulata SFRJ in borčevskih organizacij v Rižarni. (foto Magajna) SSG in naše višje srednje šole Dijaški Dandin Časovna naglica je v letošnji abonmajski kampanji hudo prekrižala račune reklamnemu oddelku. V naglici je izpadla marsikatera začrtana dejavnost, ki naj bi gledalcem popolneje razložila, kaj si bodo v tej sezoni lahko ogledali. Še najbolj so bili oškodovani dijaki naših višjih srednjih šol. Poskrbeli smo sicer za akviziterje, vendar jih nismo podprli z dogovori s profesorji slovenščine, čeprav smo seznanili o naši iniciativi vse ravnatelje. Kaj si obetamo za akcijo »Dandin« za slovenske dijake? Prvič to, da si naša mladina ogleda predstavo in spozna enega izmed tekstov velikega francoskega komediografa Jeana Baptista Moliera. Drugič, da bo ta organiziran ogled (ravnatelji naših šol so si sami izbrali datum in uro skupnega ogleda) pripeljal v Kulturni dom kar čimveč dijakov. Tretjič, s tem nam je dana priložnost, da rečemo po predstavi kakšno pametno. To je cilj naše akcije. Vse premalo je, da si posamezniki, pod najrazličnejšimi vzgibi, ogledajo eno ali drugo predstavo. Potrebno bi bilo stalno preverjanje (odprt dialog) med mladimi gledalci in umetniškim vodstvom našega gledališča. Nekaka javna tribuna ugo- vorov, predlogov in želja mladih. Da, predvsem želja, ker ne gre samo za to, kar jim trenutno nudi tržaško gledališče, temveč za to, kaj mladina pričakuje od svojega gledališča. 4. novembra ob 11.15 si bo predstavo ogledal Znanstveni in klasični licej France Prešeren, v soboto, 5. novembra ob 11.30 Državni tehnični trgovski zavod Žigu Zois in oddelek za geometre, v sredo, 9. novembra ob 10.30 si ogledata predstavo Državno učiteljišče Anton Martin Slomšek ter državni poklicni zavod za industrijo in obrt Jožef Stefan. Od vsakega posameznega gledalca pričakujemo konstruktivnih konkretnih predlogov. Lahko jih izdelate v razrednih svetih ali s pomočjo vaših mentorjev. In končno apeliramo na profesorje, predvsem na tiste, ki poučujejo slovenščino. Vzbudite v mladih ljubezen do jezika, pisanega in govorjenega. Če je izbira prvega raznolika, je izbira drugega omejena na predstave tržaškega gledališča in na gostovanja iz matične domovine. Zavreči slednje bo v kratkem lahko pomenilo odpovedati se tistemu, kar smo v dolgih letih dela dosegli. o Akademsko leto devinskega zavoda bodo odprli jutri v Budimpešti Akademsko leto devinskega Zavoda združenega sveta bodo letos odprli v Budimpešti. Jutri se bodo v madžarski prestolnici namreč začele prireditve oo začetku sedmega akademskega leta tega prestižnega izobraževalnega zavoda. P° otvoritevnih prireditvah, ki so jih v preteklih letih imeli v štirih mestih nase dežele, v Rimu in na Dunaju, bodo dijaki Zavoda tokrat prvič romali v neko vzhodno državo. Madžarska pošilja namreč vsako leto nekaj svojih študentov v zavode združenega sveta, ki so posejani po svetu (razen v Devinu so še v VValesu, Singapuru, Kanadi, Swazilandu, ZDA in Venezueli). Otvoritvena slavnost bo jutri na županstvu madžarske prestolnice, udeležili pa se je bodo župan Budimpešte Ivanyi Pal, madžarski državni tajnik za kultur0 Knopp Andras, italijanski ambasador Joseph Nitti, madžarski pisatelj Ivan Boldi-zaar, deželni odbornik FJK za izobrazbo Antonini in ravnatelj devinskega zavoda Belci. Dijaki Zavoda imajo v Budimpešti zelo bogat kulturni program koncertov in drugih prireditev, med katerimi bo najbolj živobarven mimohod po budimpeS' lanskih ulicah. Več sovjetskih ladij skozi Trst Vse več sovjetskih ladij bo v kratkem zaplulo proti tržaškemu pristanišču. O tem pomembnem in obojestransko koristnem gospodarskem koraku so pred dne vi razpravljali v Moskvi. Tržaška delegacija Pristaniške ustanove, ki jo je vod generalni direktor Rovelli, se je namreč udeležila srečanja z najvišjimi Prec|st.aV0 niki sovjetske trgovske mornarice. Ti so med drugim jasno izrazili, da želi] vzpostaviti čim tesnejše stike s tržaško Pristaniško ustanovo tudi zato, ker njene cene precej konkurenčne v primerjavi s cenami storitev v drugih srednj evropskih pristaniščih. Trst bi torej lahko postal pomembna gospodarska postojanka za izvoz razne vrstnega blaga, namenjenega tržiščem Bavarske, Švice, Češkoslovaške, AvstnM Madžarske in morda kar vseh držav severne Evrope. V razgovoru je Pr^°.-a dan nekaj konkretnih predlogov za vsestransko izboljšanje tržaškega pristani5 ' ki bi bilo tako kos najnovejšim zahtevam in bi torej z lahkoto sprejelo ve J število ladij. O prednostih našega pristanišča ob Jadranu je generalni direktor Pristan^ ke ustanove Rovelli spregovoril tudi na srečanju s predstavniki državnega P° jetja za prevoze v Pragi, kjer so tudi podpisali pomemben gospodarski sporazu Danes m jutri vrsta svečanosti ob 70-letnici konca prve vojne Danes in jutri bo Trst in z njim tudi vzhodni del naše dežele živel v znamenju značilnih svečanosti ob 70-let-nici vrnitve vzhodnih obmejnih območij in z njimi Trsta in Gorice k Italiji. Sedem desetletij je namreč poteklo od konca prve svetovne vojne in od razpada avstro-ogrske monarhije, ki je omogočil združitev Trsta, Gorice in Trenta z Italijo in tako uresničil sanje italijanske nacionalne duše. Obletnica torej, ki jo v naših krajih prebivalstvo sicer različno doživlja, a ima za uradno Italijo svoj pomen. Predsednik tržaškega odbora za njeno počastitev, župan Franco Richetti, bo danes ob 11. uri na županstvu podelil zgodovinski pečat trem someščanom, ki so še zadnje neposredne priče in odlikovanci iz prve svetovne vojne, popoldne pa bodo enako odličje prejeli še nekateri prostovoljci iz Julijske krajine, Reke in Dalmacije, ki so še borili na italijanski strani. Današnje svečanosti bo zaključil koncert vojaške godbe in pevskega zbora alpincev brigade Julia, ki bo ob 18. uri v gledališču Verdi s prostim vstopom. Višek bodo svečanosti dosegle jutri, na dan tržaškega patrona sv. Justa, ko se jim bodo pridružili tudi verski obredi. Ob 10. uri bo škof Bellomi vodil svečano mašo v stolnici sv. Justa, uro pred tem pa bodo na Trgu Unita dvignili zastavo. Ob 12. uri bodo predstavniki mestnih oblasti položili vence k spomeniku padlim v prvi vojni na Gri- ču sv. Justa, medtem ko bodo popoldne na trgu pred Pomorsko postajo priklicali v spomin scene izkrcanja bersaljerjev v Trstu. Temu dogodku bo z različnimi prireditvami in koncerti posvečen ves popoldan, ob 17.45 pa se bo začela baklada, ki bo doživela višek ob 18. uri, ko bodo ugasnili javno razsvetljavo in v siju bakel spustili zastavo na Trgu Unita. Jutrišnjih slovesnosti v Trstu se bosta v imenu rimskih oblasti udeležila ministra Emilio Colombo in Giorgio Santuz. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi dve razstavi, prvo v Renesančnem muzeju v Ul. XXIV. maja z naslovom »Podobe in propaganda na vojaških razglednicah«, drugo pa v Palači Cos-tanzi pod geslom »Cappella Civica: 450 let glasbe«. Jutri so seveda predvidena tudi številna polaganja vencev k vsem pomembnejšim spomenikom na Tržaškem, bralce pa opozarjamo, da bo na mestih in v okolici naštetih prireditev dobršen del jutrišnjega dne prepovedan promet oziroma parkiranje. Praznovanje pa verjetno ne bi bilo čisto popolno brez posebnega »prispevka« nacionalistično-desničarskih sil. Tako se bo v naši deželi in mestu te dni mudil tudi vsedržavni tajnik MSI Gianfranco Fini, ki bo imel v soboto v Trstu najprej tiskovno konferenco, ob 19. uri pa se bo poslovil na javnem srečanju v prostorih Pomorske postaje. Nagrade slovenskih denarnih zavodov višješolcem ob dnevu varčevanja Tokrat je imelo ravnateljstvo strokovnega zavoda Jože Stefan nalogo, da ob dnevu varčevanja organizira razdeljevanje hranilnih knjižic, ki jih že dolgo vrsto let poklanjajo slovenski denarni zavodi najboljšim ali najmarljivejšim višješolcem. Po uvodnih besedah ravnatelja zavoda ing. Rudeža je prevzel besedo predsednik openske Hranilnice in posojilnice, ki je zbranim dijakom prikazal pomen varčevanja. »Cilj današnjega srečanja ni nagrajevanje vzornih dijakov,« je rekel predsednik Milič, »ampak opozoriti doraščajočo mladino na pomembnost varčevanja. Že sama nagrada pomeni, da ste se potrudili, kar je vsekakor dobra izkaznica, ko boste iskali delo. V naslednjih letih si boste ustvarili družino, boste morda stopili v samostojne poklice ali si boste zaželeli trajnih dobrin: v takem trenutku boste ugotovili važnost varčevanja, saj ne morete pričakovati, da vam bodo vedno starši ob strani. V okviru EGS se napovedujejo spremembe, ki bi morale stopiti v veljavo konec leta 1992; takrat bo potrebna vsestranska angažiranost denarnih zavodov, a ti lahko sodelujejo z gospodarstvom le, če imajo dovolj sredstev na razpolago, a ta sredstva se zbirajo iz hranilnih vlog.« Dr. Mezgec je v imenu Tržaške kreditne banke prikazal na nazoren in jasen način, katere ugodnosti nudi varčevanje. Primer si je izbral iz telesne kulture. »Današnja društva morajo iskati pokrovitelje, če želijo razširiti svoje delovanje. A vsak pokrovitelj postavlja določene pogoje: višji je prispevek, večje so zahteve. Isto se dogaja v življenju: izumitelj, ki ima dobre ideje, a nima sredstev, mora iskati pokrovitelja, ki bo zahteval večji del dohodka, saj je njegovo tveganje večje. To je zakon življenja in zaradi tega je potrebno, da ima sleherna oseba nekaj prihranjenega kapitala, kar ji razširi maneverski prostor.« Danilo Lupine, podpredsednik na-brežinske posojilnice, je omenil lastne (Foto Magain izkušnje iz preteklih let. »Ko se®,^za-čel s svojo aktivnostjo, sem m^narni prositi za kredite. Slovenski d zavodi so dokazali, da so Pose.,_veka; čutljivi za probleme našega c £U-zaradi tega vam priporočam, da ■ jete pri slovenskih zavodih m [a-kažete tudi vašim staršem Pom kega sodelovanja.« , v go Posamezni predstavniki zav0°Lleli nagradili 18 dijakov in jim z „tuCjj-mnogo uspehov pri nadaljnjem ju, kakor tudi, ko bodo nastopu Utrinki iz razprave o županovih programskih izjavah Stališča tržaškega občinskega sveta o problematiki Slovencev v Italiji Kaj si Slovenci lahko obetamo od novih tržaških krajevnih uprav, še z asd °d občinske, ki je po petkovi razpravi o županovih programskih n »X3?1. P°stala povsem polnomoč-a. Nič kaj prida, vsaj sodeč po tem, ar je mogoče že danes soditi, na-®reč po njeni sestavi in programu. ®s je, da v vodstvu občine prvič po etu 1978 ni (vsaj formalno ne) Liste a Trst, ki je s svojimi ozkimi nazori zavria rast Trsta, tudi kar zadeva so-T h med tu živečima narodoma. °da po drugi strani je spet res, da v občinskem odboru prvič po dol-y®rn času ni nobenega predstavnika Slovencev. Poleg tega so bolj slabo betavne programske usmeritve s zavo obnovljene upravne koalicije PSI, PSDI, PRI in PLI, saj glede ase skupnosti v bistvu osvajajo za-, ®v° Liste za Trst in drugih tržaš-, nacionalističnih krogov, naj se ovenska manjšina »zaščiti« z ure-nvijo že obstoječih norm. Vse to je veveda prišlo do izraza tudi v petko-, .razPravi o programu tržaškega črnskega odbora. Verjetno pa ne 0 °dveč, če nekoliko podrobneje Povzamemo posege, ki so se izrecno otaknili slovenske problematike, 1 jev razpravi bilo slišati več zani-ivih poudarkov, pa tudi razni mol-*° bili pomenljivi. Najprej je o slovenski problemati-. sPregovoril svetovalec Zelene alternativne liste Maurizio Bekar, ki L sPj°h prvi posegel v razpravo. Po nrXE?Vem ie zgrešeno postavljati P blem na tradicionalen način, se p avr z zopetnim odpiranjem vpra-^enJa zakonske zaščite. Pomembnej-t bl bilo, ko bi se razne narodnos-e oziroma kulturne skupnosti na skZasbem začele med seboj dejan-° odpirati in najpoprej spoznavati. Po mnenju Bekarja velja tudi za ose med narodi v širšem obmej-m prostoru. Podobno se je v raz-Ari^u1 .^zrazila radikalna poslanka čin iaide Aglietta, ki je v tržaški ob-mof1 ■ bila izvoljena na Zeleni stm laični listi. Poudarila je pred-,6?1 Potrebo po širokogrudnejšem y edanju na narodnostne manjšine, takšnem, ki bi hodilo vštric s sodobnim evropejstvom. O slovenski problematiki je govoril tudi vodja melonarskega gibanja, bivši tržaški župan Giulio Staffieri. Obžaloval je dejstvo, da je upravni sporazum petih strank večine, ki ga LpT na splošno odobrava, glede te problematike preveč ohlapen. V sporazumu je namreč rečeno, da bo koalicija v duhu »tvorne enotnosti mesta, ki naj v obnovljeni kulturi sožitja ovrednoti njegove komponente«, podpirala italijansko manjšino v Jugoslaviji in - poleg tega — s pozornostjo sledila »zakonski iniciativi, ki jo bo sprejela vlada, da bi uredila in pravno utrdila razne normative v smislu uravnovešene zaščite slovenske manjšine«. Kot že uvodoma rečeno, to v bistvu pomeni, da bi se zakon o globalni zaščiti moral zreducirati na ureditev že obstoječih norm. S tem se je kajpak Staffieri strinjal, obžaloval pa je, da sporazum ne govori izrecno o enotnem zakonskem besedilu, ki naj bi preprosto zbral vse obstoječe norme o Slovencih. Diametralno nasprotna so seveda stališča, ki so jih v petkovi razpravi razvijali predstavniki KPI, po prepričanju katerih bo »Trst zaživel le, če bo znal preseči svoje bojazni, zaprtost in lokalizem«, kot so zapisali v svojem skupnem dokumentu. Ta misel se je kot refren ponavljala v posegih Zaninove, Panizona, Apos-tolija, Pacorjeve in Pessata, v zvezi s slovensko problematiko pa jo je posebno poglobil Stelio Spadaro. Le-ta je dejal, da ga je sram biti član občinskega sveta, ki slovenskim svetovalcem ne dopušča, da bi govorili v svojem materinem jeziku. S tem se je seveda posebno obregnil ob novega župana Richettija, ki je takoj po svoji izvolitvi prepovedal komunistični svetovalki Anamariji Kalc, da bi govorila po slovensko. Spadaro je poudaril, da bi Trst moral omogočiti slovenski narodnostni skupnosti vsestransko izražanje in uveljavljanje, in to kot »moderno itali- jansko mesto«, se pravi kot mesto, ki ima točno določeno narodnostno istovetnost. Pri tem se je komunistični predstavnik zapletel v polemiko s svetovalcem SSk Alešem Lokarjem, ki je svoj čas v občinskem svetu dejal, da bi Trst moral biti tudi po svojem duhu predvsem eno izmed središč večnarodnostnega Alpe-Jadra-na. Lokar se je sicer oglasil tudi v petkovi razpravi. Ožigosal je dejstvo, da razne stranke večine in še zlasti PSI sprejemajo omejevalna stališča do Slovencev, ki so nekoč bila značilna predvsem za LpT. To prihaja jasno do izraza v upravnem sporazumu med strankami večine, ki ga je predstavnik SSk povsem negativno ocenil. Lokar je poudaril, da Trst hudo zaostaja za sodobno Evropo, tudi kar zadeva razumevanje narodnostnih manjšin. Manjšine so same po sebi šibkejši del družbe in če hočemo, da se ohranjajo in razvijajo, jih moramo primerno zaščititi, je dejal. V Trstu pa te zaščitne ukrepe premnogi razumevajo kot nezaslišane »privilegije«. Lokar je seveda obžaloval, da je, bila njegova stranka izključena iz nove upravne večine. Podobno obžalovanje je v razpravi v imenu KD izrazila tudi Rossanna Poletti, sicer pa se je slovenske problematike v svoji repliki dotaknil sam demokris-tjanski župan Franco Richetti. Rekel je, da pravilno poudarjamo, kako je tržaška kultura kozmopolitska, vendar pri tem bi ne smeli pretiravati, kajti Trst ni narodnostno »nevtralen«. Navezujoč se na izvajanja Spa-dara, je tržaški župan dejal, da Trst mora biti odprt Evropi, a to kot italijansko mesto. Richetti ni zanikal, da obstajajo določeni »zadržki« do Slovencev, a to je po njegovem odraz »neke mogoče pretirane občutljivosti«, ki so jo Tržačani razvili v svojih »težkih« zgodovinskih izkušnjah. Sicer pa je Richetti načelno priznal, da ima tudi slovenska manjšina neko vlogo v našem mestu. M. B. Melonarji bodo »nadzorovali« izvajanje programa koalicije Lista za Trst bo dejansko podpirala "od zunaj" novo petstrankarsko koalicijo, ki bo vodila tržaško Občino in Pokrajino. V zameno za to politično pozornost pa bo za sedaj zahtevala več oblasti v Krajevni zdravstveni enoti in v upravnem svetu pristaniške ustanove, istočasno pa tudi "nekaj" predsednikov tržaških rajonskih svetov. V melonarskem gibanju je tako prodrla tako imenovana zmerna linija tajnika Staffierija, ki se je od vsega začetka zavzemal za neposredno sodelovanje Liste v novih upravah. To mu sicer ni uspelo, medtem ko mu je uspelo obdržati tajniško mesto. Staffieri je bil namreč na zadnji skupščini potrjen s široko večino glasov, kar velja tudi za Cecovinija, ki bo ostal na predsedniškem mestu. Slednji se je pred kratkim odpovedal funkciji občinskega svetovalca in obdržal le svetovalsko mesto na Deželi. Tega pa ni naredil Gambassini, ki je torej istočasno deželni in občinski svetovalec. Voditelj skrajne frakcije melonarskega gibanja hoče očitno "nadzorovati", da bo nova koalicija spoštovala upravni program, ki ga je na zadnji občinski seji podprla tudi LpT. Cecovinijevo mesto v občinskem svetu bo prevzel prvi neizvoljeni na listi LpT, trgovec Giuseppe Di Lorenze. Srečanje o bolničarskih šolah v deželah Alpe-Jadran Ob javni izročitvi diplom bolničarjem, ki so diplomirali letos, bo šola za poklicne bolničarje Giulio Ascoli priredila v soboto, 5. novembra, ob 10. uri v kongresni dvorani tržaškega sejmišča srečanje med šolami za bolničarje iz dežele delovne skupnosti Alpe Jadran, in sicer iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Na temo »Vzgojni in izobraževalni sistem bolničarjev v Sloveniji, na Koroškem in v Furlaniji-Julijski krajini: današnji položaj in predlogi za bodočnost« bodo spregovorili predsednik tržaške KZE in njenega šolskega sveta Bevilacgua, profesorica na Višji zdravstveni šoli v Ljubljani Tatjana Valant Veličkovič, ravnateljica Centra za bolničarsko poklicno izobraževanje v Celovcu Elisabeth Pri-bernig in podpredsednica Italijanske zveze zbornic poklicnih bolničarjev Paola Ferro. Med prireditvijo bodo najboljšim študentom podelili petnajst štipendij, ki jih je prispeval tržaški gospodarstvenik Primo Rovis. V DSI recital Prešernovih poezij z Alešem Valičem Obiskovalci Društva slovenskih izobražencev so bili v ponedeljek prijetno presenečeni nad večerom, ki so jim ga pripravili prireditelji. Na sporedu je bil recital, oziroma umetniška interpretacija prvotnih izdaj Prešernovih poezij. Gost večera je bil igralec ljubljanske Drame Aleš Valič. Publika je z zanimanjem prisluhnila njegovi občuteni in prepričljivi recitaciji poezij enega najpomembnejših umetnikov slovenske besede in ga ob koncu nagradila z dolgim aplavzom. Večer se je zaključil s predstavitvijo kasete z naslovom Prosto srce. Gre za izbor najznačilnejših Prešernovih poezij v stari izdaji. Kaseto je posnel Aleš Valič, glasbena spremljava je delo skladatelja Lada Jakše, pri izboru pa je sodeloval tudi dr. Boris Paternu. Gost večera v DSI je povedal, da se je povsem zavestno odločil za prvotne izdaje poezij. Prešeren je svoje pesmi kasneje popravljal, tudi drugi so marsikaj spremenili, s temi popravki pa so poezije izgubile svojo pristnost in neposrednost. Kaseta je v Sloveniji doživela precejšen uspeh, saj so doslej prodali nekaj tisoč izvodov. Čeprav je izšla že pred kakim letom, pa v Trstu še ni naprodaj. Kraški marmor zanima gradbenike iz Veneta rharm^Stavn.*i Konzorcija za kraški Sovin 50 Lneli te dni na sedežu Trio oramf zbornice srečanje z delegaciji sta ben*ov iz Veneta. Sestanek — tržašk Se 9a udeležila tudi profesorja sodi v vniverze Pozzetto in Cucchi — UporaHVlr Prizadevanj, da bi razširili čim h ?. nabrežinskega kamna in ga heoa m XUve*iavdi na tržišču gradbe- |a materiala. kazahe*Ški podietniki so vsekakor pomen in lv° zanimanje za ta žlahtni ka-obiskaii ^ljubili, da bodo v kratkem 1 i-udi kamnolome. Poštna uprava ne pozna »Občine Milje« Te dni smo izvedeli za primer še enega, milo rečeno nerazumljivega ravnanja tržaškega poštnega ravnateljstva, ki se nanaša na plačevanje denarnih vsot preko poštnih tekočih računov. Mati nekega otroka, ki obiskuje Slovenski šolski center v Miljah, je od tamkajšnje občinske uprave prejela v slovenščini napisano vabilo, naj za šolsko prehrano svojega otroka nakaže določeni znesek preko poštnega urada, in sicer na tekoči račun št. 264341, naslovljen na: »Občina Milje, Odborništvo za javno šolstvo — blagajniški servis«. Prizadeta je tako tudi storila in slovensko izpolnjen obrazec poštne nakaznice so ji v poštnem uradu v Žavljah brez zadržkov sprejeli. Čez dober teden pa je gospa prejela uradni dopis poštne uprave iz Trsta, v katerem je rečeno, naj z odrezkom poštne nakaznice dvigne že nakazani znesek (126 tisoč lir), ker vplačilo ni veljavno. To neveljavnost je poštna uprava utemeljila s frazo »neobstoječi naslovnik«. Odveč bi bilo ugibati, zakaj za tržaško poštno upravo »Občina Milje« ne obstaja, medtem ko smo trdno prepričani, da Comune di Muggia obstaja. Prizadeta gospa je pač naredila napako, da se je strogo držala navodil pristojne javne uprave, se pravi Občine Milje. Mi pa se ob tem lahko še vprašamo, zakaj je slovenski jezik razumljiv in dovoljen za neko krajevno javno upravo, ki se pri svojem delovanju mora posluževati tudi pošte, za katero pa je slovenščina približno tako nerazumljiv pojav kot »neznani leteči predmeti«. Zaradi ljubezenskega razočaranja Samomor mladoletnice vljenk»aoleg seveda solistke-dirigen-tke, igrala tudi na zaključnem gala koncertu, na katerem se je predstavil tudi harmonikarski ansambel, (dam) Prijetno srečanje 50-letnikov iz Bazovice, Gropade in s Padrič Prebivalci Bazovice, Gropade in Padrič, ki so se v tem letu srečali z Abrahamom, so se pred dnevi zbrali, da bi skupaj praznovali življenjski jubilej. V jutranjih urah so se poklonili spominu padlih v NOB v treh kraških vaseh in nato položili cvetje pred spomenik na bazoviški gmajni. Slavnostno kosilo so imeli na Vrhu pri Gorici, kjer so se zadržali ob obujanju lepih spominov na mlada leta. Zvečer so se vrnili v Bazovico, kjer so se v domači gostilni zabavali do poznega (foto Križmančič) Kdaj dvigniti pokojnine Kako bo z izplačevanjem pokojnin v teh prazničnih dneh? Na vprašanje odgovarja poštno ravnateljstvo, ki sporoča, da bodo v poštnih uradih tržaške občine danes, 2. novembra, izplačevali pokojnine z zapadlostjo 1. in 2. novembra, v petek, 4. novembra, pa one, ki zapadejo 3. in 4. novembra. izleti Ste že pomislili, da bi pričakali novo leto daleč od vsakdanjih skrbi? Sekcija KPI občine Dolina vam nudi 5-DNEV-NO POTOVANJE od 29. decembra 1988 do 2. januarja 1989 v Sovjetsko zvezo s silvestrovanjem v Moskvi s karakterističnimi ruskimi običaji in navadami. Informacije in vpisovanje jutri, 3., in v petek, 4. novembra, na sedežu sekcije KPI v Dolini 75/a od 19. do 20. ure ali po tel. 232223 v popoldanskih urah. Mesta so omejena in zato vabimo vse interesente, da pohitijo z vpisom. SPDT priredi v nedeljo, 13. t. m., avtobusni izlet na Korado, kjer bo tradicionalno Martinovanje. Odhod avtobusa ob 8. uri z Opčin (pred Prosvetnim domom), ob 8.15 pa izpred sodne palače na Foro Ulpiano. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška. Izlet vodi Ervin Gombač, ki je na razpolago za morebitne informacije. (tel. 754742). Darujte p sklad Mitje Čuka kino ARISTON - 15.30, 22.15 Frantic, krim., ZDA 1988, r. Roman Polanski; i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Buckley. EXCELSIOR I - 16.15, 19.15, 22.00 Lulti-ma tentazione di Cristo, r. Martin Scorsese, D EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 Piccolo dia-volo, i. Roberto Benigni, Walter Mat-thau. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Corto cir-cuito II. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caldi pec-cati, porn./ □ NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Blade runner, fant., i. Harrison Ford. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Pelle alla conguista del mondo, dram., Danska 1988, r. Bille August, i. Pelle Hvenega-ard, Max von Sydow. FENICE - 16.00, 22.15 Corning to America - II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Danko, i. A. Schwarzenegger, J. Belushi. MIGNON - 16.30, 22.00 II mio amico Mac, fant., r. S. Raffili, i. J. Calegory, C. Ebersole. EDEN - 15.30, 22.10 Ragazze in affari, porn., Q-Q VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 - Snack bar Budapest, dram., r. T. Brass, i. G. Giannini, R. Baracchi, D CAPITOL - 16.30, 22.00 Mister Crocodi-le Dundee II., r. John Cornell, i. Paul Hogan, Linda Kozlovsky. LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 Bird, ZDA 1988; r. Clint Eastwood; i. Forest Whi-taker, Diane Venora. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Bocche bollenti a San Francisco, porn., D D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□ . _________gledališča_____________ VERDI Jesenska simfonična sezona - V soboto, 5. novembra, ob 20.30 (red A) koncert pianista Louisa LORTIEJA in klavičem-balista Iltona WJUNISKEGA. Na sporedu skladbe L. Mudila in P. I. Čajkovskega. Ponovitev koncerta v nedeljo ob 18. uri. V torek, 15. novembra, ob 21. uri večer z orkestrom GEWANDHAUS iz Leipziga, ki ga vodi Kurt Masur. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic. ROSSETTI Gledališka sezona 1988/89 - Danes ob 16. uri (red 1. sreda — upokojenci) bo gledališka skupina Giulia Bosettija nastopala z delom ZENOVA ZAVEST, ki ga je priredil Tullio Kezich po romanu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 2. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstava traja dve uri in pol. Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti so v teku vpisovanja novih abonmajev in potrditve starih. GRISTALLO - LA CONTRADA Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Carpin-terija in Faragune MARINARESCA ali NEL PAESE DELLE MALDOBRIE. Režija Francesco Macedonio. Predstave bodo zaradi velikega uspeha podaljšali do 13. novembra. Pri blagajni gledališča Cristallo (Ul. Ghirlandaio 12) in pri Utat v Pasaži Protti 2 so v teku vpisovanja novih abonmajev. koncerti SKD Tabor - Openski glasbeni večeri v nedeljo, 6. novembra, ob 17. uri na sporedu prvi koncert sezone z nastopom Tomaža Lorenza - violina in Alenke Ščeko-ve-Lorenz - klavir. Spored koncerta, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah, vključuje antologijo slovenskih violinskih skladb od 18. stoletja do danes. Vabljeni! razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je odprta razstava Demetrija CEJA pod naslovom Odprtine. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 4. novembra na ogled razstava slikarja Ful-via MONAIJA. V galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) bo do 10. novembra odprta razstava slikarke MIRELLE SCHOTT SBISA. SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom. Do 6. novembra razstavlja CLAUDIA RAZA. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. V Občinski galeriji na Trgu Unita bo do 6. novembra na ogled razstava Emidia EREDITAJA. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Ob praznikih od 10.00 do 13.00. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, je do 7. novembra na ogled razstava Marka RUPNIKA. Urnik: od 17.00 do 19.00. čestitke Danes praznuje rojstni dan DRAGO GRILANC. Vse najboljše in mnogo zdravja in veselja mu voščita oče in mama. Draga MAMA! Danes tvoj rojstni dan slaviš, zato si zate zaželimo, da bi bila še in še zdrava in srečna. Tvoje Franka, Kristina, Katja in vsi, ki te imamo radi. Ljuba nona in teta DANICA! Prejmi 44 vročih poljubčkov od tvojih malih Sonje, Erike in Elise. Oglasni oddelek Primorskega dnevnika PUBLIEST obvešča cenjene odjemalce, da bo jutri, 3. novembra, sprejemalo oglase uredništvo Primorskega dnevnika. _________mali oglasi_____________ KUPIM 80-basovsko harmoniko. Tel. 229331 ali 229112. HARMONIKO, elektronsko, znamke ex-celsior z ritmičnim strojem prodam po ugodni ceni. Tel. 0481/20002. RESTAVRACIJA išče kuharico s prakso, delovne ure po dogovoru. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica". PRODAMO dvonadstropno hišo z garažo, vrtom in lepim razgledom na morje v središču Sesljana. Za informacije tel. 299692 od 20. do 21. ure. DRAGULJARNA MALALAN - Opčine -ima na razpolago srečke velikega nagradnega žrebanja 'BOŽIČ 88". Za vsakih 10.000 lir nakupa zahtevajte eno srečko. IŠČEM zaposlitev kot uradnica. Znanje slovenskega in angleškega jezika, izkušnje v import/export ter z bankami. Pismene ponudile na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica". BOLNIŠKA SESTRA išče delo v Italiji, znanje italijanskega jezika. Tel. 003866/23056. NUDIM pomoč v gospodinjstvu ali kot baby sitter. Tel. 003866/23056. Zabavna oddaja s kvizi in izjemnimi nagradami V našem zaporu ki jo vodita Sabina Citter in Andro Merku po Radiu Trst A, običajno vsako sredo od 15.15 do 17. ure, bo izjemoma na sporedu jutri, 3. t. m., ob isti uri. Ne zamudite je... in sodelujte. Kličite na št. 362909. včeraj - danes Danes, SREDA, 2. novembra 1988 VERNE DUŠE Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 16.50 -. Dolžina dneva 10.03 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 14.05. Jutri, ČETRTEK, 3. novembra 1988 JUST PLIMOVANJE DANES: ob 6.14 naj višje 27 cm, ob 13.47 najnižje -4 cm, ob 16.24 najvišje -2 cm, ob 22.56 najnižje -25 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,3 stopinje, zračni tlak 1005,5 mb raste, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vl^ga 58-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. oktobra, do sobote, 5. novembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Lanjo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije). BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA - (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. V četrtek, 3. novembra Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Larjjo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Zavije). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje). BAZOVICA - (tel. 226210) - Od 8.30 do 13.00. Po 13. uri samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica razna obvestila Sklad M. Čuk prireja popoldanske lekcije za srednješolce od 4. novembra dalje ob ponedeljkih in četrtkih. Informacije in vpis na sedežu Sklada, Proseš-ka ul. 133, Opčine, danes, 2. novembra, in jutri, 3. novembra, od 10. do 12. ure. ŠD Mladina prireja v sodelovanju s trgovino Hill Šport SEJEM NOVE JN RABLJENE SMUČARSKE OPREME' v nedeljo, 20. novembra, od 10. do 22. ure ter v ponedeljek, 21. novembra, od 14. do 22. ure v Domu A. Sirk v Križu. Rabljeno opremo sprejemamo v petek in soboto pred sejmom od 18. do 20. ure. Odbor za doraščajočo mladino Pr* SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel v Trstu prirejata ZIMOVANJE V ZGORNJIH GORJAH od 27. decembra do 4. januarja 1989 za mladino od 11. do lr-leta. Vpisovanje na sedežih SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel-744249, in v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 531644 vsak dan od 9. do 12. ure ter od 16. do 18. ure (razen ob sobotah). Narodna in študijska knjižnica prireja TEČAJ O ARHIVISTIKI od 15. do 23. novembra 1988. Informacije in prijave: NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel-774333, NŠK OZ, Trst, Ul. Petronio 4, tel. 733086, Knjižnica D. Feigel, Gorica, Ut Croce 3, tel. 531495. Na osnovni šoli K. Širok v Ul. Dona-doni v Trstu bo ob torkih in petkih zvečer telovadba za odrasle. Kdor se že« prijaviti, naj se javi v dopoldanskih urah na šoli. 50-letniki občine Dolina priredijo 12-t. m. večerjo v restavraciji na Jezeru pn Olimpiji. Kdor se je želi udeležiti, naj telefonira v večernih urah na št. 228468 ali 811773. Poskrbljeno bo za zabavo in razvedrilo. Oglasite se v čim večjem številu! razne prireditve Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Opčine - Prosvetni dom. V petek, 4. novembra, ob 20.30 literarni večer: Ob VODI IN KRUHU, poezija ZLATKE_LO' KATOS. Predstavitev: ZORA TAVČAR. Sodelujejo recitatorji in MePZ Primorec-Tabor. SKD Vigred vabi v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostore šempolajske osnovne šole na ogled lepljenke VASK VRTILJAK v izvedbi dramske skupin* 4 * 6 * 8 * KD Kraški dom iz Repna (režija Drag0 Gorup). Vabljeni! Zveza slovenskih kulturnih društev priredi 4. in 5. novembra t. 1. SEMINAR PO ORFFOVI METODIKI. Seminar, ki ga bo vodila predavateljica Ida Virt, ° praktičen in je namenjen vzgojiteljicam, učiteljicam osnovne šole in vsem, ki J10 zanima, da bi se seznanili z didaktičnim1 osnovami Orffove metodike glasbene vzgoje. Seminar se bo odvijal v Gregor61' čevi dvorani s sledečim urnikom: v potek, 4. novembra, od 15. do 19. ure ter soboto, 5. novembra, od 14. do 18. ur& Informacije in prijave do 2. novembra ° uradnih urah, tel. 767303. Drugi večer predavalne sezone SPD bo v četrtek, 10. t. m., ob 20.30 v Greg°r čičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška. B°ta^ nik in univerzitetni profesor dr. T° Wraber bo predaval na temo MED RA TUNAMI V PROKLETIJAH. Predavanj6 bo obogateno z diapozitivi. prispevki 3 V spomin na mamo Amalijo Gabrov? darujeta Palmino in Ivanka 50.000 W 31. 10. 1988^J vaško skupnost Praprot. Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona Grška drahma ... Kanadski dolar .. 1305.— Japonski jen.... 742. - - Švicarski frank 216.-- Avstrijski šiling .... 657.— Norveška krona ... 35.— Švedska krona..... 2320.— Portugalski eskudo 1970.— Španska pese ta 190.— Avstralski dolar ... 8,50 Debeli dinar...... 1075.— Drobni dinar...... 10.-881‘Tj 105,2° 196-— 2ll'5l 8,5° 10,5° 104žž 0,27 BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tele!.: Sedet 040/67°", Agencija Domjo 831 6)1 Agencija Rojan 41 JESENSKE IN ZIMSKE NOVOSTI OBLAČIL ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS JUTRI, 3. NOVEMBRA, BO TRGOVINA ODPRTA \SPORT 250 m od mejnega £,"“213780 VELEBLAGOVNICA ZA ŠPORT PR/X—4 Lucio Dalla in Gianni Morandi s trgov v gledališke dvorane Ženska in njena stvarnost breda pahor Samozavest ni moškega spola Mo P°^etnih uspehih se Lucio Dalla in Gianni Morandi s predstavo Dalla-atto secon(l° pripravljata na vrsto nastopov v gledaliških dvoranah, limr i' Postava je obiskala 32 mest, ogledalo si jo je približno pol milijona Zj; l: jim je treba prišteti še kakih 7 milijonov televizijskih gledalcev. (Televi- ver oskrbela neposredni prenos iz Sirakuz.) Premiera zimske ali gledališke v ,zi]e je predvidena za četrtek v milanskem Teatro lirico. Predstava bo gostota3 v italijanskih gledališčih do konca decembra, januarja pa se bo začela neJa po drugih evropskih mestih. je Prehod s trga v dvorano je zahteval marsikatero spremembo. Dogajanje se bo Preselii° v neko podstrešje (sceno je pripravil Bruno Garofalo) in se tem° -°al° v dveh delih. Dalla in Morandi ne bosta samo pevca in glasbenika, režjveč tudi igralca, saj sta si odmerila pravi vlogi. Sama sta namreč skrbela za jj i°’ istočasno pa sta tudi »preoblekla« nekaj pesmi v nove aranžmaje. Morda a bo tako uspelo celo ponoviti poletni uspeh. Gilbert Becaud se tolaži v Parizu tol n ^!ft>ert Becaud se po razočaranju, ki ga je doživel v Ameriki, namerava Zltl Pred domačo publiko v pariškem gledališču 01ympia. ,lQ„ komedija Madame Rose, s katero je nastopal v Broadwayu, je ng rec »zdržala« samo dva tedna. Nekateri kritiki menijo, da so pesmi slavne-Prav 'fCa zastare^e tn da tudi njegov stil sodi v preteklost. Francozi pa so nanj Iphk ta^° navezani kot Amerikanci na Franka Sinatro. Zato se lahko sedaj gy& ,eP.a srca pripravlja na nastop v 01ympii (noben francoski pevec ni v tem ZaPii /i la,lko nastopal kot on), saj ga francosko občinstvo prav gotovo ne bo dni ih ^ Podstaviti namerava nekakšno retrospektivo svojih uspehov v za-■lQn- ,5 le(ih v dveh variantah - rdeči in roza, torej dve predstavi v eni ob bil JTtIVem prepletanju. Tako bo 61-letni »pevec s pikčasto kravato« lahko poza-a zadnji prekooceanski neuspeh. (foto Križmančič) Pred kratkim se je v Italiji rodila moška inačica spolne posvetovalnice. Prva tovrstna služba v Evropi ima osrednji sedež v Rimu ter dve podružnici v Milanu in Genovi, namenjena pa je izključno moškim, ki imajo težave na spolnem področju. Zamisel, da bi ustanovila posebno posvetovalnico za moške, se je porodila mladi in iznajdljivi psihoseksologi-nji Monici Morgan ti. Praksa je pokazala, da so bile njene intuicije osnovane, vendar pa se je zmotila glede starosti uporabnikov. Po začetni zadregi, ko si je le malokdo upal zaiti v posvetovalnico, so se na pogovor s strokovnjaki zatekli v velikem številu, vendar pa je bilo med njimi malo mladih ali celo mladoletnikov. M. Morganti je namreč strokovnjakinja za spolnost mladoletnikov, ki jih srečuje v posvetovalnici Cres v Rimu, kjer je zaposlena. S tega zelo specifičnega zornega kota je ugotovila, da so italijanski mladoletniki glede spolnosti v precejšnjih težavah. Očitno so imeli še največ problemov fantje, kar je psihoseksologinjo navedlo, da je odprla posvetovalnico za moške. V njej pa se najbolj pogosto oglašajo odrasli moški, ki so uspeli v poklicu, zato pa se morajo soočati z utrujenostjo zaradi preobremenjenosti in z osamljenostjo v družini. Njihovo počutje vpliva tudi na spolno sfero, vendar je značilno, da načenjajo vprašanje pretežno s tehnične plati. Tako večina toži nad prehitro ejakulacijo ali nad slabo erekcijo. Ob takšnih klasičnih moških dramah pa se pojavljata novi patalogiji, in sicer pomanjkanje poželenja ter nepoteše-nost. Tudi moški torej odkrivajo občutek nezadovoljstva po spolnem občevanju, ki ni predstavljalo posebnih »tehničnih« problemov. Ženske so do tega spoznanja prišle veliko prej ter se skušale izviti iz zagate na različne načine. Med najbolj uspešnimi nasveti je geslo iz feminističnih vrst »Imeti se moraš rad in prisluhniti lastnim potrebam-željam!«. Napotek je težje uresničljiv za moške, ki morajo biti od »nekdaj« trši in manj pozorni do sebe in drugih. Velikokrat tudi njihove partnerke zahtevajo od njih, da se obnašajo kot večni lovci, ki zasledujejo zaželeno žrtev-trofejo. Prav spreminjajoče se obnašanje žensk oziroma zadržanje, ki ne oddaja več nekoč lahko razpoznavnih znamenj, spravlja moške v precejšnjo zagato. Prej kot na živa bitja spominjajo na sfinge, je precej razširjeno mnenje v moških vrstah. Ženske namreč ne zardevajo več, ko so v zadregi (mogoče niso več v zadregi?); ne prebledijo ob predrznih ali žaljivih pripombah; ne padajo v nezavest, ko jih predragi prosi za roko; še spogledujejo se ne več, kot je bilo še do pred kratkim v navadi. Lahko bi sicer rekli v skladu z ljudsko modrostjo, da lepa beseda lepo mesto najde, in zato bi lahko zaljubljenci ali osvajalci kar prišli z besedo na dan. Toda dvorjenje ali vzpostavljanje spolnih odnosov je veliko bolj zapletena igra, ki temelji na drugačnih razpoznavnih znakih od besede. Vendar pa tudi ostali razpoznavni znaki, ki so še do nedavnega usmerjali moške v njihovih osvajalskih prizadevanjih, niso več zanesljivi. Odkar se namreč ženske v skladu s spoznanji ženskega gibanja, ki so jim prešla že v kri, oblačijo sebi v veselje in zadoščenje, so na primer oprijeta krila sila varljiv znak. Tudi pozibavajoča se hoja ali poudarjeno ličenja še nič ne pomenita, kot morajo biti moški tudi zelo oprezni pri branju oziroma tolmačenju izzivalnih napisov, ki jih »predmeti njihovega poželenja« razkazujejo na raznih kosih oblačil. Zadrega v moških vrstah je precejšnja, kajti strokovnjaki na pojav ne gledajo z nasmeškom, temveč se lotevajo njegove analize ter možnih rešitev zelo angažirano in z vso moško prizadetostjo. Ob strokovnem pristopu, izraz takšnih prizadevanj je prav gotovo tudi posvetovalnica za moške, pa se sprošča tudi bujna fantazija zagovornikov bolj splošno uporabnih pomagal. Revolucionarna novost na tem bolj igrivem področju ter veliko upanje moških se imenuje »excellence«. Gre za šminko, ki menjuje barvo glede na intenzivnost občutkov, ki prevevajo lastnico ustnic. Svojstveni termometer čustev so iznašli na Angleškem, kjer ga bodo v kratkem začeli preizkušati in ga nato predali vsem ostalim pomoči potrebnim uporabnikom. ___RAI 1 9 4n Aktualno: Uno mattina 94n ; rvLUdlno: uno mattina lO nn , an*zanka: La famiglia Brady 10 m Xariete: Ci vediamo alle dieci ll0Q dnevnik, nato 2. del varieteja v,an,: Aeroporto internazionale 12 ns Xre(ne in dnevnik 13 in Yariete: Via Teulada 66 14 no Dnevnik 141- Xariete: Fantastico bis 15 0n , °k' °ddaja: Kvarkov svet 16 no i?.obraž. oddaja: Otroški svet 1720 x1Sanke 18 on tjanizanka: La baia dei cedri 18 os 5nevnik - kratke vesti 19 30 Xviz: Domani sposi 19 40 ::?brika: Knjiga, naša prijateljica 20 on ^lmanah in dnevnik 2020 Xnevnik " večerne vesti 2120 ~.ac*aIievanka: Sapore di gloria v film: Da un paese lontano: lovanni Paolo II (r. Krzysztof 4-anussi, i. Sam Neill, Christop- 22 m r,er Cazenove, 1. del) 224« 5nevnik. nato Filmske novosti 23 4« .P°rt: b°ks, Belcastro-Hardy 24 on n Ua!no: per fare mezzanotte ^Dnevnik - zadnje vesti 8.00 Nad.: La corona del diavolo 9.00 Film: Odio per odio (vestern, 1967, r. Domenico Paolella, i. Antonio Sabato, John Ireland) 10.20 Risanka 11.00 Dnevnik, nato dok. o kemiji 11.30 Nanizanka: L'impareggiabile giudice Franklin 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.00 Nanizanka: Saranno famosi 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Film: La leggenda di Robin Hood (pust., ŽDA 1938, r. Keig-hley-Curtiz, i. Errol Flynn) 17.00 Dnevnik, nato Spaziolibero 17.45 Glasbena oddaja: Improvvisando 18.20 Dnevnik - športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Koster 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: L'arrivista (kom., Fr.-It. 1974, r. P. G. Deferre, i. A. Delon) 22.15 Dnevnik, nato kviz II milionario 23.20 Dnevnik - zadnje vesti 23.30 Film: Ricercato per omicidio (krim., Fr. 1953, r. Jean Sacha, i. Eddie Constantine) 12.00 Informativna oddaja: Meridiana - Znanost in kultura 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija 15.00 Informativna oddaja: Nove meje znanosti 15.30 Koncert: Mahlerjeva Pesem o zemlji (Orkester Haydn iz Trenta in Bočna, dir. Carl Melles) 17.30 Dokumentarna oddaja: Geo 18.20 Nanizanka: Vita da strega 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dok. oddaja: 20 let prej 20.00 Variete: Complimenti per la trasmissione 20.30 Film: 48 ore (krim., ZDA 1983, r. Walter Hill, i. Eddie Murphy, Nick Nolte) 22.30 Dnevnik - večerne vesti 22.15 Informativna oddaja: Non stupi-tevi, e cosi! 23.35 Rubrika: Drobci 23.45 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Dok. oddaja: 20 let prej 10.00 16.35 16.50 17.10 17.30 18.15 18.45 19.00 19.01 19.13 19.30 19.55 20.05 21.45 22.00 22.55 Mozaik. Drama: Nekje živi Cen-ka (J. Žmavc, pon.), nato oddaja o kulturi Osmi dan Video strani Mozaik. Oddaja o kulturi: Osmi dan (pon.) Tečaj angleščine Spored za otroke in mlade: Medvedkov godrnjavček (M. Jezernik) in Butalci (J. Milčinski) Izobraževalna oddaja: Pred izbiro poklica - Logoped (1. del) Risanka Vremenska napoved Obzornik TV Okno in Zrno Dnevnik Vremenska napoved Film tedna: Bel, tuj in pegast (dram., SZ 1986, r. Sergej Solov-jev, i. Slava Iljuščenko, Boris Po-lehnovic) Mali koncert: violist Franc Av-senek igra Sonato za violo op. 25 Paula Hindemitha Dnevnik Video strani 13.30 TV dnevnik 13.40 Športna oddaja: Juke Box - Zgodovina športa po želji (pon.) 14.10 Mednarodni nogomet (pon.) 16.00 TV dnevnik 16.10 Kronika in reportaže: Šport spektakel 18.50 TV dnevnik 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TIMAU — Spomenik ženskam prve svetovne vojne TRST — Napetost v srbski pravoslavni skupnosti TRST — Demetrij Cej razstavlja v TK Galeriji TRST — Razstava likovnice Mirelle Schott-Sbisa v galeriji Cartesius 19.30 TVD Stičišče 20.00 Nanizanka 20.30 Mednarodni nogomet 22.30 TV dnevnik 22.45 Tednik: Sportime magazine 23.00 Nočni boks: slavna srečanja _ _ CANALE5 8,00 Nanizanke: Streč amore, 8.30 Una~ pjia americana, '"■» CSS tando, 11.15 Tut I^glia, 12.00 Bis, - 1 Pranzo e se, Can gen M. 15 Gioco delle 15,05 Nanizanka: La 16 n« aprateria i6:50 Kvmzaxka:Webs 17 Doppio Sl OK! TiC eSt lavie' ib'11 prezzo e g 18.55 II gioco dei I9/45 Tra moglie , 20,30 FUm: Lanno del l985: r- Michael < no Mickey Ro 23.15 T*n Lone) 24.00 RnKUMlno: Dossiei O.lo brika-' Premieri £an.: Sulle stradf California, l.li rrX?w?U10SC” '%K"ETEOU^n fcanke: Mar, “102" 9.30 Film: Senza famiglia (kom., It. 1944, r. Gior-gio Ferroni, i. L. De Ambrosis, Ermino Spalla) 11.30 Nan.: Cannon, 12.30 Agenzia Rockford 13.30 Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspet-tando il domani, 17.00 Febbre d’amore, 18.00 New York New York 19.00 Aktualno: Dentro la notizia 19.30 Nan.: Gli intoccabili 20.30 Aktualno: Sono inno-cente 21.30 Nan.: Vietnam addio 22.30 Aktualna oddaja: Non-solomoda 23.15 Aktualno: Dentro la notizia 23.45 Film: L uomo in basso a destra nella fotogra-fia (dram., Fr.-It. 1973, r. Nadine Marguand Trintignant, i. Luis Trintignant, Michel Bouchet) 1.45 Nanizanka: Vegas ~f|) ITALIA1 7.15 Risanki: Belle e Sebas-tien, 7.45 Rascal 8.15 Nanizanke: Super-man, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 13.00 14.00 14.30 15.05 15.30 16.00 18.30 20.30 22.20 23.00 23.20 23.50 24.00 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Fa-mily, Kiss me Licia Variete: Smile Glasbena oddaja: Dee- Nan.: Family Ties Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Beverly Hills Nanizanke: Magnum P.I., 19.30 Happy Days, 20.00 Arriva Cristina Film: Colpo di fulmine (kom., It. 1985, r. Marco Risi, i. Jerry Cala, Va-nessa Gravina) Nanizanka: Žanzibar Aktualno: Dibattito! Nanizanka: Tre cuori in affitto Rubrika: Premiere Nanizanki: Samurai, 1.00 Star Trek jay Television Tečaj anglešči msM telepadova 11.30 Nadaljevanki: Amor gitano, 12.30 IRyan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Un vita da vivere, 15.15 Ciran-da de Pedra, 16.45 Piu-me e paillettes 17.30 Otroška oddaja: Super 7, vmes risanke Bra-vestarr, Gli sceriffi delle stelle, Robotech, Lupin III 20.00 Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine 20.30 Film: I nipoti di Zorro (kom., It. 1968, r. Mar-cello Giorciolini, i. Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia) 22.25 Kviz: Colpo grosso 23.25 Oddaja o ribolovu 23.55 Nanizanka: Svvitch 1.00 Film: Delizia (kom., It. 1986, r. Dario Donati) ^ TELEFRIUU 13.30 Nanizanke: Angie, 14.00 Le adorabili cre-ature, 14.30 Cuori nella tempesta 15.30 Rubrika: Parola mia 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: I giove- di della signora Giulia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka 20.30 Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Variete: Al Paradise 1.00 Informativna oddaja: Nevvsdal mondo j teleouattro 1 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.10 Za vsakogar nekaj: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji, Glasbeni listi, Paberkovanja in beležke; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Zdravniška posvetovalnica, 12.40 Zbor Bratuž iz Gorice (vodi Stanko Jercijo); 13.20 V našem prostoru: Glasba po željah, Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Izza kongresa (rež. J. Povše); 15.15 Glasba, novice in pogovori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: leningrajski akademski zbor Mihajl Glinka in simf. orkester RTV Ljubljana; 18.00 M. Dvorak: Pisma iz Prage; 18.40 Glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Knjižni molji; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.20 Mladi mladim; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Mihe Dovžana; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.25 Naši interpreti; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 13.00 Na valu Radia Koper, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Koledarček; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Gremo na kavo; 8.20 Naj... program; 8.25 Popevka tedna; 8.35 Glasba; 9.32 Feeling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na 1. strani; 10.05 Čudovitih sedem; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.33 Popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 16.00 Puzzle; 16.33 Mi in vi; 17.00 Šhow business; 17.33 Glasba; 18.00 Bubbling; 18.33 Dee-jay; 19.00 Glasbena obzorja. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranja matineja; 12.00 Glasbeni utrinki; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored. V spomin na pokojne in še posebej na padle za svobodo Občutene svečanosti vsepovsod na Goriškem Mesec november se je včeraj pričel v znamenju spomina na vse, ki jih ni več med nami. Ljudje so že v prejšnjih dneh okrasili grobove, očistili nagrobne kamne in razporedili košate šope cvetja v spomin na umrle drage. Včeraj so se ves dan na pokopališčih vrstili obiski ljudi, ki so se strnili na krajih zadnjega počitka preminulih dragih. Vsakdo se je seveda spomnil družinskih 'članov, prijateljev, znancev. Ob tem pa so bile po vseh naših krajih tudi številne spominske svečanosti, ki so oživele kolektivni spomin na žrtve vojn in predvsem vseh naših ljudi, ki so darovali življenja v boju za osvoboditev. Sončen, skoraj bleščeč jesenski dan je omogočil, da je bilo sodelovanje ljudi pri spominskih svečanostih vsepovsod tokrat še posebno veliko. Najpomembnejša je bržkone bila slovesnost na glavnem goriškem pokopališču, kjer so delegacije Generalnega konzulata SFRJ v Trstu, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in pokrajinskega odbora združenja borcev VZPI-ANPI položile vence k grobnici padlih partizanov, kasneje pa je sledilo še polaganje še k grobnici 26 padlih jugoslovanskih borcev, ki počivajo na goriškem pokopališču. Svečanost je letos zadobila še poseben pomen s prisotnostjo županov Gorice in Nove Gorice, Antonia Scarana in Alberta Bev-čiča. Ob njiju in generalnemu konzulu Liviju Jakominu ter predstavnikih že navedenih organizacij so bili še drugi predstavniki družbenopolitičnega življenja z obeh strani meje, bivši borci, svojci padlih in drugi. Pred partizansko grobnico sta nekaj priložnostnih misli izrekla predsednik mladinskega odbora SKGZ Boris Peric , 1sp* (Foto Čubej) Komemoracija pred spomenikom padlim v NOB v Podgori Števerjanci so se zbrali pred spomenikom na vaškem trgu (Foto Marinčič) in Silvino Poletto v imenu pokrajinskega odbora VZPI-ANPI. Prvi je dejal, da poklon padlim ne sme biti zgolj spominski obred, pač pa mora postati aktivna obveza za nadaljnje uveljavljanje idealov miru, svobode in medsebojnega spoštovanja. Poletto se je med drugim dotaknil vprašanja pravilnega vrednotenja naše polpretekle zgodovine. Pred grobnico jugoslovanskih borcev je govoril predsednik novogoriške SZDL Karlo Pavletič, ki se je navezal na svetli zgled padlih ter poudaril, da ne smemo nikoli več dovoliti, da bi nas ob meji razlike ločevale. Slovesnosti pred spomeniki in obeležji je bilo kar dosti tudi drugod. V Štandrežu so položili venec k obeležju v domu Andreja Budala, osrednja slovesnost pa je bila pred spomenikom na glavnem trgu, kjer so spomin na padle počastili s priložnostnimi recitacijami^ in nastopom pevskega zbora Oton Župančič. Zbor Andrej Paglavec in recitatorji iz domače osnovne šole so nastopili tudi pred partizanskim spomenikom v Podgori, kjer je nekaj priložnostnih besed izrekel Ivan Bregant. V Pevmi so prav tako položili venec k spomeniku padlim v NOB. V Števerjanu se je množica občanov zbrala pred spomenikom na glavnem trgu. Padle briške borce so počastili z venci, cvetjem in zbranostjo v molku, nato pa prisluhnili obema vaškima pevskima zboroma, ki sta zapela po nekaj pesmi. Kasneje je svečanost bila tudi pri sponaeniku na Jazbinah. V doberdobski občini je občinska uprava priredila kar šest polaganj vencev, pri katerih so sodelovali domači borci, predstavniki društev in organizacij ter občani. Svečanosti so bile pred spomeniki padlim v NOB V Doberdobu, na Poljanah, v Dolu ® Jamljah ter pred spomenikom padli® italijanskim vojakom pri Bonetih in pri grobnici avstrijskih padlih vojakov v prvi svetovni vojni v Jamljah. V sovodenjski občini so bile kome-moracije pred spomeniki padlim v So-vodnjah, na Vrhu, v Gabrjah in na Peči. Vence so položili predstavnik1 občinske uprave, borčevskih sekcij ® kulturnih društev, k sovodenjsken® spomeniku pa tudi sekcija SSk. Ob vseh polaganjih so nastopali pevski zbori iz posameznih krajev v občini- Nocoj v Verdijevi dvorani v okviru sezone društva Lipizer Orkester zagrebške Filharmonije Kljub obilni glasbeni ponudbi v Gorici so nastopi večjih orkestrov ne prav vsakodnevni pojav v našem mestu, zato pa redno privabijo v glasbene dvorane številne ljubitelje klasične glasbe. To še posebej, ko gostujejo slavnejši orkestri, kakršen je na primer orkester Filharmonije iz Zagreba, ki bo nocoj nastopil v Verdijevi dvorani. Koncert sodi v okvir abonmajske glasbene sezone društva Rodolfo Lipizer. Skoraj stočlanski zagrebški orkester je v skoraj 120-let- nem delovanju pridobil velik mednarodni ugled in sloves. Dirigira ga Pavle Dešpalj. Ob orkestru bo nocoj nastopil pri klavirju kot solist Vladimir Krpan, ki prav tako sodi med vrhunske glasbene izvajalce. Koncert bo nocoj ob 20.30. Orkester bo najprej izvedel uverturo k operi Ruslan in Ljudmila M. Glinke, nato pa skupaj s pianistom 5. Betthovnovo simfonijo in 2. Rahmaninov koncert za klavir in orkester. Živo srebro pod ničlo včeraj tudi prva slana Jesen se poslavlja. Pravzaprav se je že poslovila s hladnim valom, ki je dosegel naše kraje ob koncu tedna. Na Goriškem je včeraj padla prva letošnja slana, temperatura pa je bila ponoči na ničli, v nekaterih bolj izpostavljenih krajih pa celo dve stopinji pod ničlo. Slana je povzročila nekaj škode na vrtovih in njivah in to na zelenjavi, ki je občutljiva za pozebo. Po daljšem obdobju lepega in razmeroma toplega vremena je bilo pričakovati najprej padavine in šele nato močnejšo ohladitev, katere posledica je tudi slana. Tokrat so šle stvari nekoliko drugače. Znamenja vdora hladnega zraka so se pokazala že v soboto in nedeljo ob siloviti in mrzli burji in naletavanju snega na Trnovski planoti. Dve osebi težje ranjeni Kolesarka se je včeraj popoldne okrog 17. ure ranila v prometni nesreči, ki se je pripetila na križišču med Ul. Brigata Re in Ul. delle Grappate. Ženska se je peljala iz ločniške smeri in nameravala kreniti v levo po Ul. delle Grappate. Iz nasprotne smeri je privozil renault 9, voznik katerega ni uspel pravočasno ustaviti vozila in zbil žensko na tla. Ranjenko, 53-letno Giocondo Protetto iz Ul. Scuola Agra-ria 1, so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v splošno bolnišnico. Zdi se, da je dobila zlom obeh nog, poleg pretresa možganov in ran po telesu, zaradi česar bo potrebno večmesečno zdrav- ljenje. Precej časa bo ostal na zdrav-ljenju tudi 58-letni Rodolfo Marini, UL Molino 6, ki se je včeraj nekaj pred tiaro zaletel v drevo v Ul. Giustinia®-Dobil je pretres možganov in zlom stegnenice. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »II principe cerca moglie«. VERDI 16.00-22.00 »Lultima tentazione di Cristo«. Prepovedan mladini P° 14. letom. VITTORIA 16.00-22.00 »Moana, la scan-dalosa«. Prepovedan mladini pod letom. Tržič COMUNALE 20.30 gledališka predstava »Ciascuno a modo suo«. EKCELSIOR 14.00-22.00 »Biancaneve e 1 sette nani«. Nova Gorica SOČA 18.00-20.00 »Vohun na visokih P® tah«. Ob 20. uri »Ljubezen, sex in 0 drugo«. Nočni kino. DESKLE 19.30 »Trešing«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI L DTJdine - Trg sv. Frančiška 4 -530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 2 - Ul. Manlio 14 480405. Voznik povozil žensko V ponedeljek zvečer se je pripetila na Korzu Italia huda prometna nesreča. Ko je po Korzu privozil v smeri proti železniški postaji Volksvvagnov hrošč, ki ga je upravljal 45-letni Livio Colautti iz Gorice, je iz še nepojasnjenih vzrokov povozil 81-letno Ermenegildo Devetta iz Gorice, Ul. IX Agosto 9. Zdi se, da je Devettova skušala v trenutku nesreče na drugo stran cestišča in ni opazila prihajajočega avtomobila. Vzroki nesreče vsekakor še niso povsem jasni. Preiskavo vodijo goriški karabinjerji. Na kraj nesreče je poleg karabinjerjev prihitelo tudi osebje Zelenega križa, ki je Devettovo prepeljalo z rešilcem v goriško splošno bolnišnico. Zdravstveno stanje ponesrečenke je hudo, saj si je pri silovitem padcu na tla zlomila več reber in je poleg močnega pretresa možganov zadobila še številne udarce in odrgnine po telesu. Zdravniki so si zato pridržali prognozo. PAHOR G. Succ. INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM, GRADBENIM MATERIALOM IN OPEČNIMI IZDELKI • furnirji • lameliran les • les za tlakovanje • ladijski pod • iverne plošče • bilameliran les • lesene stenske obloge • izdelava po naročilu TRŽIČ — Ul. S. Polo 155 — Tel. 0481/410542 Včeraj pred večtisočglavo množico pri Fari Dani napovedal »vojno« Cerkvi Videc napoveduje vojno cerkvenim hierarhijam, ki mu nočejo dati na razpolago cerkve. V tej luči gre najbrž razumeti srž sporočila, ki ga je včeraj Vittorio Spolverini-Dani posredoval večtisočglavi množici pri Fari, češ da prihaja naravnost od Device Marije. Za včerajšnje napovedano 5. Marijino sporočilo je vladalo precejšnje pričakovanje. Po nekajminutni "ekstazi" je Dani ob 14.25 vzel v roke mikrofon in preko zvočnikov povedal množici, da je tokrat prvič videl Marifo s krono na glavi, odeto v zlat plašč in z Jezušč-kom v naročju. Iz prvih vrst so završali vzhičeni vzdihi, a se takoj polegli v pozorno tišino ob posredovanju sporočila. Po uvodnih besedah, ki so podobne ostalim sporočilom (molite, slavite Boga, spreobrnite se) je Dani nadaljeval: »Darujte svoja srca Bogu... pazite se duhovnikov, ki so sužnji materije in so že oddaljeni Od sina Jezusa...« Potrebna je ponižnost, zavračati je treba zavist, nadutost in laž. Komu gre pripisati te ne prav čedne lastnosti, pojasnjuje še zaključni poziv: »Molite za to, da bi se Cerkev vrnila k izpolnjevanju božjih načrtov, od katerih se je oddaljila.« Pika in konec. To naj bi bilo peto Marijino sporoči- Pričakovanje za 5. »Marijino sporočilo« je privabilo množico (foto Ma- , ■■■ IvArl] jo. Mnogi so pričakovali kaj več, kot pa da bi se božja Mati spuščala v malenkostne polemike med samozvanim vidcem in goriško cerkveno hierarhijo. Škof je Spolverinija sicer v ponedeljek sprejel in ga poslušal, hkrati pa se Cerkev njegovih nadležnih vi- ri/ otepa in mu, kot kaže, ne jg. ra dati na razpolago cerkve ■ cija, kot mož zahteva. Dan J . pa cal na pomoč Marijo, po vl^.Lhno, ivil novinarjem: »Če bo P ,oPjti n v bran Device pripravljen n li proti škofu in samemu papež. KRZNARSTVO CUIR CHIC TRŽIČ Ul. Rosselli 73 Tel. 0481/74054 TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 Podjetje SELVA ARREDA-MENTI iz Tržiča je z novo Proizvodnjo, ki je najbolj primerna za zahteve kup-Cai obnovilo ponudbo sPalnic. Kakšna naj bo spalnica je danes odvisno Predvsem od osebnih po-reP .in pa prostorskih Možnosti. Zato je izbira Cementov izredno po-membna in pri nakupu vam morajo pomagati poroštveni strokovnjaki. SELVA arredamenti vam to omogoča; z izkuše-,9^9° svojih mizarjev pa lahko uresniči najbolj kakovostno pohištvo. Postregli vas bomo s Pečenim kostanjem mehanična delavnica CRAGNOLIN TRŽIČ - Ul. G. Leopardi 17 AUSTIN ROVER Tel. 0481-798038 TRŽIČ Drevored Verdi 40/42 (obvoznica) Tel- 0481/40148 ZAVESE PREPROGE POLETNA PREGRINJALA RJUHE ODEJE BLAZINE OPREMA ZA ZAVESE itd. JUTRI 3. novembra praznik sv. JUSTA so vse trgovine odprte PRIČAKUJEMO VAS nova trgovina Ul. IX. junij 74 TRŽIČ Tel. 0481/790051 Podjetje Glauco Boscarolli Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Valentino Bratina draguljar Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 lil iv« v: i i ! I:::-! , ur1 m Ulili ;i i v e * v, JjL -!• | JL*- ■III! Olouv&lle TRŽIČ (GO) Ulica Roma 56 v ■ poročni seznami S olimpia PORCELAN DARILA KRISTAL ULICA OBERDAN 4 — TRŽIČ v bližini tržnice f.tti PAHOR. Oglase pripravil gpij TRŽIČ Gf*adbeni material KfraiuuKk moouettes tRAMlCNE PLOSClCE publiest SANITARIJE PEC' ' KAMIN' oglasni OPREMA CEMENTNI GRADBENI IZDELKI oddelek Grado 76 - Industrijska cona - Tel.: 0481/712012 telefon: (040) 7796688 LA MAGLIA TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174 Nova kolekcija za ženske in moške Vas pričakujemo z aperitivom! Jesenska simfonična sezona Prepričljiv Stravinski Šesti koncert jesenske simfonične sezone gledališča Verdi je, tokrat številnejšemu občinstvu, ponudil dve zanimivi, med seboj dialektično popolnoma nasprotni se skladbi: Mahlerje-vo močno emotivno, čustveno, patetično, slovesno in elegično Peto Simfonijo, in skladbo "Les Noces" velikega mojstra evropskega neoklasicizma, Igorja Stravinskega. Prav ta poslednja skladba za soliste, zbor, štiri klavirje in tolkala, je bila nedvomno zanimivejši in tudi kvalitetnejši del koncerta, ki ga je pripravil glavni dirigent Verdijevega orkestra, Spiros Argiris. V štirih koreografskih scenah podaja Stravinski stari ruski poročni ritual v neprekinjenem sosledju z naslovi Kita (La treccia), Na ženinovem domu, Nevestin odhod in Poročno kosilo. Črpajoč in v nekem smislu nadaljujoč motiviko iz deset let mlajše skladbe "Sacre de printemps", na stare ruske obredne pesmi, se Stravinski s slogovno prečiščeno obdelavo ljudske motivike in kompozicijsko strogostjo, kakor tudi s samo inštrumentacijo povsem oddaljuje od kakršnega koli romantično-sentimentalnega vokalno-inštrumen-talnega slikanja. Ob zboru in štirih vokalnih solistih sestavljajo inštru-mentalni del le trije klavirji in šest različnih inštrumentov iz družine tol- kal. S tako sestavo je Stravinski us-tvaril skladno dopolnjujočo se in bri-lijantno razčlenjeno muzikalno tkivo med polifonijo zbora in masovno zvočno aparaturo. Levji delež izvedbe je bil vsekakor na zboru, ki je v pripravi izkušene zborovodkinje Ine Meisters zelo nazorno in z ustrezno barvitostjo poustvaril pravo Stravinskijevo ozračje, v katerem so vokalni solisti (Rosanna Didone - sopran, Gloria Scalchi - a^' Carlo Bosi - tenor, Aurio Tomicich -bas) in med njimi še zlasti basist, ob njih pa tudi pianisti (Giuseppe BrunO' Harriet Lawson, Nataša Kerševan, Eh-sabetta Tavani) in tolkači poskrbeli Branko Šturbej, Ivo Ban in Zvezdana Mlakar v Brechtovem Gospodu Puntili Jesenska filmska šola v Cankarjevem domu Odnos med filmom in literaturo »Show« o zdrsih, kiksih, stereotipnih situacijah in osebah v filmu (in seveda »z« njimi) je v sredo, 25. oktobra, sklenil simpozijski del četrte Jesenske filmske šole. Z videom opremljena predavalna dvorana Cankarjevega doma je v treh dneh popoldanskih izvajanj na temo »literatura in film« privabila številno in zavzeto občinstvo, še večji odziv pa so imele razprodane projekcije filmov, ki so sestavljali drugo, eksemplifikativno raven šole. V obliki enkratnega predvajanja so se v Srednji dvorani zavrteli Ženska v izložbi Fritza Langa, Poljub ženske-pajka Hectorja Babenca in Mrtvi Johna Hustona. Ivoryjev Maurice in Kratki film o ubijanju Krzysztofa Kieslovskega pa bosta predvajanja zaključila 10. oziroma 11. novembra. Sicer pa je imela Jesenska filmska šola svoj uvod že 9. in 10. oktobra, ko je bila predstavljena v spremljavi ljubljanskih simfonikov restavrirana kopija nemega filma Pot na vzhod Davida W. Griffitha (dan po njegovem predvajanju na Dnevih nemega filma v Pordenoneju) ter so se ob dodatnih projekcijah zvrstili posegi na temo nemega obdobja. Koncept filmske šole je bila zamisel Silvana Furlana in Zdenka Vrdlovca, urednikov slovenske revije za film Ekran. Čutila se je namreč potreba po socializaciji in preveritvi teoretskega in kritiškega dela v konkretnem stiku z naslovniki, poleg tega pa naj bi kratek sklop predavanj kljub svojemu protiakademskemu pečatu do neke mere zapolnil vrzel v slovenskem visokošolskem sistemu, kateri razen tovrstnega pouka na Akademiji za bodoče gledališke, filmske in televizijske delavce, nima med učnimi predmeti na drugih fakultetah teorije ali zgodovine filma, kot je to že dolgoletna praksa v drugih državah. Zamisel urednikov Ekrana je potem osvojil filmski oddelek Cankarjevega doma, ki je tudi omogočil, da ob razpravah na temo (doslej so to »avtor, žanr, gledalec«, »film 80 let«, »filmska montaža« _ letošnja) je imela vsaka Jesenska filmska šola tudi odg0 j jajoči predvajalni del. Taka praksa pa se je izkazala ze nekakšna alternativna oblika distribucije - tuji filmi s . namreč naročali neposredno iz inozemstva. Slovenski P v štor se je tako odpiral svežim informacijam o nov0.Srn0ž-evropskem in ameriškem filmu, nakazala pa se je tudi nost, da bi se tak način predvajanja razširil v jugosl°va^a prostor. Vrh tega je važno poudariti, da je doslej nle«. jesenska filmska šola proizvedla svoje izvirne »dokum Predavanja so bila objavljena v knjigi (Montaža v E kr zbirki Imago) ali v revijah Ekran in Problemi. y{e- Letošnji prispevki so zadevali odnos med filmom 1 -n raturo. Med drugimi je Zdenko Vrdlovec dal sintetic^^o_ izostreno eksplikacijo vsega tega, kar se na ravni na_, v0j gije dela bodisi v literarni kot v filmski teoriji, dr Žižek pa je prikazal distinktivne in povezovalne . s sodobnim hollywoodskim filmom in romanom. SK E t0. slednjim so tudi ostali posegi izbrali pot parcialnega P^gja pa do teme in od tod občutek, da so predavanja fa. središčno točko. Vendar so bile razprave po beseda ,^eZll0 novega glavnega urednika Silvana Furlana »le nav„gence. disperzivne, kajti izognile so se zaseganju določene v s To pa, da so razpravljale! različnih znanstvenih usm [e0. svojih stališč obravnavali temo, dokazuje, da je h™ a je rij a stimulativna tudi za druge teoretske prakse. L tudi taka oblika filmske šole privlačnejša in bolj oz ALEŠ DOKTORIC za čisto, prepričljivo intenzivno izvedbo, ki je le v zadnjem delu popustila v ritmični trdnosti. , Podobnih pohval ne bi mogli reč za izvedbo Mahlerjeve Pete simfonij -ki je v izvedbi Verdijevega orkestf in pod Argirisovim vodstvom izzve nela na mnogih mestih konfuzn -zvočno nečisto in pri solističnih vst pih (zlasti trobente) tudi intonanen nezanesljivo in-neprecizno. Pri skm bi, ki je takorekoč pisana za solisii no izvajanje tako posameznih (nSK0. mentov kot celih inštrumentalnih bi kov, vse to ni moglo dati zadovolji rezultatov v interpretiranju glasben ga tkiva, čeprav tako dirigentu kot o kestru ni mogoče odrekati priza.in nosti, da bi bila kos tej kompleksni zahtevni partituri. e Občinstvo je to tudi zaznalo preseneča, da je izvedba sklaCl ^ Stravinskega požela izdatnejši ap kot Mahlerjeva Peta simfonija. JOŽE koren ifavz Janez Škof in Mirjam Korbar v Klementovem padcu Na tekmovanju Corovivo dober nastop Dekliškega zbora Glasbene matice Corovivo je srečanje oziroma tekmovanje pevskih zborov, delujočih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Tekmovanje je enkrat na leto, vsakič v drugem kraju. Prvo je bilo pred tremi leti v Vidmu. Letošnje tretje pa v soboto, 29. oktobra, na Pomorski postaji v Trstu. Srečanje organizira goriško združenje pevskih zborov Cesare Augusto Seghizzi in USCI Furlanije-Julijske krajine ob podpori pokrajinskega turističnega združenja in raznih bank. Pokrovitelji letošnjega tekmovanja so bili Dežela FJK, tržaški Pokrajina in Občina. Število zborov, ki tekmujejo, je vsako leto manjše. Letos se je zbralo samo osem pevskih zborov: Gruppo vocale e musicale »Canta-re« Trst, zbor »Lorenzo Perossi« Fiumicello, Associazione corale polifonica - Monreale Velcellina, Dekliški pevski zbor Glasbena matica Trst, zbor Rauscedo - Rauscedo, zbor Polifonico triestino - Trst, Dekliški zbor glasbene šole iz Rude - Ruda in zbor Montasio - Trst. Tekmovanje Corovivo se razlikuje od ostalih tekmovanj pevskih zborov v tem, da ocenjevalna komisija ocenjuje bolj vsebino in vrednost ter izbiro programa, ki mora biti enovit - vezan na neko temo, kot pa samo kvaliteto izvedbe. Zato nam rezultati tega tekmovanja ne pokažejo resnične kakovostne podobe zborov. Na sobotnem tekmovanju je komisija dodelila diplomo di eccellenza - diplomo za najboljšo izvedbo in najvišjo kategorijo trem zborom: zboru Lorenzo Perossi iz Fiumicella za izvedbo zdravic, Dekliškemu zboru Glasbene matice iz Trsta za izvedbo Desetih poetičnih duetov sodobnega češkoslovaškega skladatelja Petra Ebna in Dekliškemu zboru glasbene šole iz Rude za izvedbo skladb sodobnega francoskega skladatelja Francisa Pou-lenca. Ostali zbori so dobili diplomo za sodelovanje. Zbori so na tekmovanju pokazali zelo različno pevsko tehnično pripravljenost in interpretacijska hotenja dirigentov ter njihovo videnje skladb iz različnih stilnih obdobij. Interpretacijsko je bil nad ostalimi zbori Dekliški zbor Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Stojan Kuret. Lepo izoblikovane glasbene fraze in pesmi v celoti, kot tudi organsko povezana klavirska spremljava Alojza Starca v podajanju liričnih vsebin, so navdušili številne poslušalce. Zbor Glasbene matice pa ni bil pevsko tehnično tako pripravljen, kot zbor glasbene šole iz Rude, ki ga vodi Gianna Visintin. Ta zbor se je na tekmovanju predstavil z najzahtevnejšim in najkvalitetnejšim programom, ki ga je podal z izdelanim zborovskim zvokom in muzikalno domišljeno. Žal se jim je ena pesem into-nančno "podrla", (kar pa tudi ni za obsojati ob tako zahtevnem programu). Med ostalimi zbori bi pohvalili še zbor »Montasio del circolo S. R. Julia« iz Trsta, ki ga vodi Aldo Policardi za lep zborovski zvok, čeprav v njem pojejo predvsem starejši pevci. Izvajali so dela italijanskih skladateljev 18. stoletja. Pohvala gre tudi Fabiu Nesbedu za iskanja in raziskovanja na področju renesančne glasbe, ki pa niso bila vedno zelo uspešna. Zbora »Polifonico triestino« skoraj nismo slišali zapeti v popolni sestavi. Intonančno čist in lep zvok je imel zbor Rauscedo pod vodstvom Santa Fornasiera. Pomisleke pri tem zboru pa imam na njihove interpretacije. Tekmovanje Corovivo vodi zbore bolj k razmišljanju o programih, kot h kakovostnemu dvigu zborovskega petja. Organizatorji bodo morali poiskati način, da bomo poleg kvalitetno izbranih programov poslušali tudi lepo ubrano zborovsko petje. sr osad Pred jesenskima rojstnima dnevoma Jesen je. To je tak čas, ko se po nekem čudnem in čudežnem mehanizmu sproži po vaseh vzmet vsakršnega kulturnega življenja, katerega nosilci so seveda društva. Njihovo delo velikokrat podcenjujemo, so pa kljub vsemu (tudi času kompju-terizacije navkljub) še vedno kohezivni element v naši narodni skupnosti, brez njih bi se nam nemara še težje pisalo kot se -morebiti pa nas niti ne bi bilo, narodno ozaveščenih namreč. Dve naši društvi bosta to jesen proslavili častitljiva rojstna dneva (kot smo brali na straneh našega dnevnika): KD Primorsko iz Mačkolj 90-letnico, KD Valentin Vodnik iz Doline pa celo 110-letnico delovanja. Skupaj vzeto je to celo stoletje kulturnega dela in pričevanja o naši biti, ki se je uspela razbohotiti in previhariti viharje raznih vladavin in vladarjev, sistemov in družbenih ureditev. To je tak časovni razpon, ki je vseskozi utemeljeval slovensko besedo in tradicijo ter neposredno pričal o ustvarjalni obstojnosti našega človeka. Glede na to mislimo, da takih rojstnih dnevov in kulturnega dela nasploh ne gre podcenjevati. Najbrž bi bilo potrebno o tem razmisliti in to ne samo ob neizbežnih proslavah, ki bodo zacementirale obletnici... Nekaj ugotovitev ob zaključku letošnjega Borštnikovega srečanja Poveden in kakovosten gledališki izraz Ne bi se rad ponavljal, a vendarle čutim nekakšno potrebo in dolžnost izpostaviti v strnjeni obliki nekatere značilnosti letošnjega Borštnikovega srečanja (mariborskemu festivalu sem letos sledil že osmič zapored in upam, da tudi zadnjič — ne zaradi BS samega, temveč zaradi naveličanosti, ki mi jo vsiljuje ta »čudoviti gledališki svet« in ubadanje z njim na čisto voluntaristični ravni, za kar mislim, da sem eden redkih »kritiških« primerkov v ožjem in širšem svetu, pa tudi zaradi naveličanosti z vsem tistim, kar ta »gledališki svet« prinaša izvenumetniškega — to so zamere, nesporazumi... Chi me lo fa fare...). No, pa vendar: letošnja največja slovenska gledališka prireditev v Mariboru je izpostavila nekaj elementov, ki jih je vredno poudariti. Prvič gre tu za potrditev visoke kakovosti slovenskega gledališkega obraza (vsaj glede na lansko sezono), ki je, kljub navidezni stagnaciji, v nenehnem iskanju nečesa, kar bi zrcalilo resnično stanje in potrebe družbe, kateri govori. Tudi ko gre za inscenacije klasičnih tekstov, so ti uprizorjeni z določenim namenom in taki, da lahko zadostijo zahtevam »dnevne uporabe«, pri tem pa seveda žarčijo umetniško svetlobo in izpovednost. Tipičen primer tega je bil Cankarjev Kralj na Betajnovi v postavitvi tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Po drugi strani pa je ta problema- tika nenehno v ospredju prizadevanj mlajših slovenskih dramatikov, kot sta na primer Boris A. Novak in Drago Jančar, ki skozi zgodovinski spomin govorita o čisto današnjih otipljivih zadevah, travmah in protislovjih. S temi predstavami se je letošnje Borštnikovo srečanje na svojevrsten način vključilo v premike v slovenski družbi in zaradi tega je bilo nadvse živo ter je kar samo od sebe privabljalo gledalce v tesno dvorano. Umetnost ima namreč tako moč, da lahko neposredno in brezkompromisno spregovori o dejstvih, ki si jih drugače ne upamo ali ne moremo osvetliti. Drugič pa lahko rečemo to: Borštnikovo srečanje je dalo strnjen vpogled v najboljše produkcije slovenskega gledališča in v vrhunsko ustvarjalno potenco nekaterih režiserjev in igralcev. Skoraj vsaka predstava, če odmislimo Savannah Bay EG Glej in Služkinji AGRFT, je imela v sebi nekaj, čemur bi rekli izpovedna fantazija, pa naj gre tu za uprizoritve v celoti (Ljudožerci Primorskega dramskega gledališča, Kralj na Betajnovi SSG in Klementov padec Mestnega gledališča ljubljanskega) ali za kreativne detajle igralskih vlog (Radko Polič, Ivo Ban, Zvezdana Mlakar). Ob tem pa moramo opozoriti na nekaj presenetljivega, in sicer na to, da je danes gledališče na Slovenskem skorajda v popolnosti v znamenju moških vlog in protagonistov. Strokovna žirija, ki je letos oblikovala končni tekmovalni izid Borštnikovega srečanja, je v nedeljo na tiskovni konferenci opozorila na neko dejstvo, nad katerim se bo treba kar se da hitro zamisliti. To je strm padec likovnega elementa v dramski predstavi. Vse kaže, da je gledališka scenografija popolnoma na tleh (po mnenju žirije sta bili letos na BS ustrezno obdelani samo dve uprizoritvi), mladih talentiranih scenografov skorajda ni, slovensko kostumografijo pa kvalitetno rešuje samo spretna roka Marije Vidau. Vsekakor bi bilo treba, so opozorili, ustvariti neko šolo, ki bi odpravila ta grozljivi primanjkljaj, katerega posledice bodo prišle na dan že v prihodnjem kratkoročnem obdobju. To so torej nekatere značilnosti letošnje mariborske gledališke prireditve. Kar zadeva Borštnikovo srečanje samo, je treba ugotoviti, da postaja resnično gledališki festival, saj je organizacija (tudi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev) obrnila pogled predvsem v vsebino in gledališko izpovednost ter v mnogočem zamejila vse moteče zunajgledališke dejavnosti. Vsekakor je v tem smislu Dan slovenskega igralca podvig, kajti ni se še zgodilo, da bi se »na kupu« srečali tisti, ki oblikujejo podobo slovenskega teatra. V tej smeri velja slej ko prej vztrajati! MARIJ ČUK Naši kraji so od vedno bili na nevarnem prepihu. Tu je najlažji Prehod iz mrzlih vzhodnih dežel na plodne italske ravnine in na Sredozemlje. Ob preseljevanju narodov so se tod mimo valile trume ljudi raznih narodnosti. Ob prodi-ranju naših prednikov proti zaho-uu so se tu bili krvavi boji z romanskim življem in z Langobardi °b utrjenem limesu. Mimo zgodovinskih dogodkov in vojn pod go-riškimi grofi in med Benetkami in Habsburžani se bomo spomnili na bliskovite, krvoločne roparske vPade Turkov. Še danes naša narodnostna meja teče po verigi draških, briških, beneških in rezijanskih gričev in gor. Naši ljudje s° v vseh časih doživljali tudi številne vojaško osvajalne pohode in razne poiskuse prodiranja tuje ulture in trgovine v obratno ®rner. iz zahoda proti vzhodu. aka je usoda ljudi in krajev ob mejah in na stičišču različnih na- rodov. Leta 1914 se je začela prva sve-ovna vojna. Preteklega maja je Potekla žalostna 73. obletnica stopa Italije na evropsko vojno Prizorišče in navala njene vojske v naše kraje. Ta vojna je dobila naziv prva in vetovna za razliko od tistih ne-? NIL lokalnih vojn, ki so se vrsti-^ v zgodovini človeštva in ki še undanes odmevajo po raznih kra-1 zemlje. Bila je prva vojna več-6 razsežnosti, ki je zajela celo Ev-°Po in še države izven našega bjNtinenta. Za razliko od nam iznje druge svetovne vojne, ki 1 Prizanesla niti najbolj oddaljenim mestom niti najbolj skriti va-je bila vojna 1914-18 še kla-.mna, pozicijska vojna, v kateri se Je Voina črta malo premikala. Tr-Pmi so v prvi osebi bojujoči se vo-a i in z njimi prebivalci mest in _as! v neposredni bližini frontne o dolgem oklevanju, pogajajo izsiljevanju in zahtevi po raz-t/ ..koncesijah se je kraljevina milja dne 26. aprila 1915 z londonskim paktom končno odločila opiti v vojno na strani antante t r° \ nekdanjim zaveznikom, cen-j.a n® silam. Za pomoč v vojni so obljubili mejo na Brennerju, zno Tirolsko, Gorico, Trst, del macije in še kaj drugega. $Jtahja je napovedala vojno Av-JJ 24. maja istega leta. S prvim e °m, ki je počil na meji pri stu čez Idrijco pri Krminu, se je Pred 70 leti je bilo prve vojne konec Zdenko Vogrič začela tudi za naše ljudi doba strahu, brezštevilnih žrtev, pomanjkanja in pot v begunstvo. Pravzaprav ta kalvarija se je začela že leto prej. Po sarajevskem atentatu in uboju prestolonaslednika Franca Ferdinanda in soproge je Avstrija julija 1914 napovedala vojno Srbiji. Ta je bil začetek prve svetovne vojne. Družinski očetje, možje in fantje so bili mobilizirani v cesarsko vojsko in poslani na vzhodno fronto in na Balkan. Prav kmalu so začela prihajati na slovenske domove uradna pisma z obvestilom, da je mož, sin, mladoporočenec junaško padel na fronti »v obrambi domovine in slave presvitlega cesarja«. Ob prodoru italijanske vojske proti Soči so goriški Slovenci in Furlani puščali za sabo razdejane vasi in polja, uničene vinograde, porušene domove in se odpravljali v begunstvo, na žalosten umik v neznane kraje največkrat med negostoljubne in novim prišlecem, čeprav sodržavljanom, neprijazno razpoložene ljudi. ...Ko listje smo, ki z vetrom leta. Smo, ko brez gnezda plašne ptice in ko brez rose smo cvetlice...« Tako je pel briški rojak Alojz Gradnik. Živo, pretresljivo sliko žalosti, bede in krute usode našega človeka je občuteno podal tudi duhovnik pesnik iz Sovodenj Peter But-kovič-Domen v svojih Spominih na mrtve. Iz te tematike prisluhnimo pesmi Spomin: Voz za vozom po cesti vipavski beži: voz s kanonom in kmečki voz skoz prah drvi. Vrisk od kanona in jok od kmečkega voza druži se v jutru in se v noč izgubi: srečajo mož se in žena in sin - in vsak ihti.« Kalvarija Goričanov, Bricev, Kraševcev, Gorjanov, Furlanov je trajala polna tri leta. Od 1915 do 1917 se je v teh krajih odigrala krvava predstava, ki je zajela v uničujoči pošastni vrtinec vse naše ozemlje skozi enajst italijanskih ofenziv na tako imenovani soški fronti. Šele dvanajsta, ki so jo skupno sprožile av-strijsko-nemške sile, je potisnila fronto daleč tja na reko Piavo. V tej vojni vihri je še večjo zmedo povzročilo različno mišljenje in prepričanje bojujočih se vojakov. Na eni strani je liberalna Italija imela za cilj anektirati to ozemlje. V oporo so ji bili znotraj Avstrije italijanski iredentisti. Na drugi strani bojne črte so bili katoliško usmerjeni Furlani, lojalni, vdani in zvesti svojemu cesarju Francu Jožefu. Tu so se Slovenci in drugi Slovani v obrambo svoje zemlje hrabro borili proti tisočletnemu sovražniku sledeč Gregorčičevim preroškim besedam ter bodrilnim zgledom velikih rodoljubov. Istočasno v italijanskih vrstah je bilo tudi precejšnje število čeških, slovaških, slovenskih narodnjakov dezerterjev, ki so se borili proti habsburški »ječi narodov«. Brat je streljal na brata. Izmučena, izkrvavljena znotraj neenotna in v razsulu je Avstro-Ogrška dočakala konec vojne in propad cesarstva novembra 1918. Soška fronta je sama zahtevala skupno okoli en milijon življenj. Iz naše dežele je bilo izseljenih čez 80.000 ljudi. Mnogo teh je pomrlo daleč od svojega doma, od rojstnega kraja. Po naših vaseh so razsajale bolezni in je vladala velika beda. Težka in žalostna, čeprav nestrpno pričakovana, je bila vrnitev v od vojne vihre razorane in skoraj nerazpoznavne domače kraje. Po tolikih letih so še danes tod vidni znaki, ostanki, spomeniki, vojaška pokopališča, ki spominjajo na strašno divjanje in uničenje. Preživele može in fante, ki so se vrnili iz vojske, ter begunce je čakala dolga doba obnove in prilagajanja življenju pod novim gospodarjem. Kako so se nato razvijali dogodki in kaj vsega je še čakalo našega človeka, je dobro znana snov, ki je ne bomo tukaj obravnavali. Primorec, ki se je boril za svojo zemljo in za boljšo bodočnost, je ostal še enkrat razočaran. Letos poteka 70 let od daljnega 1918 in konca prve svetovne vojne. Prav je, da se v to zamislimo. Dogodki na soški fronti, trpljenje ljudi na bojni črti in v zaledju, klanje, rušenje so slike, ki se ponavljajo v zgodovini človeštva. Vojna kot taka, nesmiselna, kruta, uničujoča, je vedno bila le posledica bedastega netenja sovražnosti med narodi s strani maloštevilnih megalomanskih nenasitnih mogotcev, dobičkarjev in blaznih vojskovodij. Tem človeškim hijenam na žalost še vedno uspe premamiti množice, da jim sledijo. Nič ne pomagajo nauki iz preteklosti; zgodovina se ponavlja'. V premislek na vse to nam prav pride obisk velike dokumentarne razstave Podobe soške fronte, ki je še na ogled v muzejskih prostorih v Solkanu v vili Bartolomei, Pod vinogradi. Propagandisti vojskujočih se držav so med prvo svetovno vojno, in seveda tudi v kasnejših, spretno izkoriščali čustva preprostega prebivalstva. Opirali so se na družino, dom, kralja ali cesarja, da so ljudi hujskali proti nasprotniku. Cesarjem, kraljem ter generalom pa ni šlo, da bi branili domove podložnikov pred tujimi napadalci. Slo jim je le za dosego zmage na bojišču, pa čeprav so v ta namen morali žrtvovati življenja svojih podložnikov. Pri nas sta Cadorna in Boroevič poslala v vsaki soški bitki v smrt desettisoče vojakov. Bila sta prava mesarja. Vojna propaganda pa je, kot smo povedali, izkoriščala čustva preprostih ljudi. Na sliki poleg naslova je slovenski slikar Fran Tratnik upodobil goriške begunce. Na spodnjih razglednicah pa vidimo, kako je avstrijska propaganda izkoriščala slovenske ljudske pesmi in še zlasti zelo priljubljene pesmi Simona Gregorčiča. Še zlasti tega so izkoriščali na veliko. V Ljubljani so tiskali številne razglednice z njegovimi verzi. Na umazan način so avstrijski propagandisti izkoristili našega priljubljenega pesnika. Na zadnji sliki pa je pogled na razdejano Gorico. Nevarno poseganje v naravo Bo izkoriščanje Arpita škodovalo reki Nadiži? ČEDAD — Vse kaže, da bo v Nadiških dolinah v kratkem spet oživel odbor, ki se je v prejšjih letih uspešno boril za zaščito Nadiže. Možnost obnovitve odbora so omenili pred nekaj dnevi v Podbonescu, kjer je krajevna sekcija KPI organizirala razpravo o zaščiti Nadiže in nameravanem izkoriščanju izvira Arpit. Izvir Arpit je bil pred približno enim letom že v središču polemike med prebivalstvom, ki se je zavzelo za zaščito Nadiže, in vodovodnim konzorcijem Pojana, ki išče nove vodne izvire. Kazalo je, da se je polemika polegla in da se je konzorcij odpovedal Arpitu, pred nedavnim pa je vprašanje bruhnilo na dan z novo močjo. Za kaj gre? Konzorcij Pojana bi rad izkoristil izvir Arpit za napajanje svoje vodovodne mreže in v zameno za to ponuja nekaterim krjevnim občinam vstop v konzorcij in vodo po ugodni ceni. Na osnovi dokaj zastarelih in ne povsem preverjenih podatkov konzorcij zagotavlja, da izkoriščanje izvira Arpit ne bo škodovalo Nadiži. Prebivalstvo in naravovarstveniki pa so zaskrbljeni in ugotavljajo, da je že v sedanjih pogojih ekološko ravnovesje Nadiže hudo načeto, kar prihaja do izraza zlasti v sušnem obdobju. Izkoriščanje izvira Arpit bi v še večji meri "osiromašilo" reko in prizadelo veliko škodo vsem Nadiškim dolinam. Od tod zamisel, da bi obnovili odbor, ki je že uspešno kljuboval načrtu za izkoriščanje izvira Arpit, vanj pa naj bi tokrat pritegnili tudi prebivalstvo Čedada, ki postaja vse bolj dojemljivo za zaščito reke. Problem Nadiže in izkoriščanja izvira Arpit je izzval tudi dokaj živahno razpravo v koaliciji, ki vodi špetrsko občino. Svetovalci večine so namreč razdeljeni v dve skupini: ena bi hotela stopiti v konzorcij Pojana in izkoristiti ugodnosti, ki jih ta ponuja, drugi pa so zaskrbljeni, ker se bojijo, da bi vstop v konzorcij onemogočil Občini zaščito Nadiže. Kaže, da zaenkrat skupini še nista našli skupnega jezika. Zmenili sta se le, naj o problemu odloča prebivalstvo. Popravili bodo piranski pomol PIRAN — Kot vse kaže, bodo štiri leta po velikem neurju, ki je leta 1984 dodobra razdejalo med drugim tudi večji piranski pomol, zdaj tega končno popravili. Gre za pomemben pomol, oziroma pristanišče, saj pristane v piranskem pristanišču letno okoli deset tisoč jaht in pride sem kakih sto tisoč potnikov. Po teh podatkih štejejo Piran za največje turistično pristanišče za mednarodni promet ob jugoslovanski obali. Delavci koprskega Hidra skupaj s kooperanti tako zdaj že nekaj dni opravljajo zahtevna dela pri temeljih tega pomola, zahtevna tudi zato, ker poteka veliko del pod morjem. Okrepili bodo betonsko »peto« in obrambni zid, položili skalomet tudi na čelo -skrajni zunanji južni konec pomola, okrepili skalomet z zahodne strani in ponovno postavili svetilniško hišico. Vse naj bi končali do konca leta - za popravilo pomola pa bo treba odšteti kakih 80 milijonov dinarjev. B. Š. Že s prihodnjim decembrom Začetek gradnje na Obalni cesti KOPER — »Po pogovorih, ki smo jih imeli predstavniki obalnih občin na Republiški skupnosti za ceste, kaže, da ni več praktično nobenih zadržkov, da 1. decembra ne bi začeli s pripravljalnimi deli na odseku ceste križišče Ankaran—Koper oziroma, kot je pripravljen projekt, do Žuster-ne, nato pa s polno paro nadaljevali v letu 1989,« je na seji občinske skupščine v Kopru povedal predsednik občinskega IS Milan Vergan. Delegati so namreč med drugim obravnavali tudi gradnjo skupnih objektov na Obali in z nekaj dopolnili oziroma pripombami sprejeli poročilo, o katerem bo govorila tudi skupščina skupnosti obalnih občin. Pomembno je, je v razpravi ugotovil Milan Vergan, da kljub znanim denarnim težavam mnogo skupnih zadev na obalnem območju uspešno rešujejo. Tako pri gradnji vodovoda letos ni prišlo do težav in tudi novim količinam vode, ki jo je Obala dobila z novim magistralnim vodovodom, je treba pripisati to, da ob hudi suši tudi v najbolj kritičnih trenutkih vode ni zmanjkovalo. Že 15. novembra pa naj bi začeli z drugo etapo gradnje magistralnega vodovoda. Med pomembnimi skupnimi objekti na Obali je seveda tudi bolnišnica, kjer gradnja uspešno poteka, nerešen pa ostaja problem porodniško-ginekološkega oddelka v Kopru. Ob ugotovitvi, da na obalnem območju še vedno potekajo prizadevanja za skupno rešitev pri odlaganju komunalnih odpadkov, pa so delegati podprli predlog predsednika občinskega IS, da mora vsaka občina - v razmerah, ki jih imajo sedaj - poskrbeti za svoje odpadke. Torej je izključena možnost, da bi po novem odpadke iz Izole vozili v Prid-vor, kar izhaja iz gradiva obalne skupščine. D. G. Kmetovalci si bodo oddahnili Izplačali jim bodo oddano grozdje KOPER — Glede na to da je kleti Vinakoper in kmetijski zadrugi Agraria s precejšnjo prizadevnostjo in angažiranostjo uspelo zbrati dovolj denarja za odkup letošnjega grozdja, so na sestanku vinogradniškega odbora lahko sklenili, da bodo do srede novembra zasebnim vinogradnikom lahko izplačali 100-odstotno akontacijo za oddano grozdje. Tako vinogradnikom kot kleti in zadrugi je po dokajšnji negotovosti glede izplačila, ki je vladala še med samo trgatvijo, verjetno s srca odvalil težak kamen. Na današnjem sestanku pa so vinogradniki tudi sklenili, da si podobne negotovosti v prihodnje ne bi smeli privoščiti, saj to samo škodi razvoju vinogradništva, ki je v Istri najpo-menbnejša kmetijska panoga, negotovost pred samo trgatvijo pa prispeva tudi temu, da kmetje obirajo druga pota -Mimo kooperantskih obvez - za prodajo grozdja, kar se po svoje pozna tudi pri letošnji količini oddanega grozdja kleti. Mnogi so prepričani, da manjša količina ni samo odraz posledic suše. Poleg rešenega problema glede izplačila so v kleti zadovoljni tudi z letošnjo kakovostjo grozdja, saj je bilo grozdje po vsebnosti sladkorja in kislin nedpovprečno kakovostno. Zasebni vinogradniki so letos v klet oddali 587 ton grozdja in sicer 402 ton reforška, 93 ton merlota, 51 ton malvazije, 35 ton kaberneta, 2,7 tone navadnega rdečega in 0,6 tone muškata. Povprečna cena za kilogram refoška je 810 dinarjev, za kilogram malvazije 948, za kilo kaberneta 784 in za kilogram merlota 649 dinarjev. Skupna vrednost oddanega grozdja je 465,9 milijona dinarjev. IZTOK UMER MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ I • “iii ...uh/miHm 'r|' H .... 1 A. Pelinka o manjšinski avtonomiji in demokraciji Narodnostna in politična napetost na Južnem Tirolskem se z vsakim novim atentatom vse bolj zaostruje. To naraščanje napetosti postavlja vrsto problemov in vprašanj o smislu manjšinske avtonomije in o njenih možnih ali nujnih posledicah na demokratično sožitje. Na to temo je razvil svoje misli znani avstrijski politolog prof. Anton Pelinka že pred štirimi leti, in to na posvetu o »Avtonomiji in demokraciji«, ki je bil 10. junija 1984 v Bocnu. Tedaj se je nova faza v bombnih odnosih med nemško večino in italijansko manjšino že začela, njegova izvajanja pa ostajajo zanimiva še danes in ne le za razumevanje južnotirolskega vozla. Avtor je najprej definiral oba osrednja pojma. Demokracijo določa večina; vsaka manjšina jo mora pravno upoštevati. Ampak demokracija je tudi pravica manjšine do neke svoje avtonomije in večina mora spoštovati te meje. Pelinka loči dve vrsti manjšin, glede na njihovo pravico do avtonomije: najmanj avtonomije potrebuje neka manjšina, ki lahko vsak čas postane večina; tak je lahko primer neke politične opozicije v parlamentarnem sistemu. Manjšina pa, ki po svojem bistvu nikakor ne more postati večina (na pr. verske ali etnične manjšine), potrebuje posebno izrazito avtonomijo. Bistvo take avtonomije in tudi bistvo demokracije je, da manjšina postane v nekem smislu večina. Avtonomija spremeni manjšino v nekako "sektori-alno" večino. Južnotirolska nemško govoreča narodna skupnost je manjšina v okviru italijanske države; avtonomija jo spreminja v večino v okviru bocenske pokrajine. Vendar avtonomija sama na sebi ni nujno demokratična. To bistveno trditev je Pelinka izpeljal iz svoje razlage "teorije elite". Elito neke družbe predstavljajo, enostavno povedano, njeni vodilni krogi. Nekatere lokalne elite težijo po obvladovanju ožjih presekov stvarnosti (bodisi ozemlja kot dejavnosti), drugi močnejši krogi pa težijo po obvladovanju celotne družbe. Manjšinska avtonomija daje več oblasti lokalni eliti. Obratna izbira, centralizem, pa daje več oblasti centralnim elitam, ki ne morejo biti več le izraz posameznikov, ampak širših družbenih enot in sil. Pojem avtonomije je po Pelinki ne-razdružljivo povezan s pojmom elite, ki jo ima pravico upravljati. In kdor ji daje avtonomijo, mora vedeti, zakaj jo daje. Za vsakim modelom avtonomije namreč stoji določen model družbenih konfliktov in podelitev avtonomije ima lahko dve glavni smeri učinkovanja: ali še ostreje opredeli nosilce konflikta in tega zato ohranja in spodbuja ali pa vodi v integracijo med sprtimi stranmi in vodi tako k ravnovesju. V luči te razlage je za Pelinko bistveni mehanizem upravljanja južnoti-rolske avtonomije sistem etnične proporcionalnosti, ki hoče ohraniti obstoječe etnično razmerje. Iz tega mehanizma izhaja določena zaščita, a hkrati tudi določena krepitev etničnih konfliktov: V razmerah, kjer je etnični konflikt najpomembnejši ali ključni družbeni konflikt, je razumljivo, da prevlada težnja po enotnem političnem zastopstvu manjšine. Med nemškim prebivalstvom je to vlogo iz zgodovinskih razlogov dobila SVP (Sudtiroler Vol-kspartei), med Italijani pa je zadnje čase začela dobivati vlogo »etnične zbiralne stranke« neofašistična MSI. Dominantni položaj SVP izhaja in sloni na teh razmerah, zato SVP nima interesa spreminjati obstoječih pravil avtonomije, in to kljub zaostrovanju razmer. Zaostrovanje razmer je za SVP pravzaprav le ena plat problema. Za njeno sedanjo vlogo bi bila namreč enako nevarna tudi obratna smer razvoja, če bi se namreč etnični konflikt razgrajeval in blažil. Če bi za nemško govoreče Južne Tirolce ne bil več glavni problem politično nasprotje med »nemškim« in »italijanskim«, m več jasno, zakaj bi morali vsi družbeni, gospodarski in politični interesi zanje izhajati le iz SVP in ne iz drugih konkurenčnih strank, kot se dogaja v drugih političnih sistemih. Vendar tudi zaostrovanje etničnega konflikta ne sme iti predaleč, ker bi to spravilo spet SVP v spopad z italijansko državo. Oba vira napetosti: proti-avtonomistična gesla MSI in gesla 0 samoodločbi in odcepitvi, ki jih širijo skrajni nemški nacionalisti, je treba zato obvladati in ohraniti v ravnotežju. Vprašanje je, koliko časa se lahko še ohranja tako ravnotežje. Potrebni koreniti ukrepi Agonija Elektroakustike SEŽANA — »Tovarna Iskra Elektro-akustika v Sežani je bila, taka kot je, zrela za zaprtje že leta 1985, ko je bila ukinjena proizvodnja radioaparatov. Zato bi tudi vztrajanje na konceptu in v pogojih, v kakršnih delamo danes, pomenilo le podaljševanje njene agonije. Podjetje se lahko reši le na povsem novih temeljih, kar pomeni nadaljnje razvijanje zdravih delov proizvodnje ob zmanjšanju zaposlenih s sedanjih 247 na približno 150 ljudi«. Zgornje ugotovitve direktorja Eda Draščiča so dajale ton razpravi na današnji seji sežanske občinske skupščine, ki je kot glavno temo obravnavala uresničevanje sanacijskega programa Iskre Elektroakustike. S kritičnim direktorjevim razmišljanjem se je, seveda s svojimi poudarki, strinjala večina razpravljalcev. Tako so delegati na koncu lahko le ugotovili, da v tej tovarni v bistvenih delih sanacijskega programa ne izpolnjujejo, zaradi česar se položaj tega kolektiva še poslabšuje. Zato je skupščina naložila vodstvu delovne organizacije in izvršnemu svetu, naj čimprej pripravita konkretne ukrepe za izboljšanje razmer in o njih sproti poročata skupščini. Čeprav tega na skupščini ni nihče povedal na glas, zahteva po konkretnih ukrepih med drugim lahko pomeni tudi pripravo ukrepov za likvidacijo Elektroakustike v sedanji obliki in za ponovno oživitev zdravih delov njene proizvodnje in programa v novi zasnovi. Tudi zaradi takšne možnosti so verjetno razpravljale! večkrat ponovili zahtevo za celovito socialno zaščito delavcev Elekroakustike. Razgled na Koper z zvonika KOPER — Na Titovem trgu v Kopru končujejo zaključna dela pri obnovi in ureditvi zvonika, razglednega stolpa. Okrog dvesto stopnic, po kateri se bo treba povzpeti do nanovo urejene razgledne ploščadi (na višini 38,o metra), je speljanih tako, da tudi tiste, ki nimajo prave kondicije, n predstavljajo posebneganapor?e "Vzpon" na zvonik oziroma stolp, Ki 1 _ bil za javnost vrsto let zaprt, bo Pr®. prost, malodane lahkoten, pri tein bodo v prvi medetaži obiskovalci la ko ogledali zgodovino nastajanja stop la, z vrha pa se jim bo (pod zvonovi višje na razgledni ploščadi) ponuo prečudovit razgled na Koper z oko co. Koprski skis je za naložbo, vre okrog 450 milijonov dinarjev, ure posebno zanimivost. Kdaj in kako si J bodo lahko ljudje ogledali, si z nje Pr voščili razgled, še ni povsem določeno, (Besedilo in slika: Dušan Grča) J McCULLOUGH Prevedla Breda Konte 90. Da ima John Martinson prav, me je prepričalo nekaj, kar meni sploh ni prišlo na misel in prepričana sem, da tudi vam ni. Oba sva Timu preveč blizu, da bi to opazila.« Zmajala je z glavo. »Tim je odrasel moški, Ron in v tem oziru je popolnoma normalen. John je bil glede tega zelo grobo odkrit. Prijel me je za ramena in me toliko časa stresal, da so mi zobje šklepetali, tako jezen je bil zaradi mojega pomanjkanja razumevanja in sočutja do Tima. Vprašal me je, kaj je narobe z menoj, da lahko Timu odrekam njegovo pravico, da je moški na edini način, na katerega je sploh lahko normalen moški? Zakaj ne bi Tim potegnil iz življenja kar je največ mogoče? Na to nikoli nisem gledala s tega zornega kota. Preveč me je skrbelo, kaj bodo mislili ljudje, kako se mu bodo posmehovali, ga dražili in mučili, ker se je poročil z bogato staro devico, ki je dovolj stara, da bi lahko bila njegova mati. Popolnoma pa sem spregledala dejstvo, da ima pravico dobiti od življenja kar največ je mogoče.« Spet je začela s prstom krožiti po okrušenem robu skodelice. Ron je dobro skrival svoje reakcije. Niti najmanjšega pojma ni imela, kaj si misli in kot da bi jo hotel še bolj zmesti, je vzel v roke čajnik in ji natočil še malo čaja. »Vsi smo že slišali o nasprotjih. Spominjam se, da sem bila nekoč zelo jezna, ker se je neko dekle iz naše pisarne zaljubilo v nekega paraplegika, ki je ni hotel poročiti. Ar-chie je poznal dekle dovolj dobro, da je vedel, da je ženska, za katero obstoji v življenju le en sam moški, da zanjo nikoli ni obstajal nihče drug, razen tega moškega. Obiskal je tega človeka in mu rekel, naj ne zametuje njune možnosti, da doživita srečo, le zato, ker ni moški v enem samem smislu te besede. Vsi so se strinjali, da je Archie storil prav in da ni nobenega razloga, zakaj se dekle ne bi poročilo s svojim izbrancem v invalidskem vozičku. Archie mi je povedal, da je življenje veliko več, kot samo to. Življenje je veliko več, kot samo to, Ron, toda kaj pa Tim? Koliko je lahko vredno Timovo življenje? Imamo zdaj, ko se je pokazala priložnost, kakšno pravico, da odrekamo Timu vse tisto, do česar ima pravico kot človeško bitje? To je bistvo argumentov Johna Martinsona.« »Je pa marsikaj povedal, kaj ne?« Ron si je šel s svojimi utrujenimi rokami skozi lase. »Sam nikoli nisem razmišljal na ta način.« »No, priznati sem morala, da je resnica v njegovih argumentih, morala sem priznati. Toda zakaj prav jaz? Tim bi si zagotovo lahko izbral kaj boljšega od mene? Toda, j® ■ res? Je to dejansko res? Naj bom kakršnakoli, Tim me In naj bo Tim kakršenkoli že je, jaz ga ljubim. Z meno] , na varnem, Ron, in če lahko s tem, da se poročim z jj nekako zaokrožim njegovo življenje, in to kakor je naj h ( mogoče, se bom poročila z njim, vsem navkljub, tudi ya ^ Medtem ko je govorila, je popolnoma izginil °^čuvai! da hodi po robu prepada. Ron jo je radovedno °Pa?°čaj-Nekajkrat jo je že videl, kako se je otresla svojega obl y nega miru, toda še nikoli ni bilo v njej toliko življenja^ nobenem razpoloženju zanjo nisi mogel reči, da je ® z miška, toda v glavnem je bila za njen neprikupni o značilna moč njenega značaja. Zdaj pa se je zdelo, d _ obsijana z neko bežno lepoto, ki bo izginila v tistem tfe t^ ku, ko bo zamrla njena zagnanost. Začel se je sprase ^ kako bo nanjo vplival zakon s Timom. Ker je bil stare]s ^ veliko bolj posveten in izkušen kot Mary, je vedel, da n..ye vprašanje ni lahko odgovoriti. »Ženske ponavadi ^ dlje kot moški,« je zavzeto nadaljevala, »zato je velika nost, da bom z njim preživela še veliko let. Nisem ° starejša od njega da bi bil eden glavnih ozirov to, da umrem pred njim. Tim tudi ne bo začel iskati kakšne de lepotice samo zato, ker je njegova žena stara m u , Stara in uvela sem že zdaj, Ron, pa ga to sploh 9e . z bi. Pomislila sem že na to, da bi enostavno ziv njim, ker bi bil to v očeh večine ljudi manjši greh. ^ John Martinson ima prav. Zakon je boljša rešitev. poročim z njim, imam vso zakonsko moč nad njeg življenjem. Nogomet: danes nekaj kvalifikacijskih tekem za SP 1990 Tudi Jugoslavija gleda na Ciper Danes bodo igrali nekaj kvalifikacij-skih tekem za svetovno prvenstvo, ki b0 !eta 1990 v Italiji. Ljubitelji jugoslovanskega nogome-a s Posebnim zanimanjem gledajo na anašnje srečanje v Nikoziji, kjer bo iper igral proti Norveški. Nogometa-i Cipra so prav na zadnji tekmi pordeli za prvovrstno presenečenje, saj ?° doma prisilili bivše evropske prva-e Francije na neodločen izid 1:1. Da-ne? Pa bi se lahko z zmago nad Nor-yesko povzpeli celo na prvo mesto začasne lestvice skupine 5. k norveškem taboru pa pravijo, da e bodo ponovili usodne napake Franje, ki je očitno v srečanju s Ciprom Podcenjevala nasprotnika. Norvežani v tej skupini v dosedanjih srečanjih . takrat izgubili (doma s Škotsko z 1:2 in v gosteh proti Franciji z 0:1). V za-^njih prijateljskih tekmah pa je norčka reprezentanca zapustila dober ,1S: doma je igrala neodločeno z Bra-1 iJo (1:1), pred dvema tednoma pa je ^esno izgubila v Pescari proti Italiji z Trener Cipra Panikos Iacovou pa bo lahko tokrat poslal na igrišče tudi močnega napadalca Georgea Savvide-sa, ki sicer igra pri AEK Atene. Srečanje med Ciprom in Norveško se bo pričelo ob 17. uri. SKUPINA 5 IZIDI DOSEDANJIH TEKEM Norveška - Škotska 1:2 Francija - Norveška 1:0 Škotska - Jugoslavija 1:1 Ciper - Francija 1:1 LESTVICA Škotska 2 1 1 0 3:2 3 Francija 2 1 1 0 2:1 3 Ciper 1 0 1 0 1:1 1 Jugoslavija 1 0 1 0 1:1 1 Norveška 2 0 0 2 1:3 0 NEKAJ PRIHODNJIH SREČANJ Danes: Ciper - Norveška; 19. 11.: Jugoslavija - Francija; 11. 12: Jugoslavija - Ciper. V skupini 1 bosta na sporedu dve srečanji: Romunija - Grčija in Danska - Bolgarija. Romuni so v srečanju z Grki favoriti, saj so že v vodstvu v tej skupini z zanesljivo zmago v gosteh proti Bolgariji. Dokaj zanimiva bo tudi tekma med Dansko in Bolgarijo, saj bo za Dance nastopil tudi Juventusov nogometaš Laudrup. V skupini 3 bo edino srečanje med Avstrijo in Turčijo. Avstrijci so na edini doslej odigrani tekmi zanesljivo v gosteh izgubili proti SZ, Turki pa so se morali doma sprijazniti z neodločenim izidom proti Islandiji z 1:1. Platini novi trener francoske reprezentance? PARIZ — Michel Platini naj bi postal novi trener francoske nogometne reprezentance in naj bi tako zamenjal Henrija Michela, še posebno po zadnjem spodrsljaju proti Cipru (1:1). Predsednik francoske nogometne zveze Jean Sadoul ni hotel dati nobene izjave glede te novice. Vesti pa ni demantiral. Košarka: pokal pokalnih prvakov Oscar spet neustavljiv CSKA SOFIJA - SNAIDERO 74:84 (42:42) SNAIDERO: Oscar 36, Dell Agnello 17, Gentile 11, Esposito 10, Gloučkov 6, Polesello 4, Boselli 0. SOFIJA — Oscar in tovariši so se svojim navijačem z zmago v pokalni tekmi takoj oddolžili za nedeljski spodrsljaj v domačem prvenstvu proti Philippsu. Tekma v Sofiji je bila vseskozi izenačena, odločila pa se je prav proti koncu, ko si je italijanska peterka nabrala odločilno prednost, in to prav v najbolj težkem trenutku, ko je Gentile moral z igrišča zaradi petih osebnih napak in potem ko sta bili dve tehnični napaki dosojeni prav samemu kapetanu in Oscarju. Slednji pa je pri rezultatu 73:71 dosegel dva meta za tri točke in zadel še prosta meta. Ostali izidi 2. kola 1. dela pokala pokalnih prvakov: UBSC Wels (Av.) - Cibona Zagreb (Jug.) 71:97; Uudenkaupungin (Fin.) -Steiner Optik Bayreuth (ZRN) 76:80; Oroszlanyi Banyasz (Madž.) - Hapoel Galil Helion (Izr.) 69:70; Miniwar We-ert (Niz.) - Cholet (Fr.) 75:56; Pully (Švi.) - AEK Atene (Gr.) 113:100; Žaljgi-ris (SZ) - Makabi Bruselj (Bel.) 108:71. Pokal Korač V prvi tekmi 1. kola pokala Radivo-ja Korača je beograjska Crvena zvezda s 95:85 (41:48) zgubila v gosteh pri PAOK iz Soluna. Odbojka: italijanska A-1 liga MILAN — V 3. kolu italijanske odbojkarske moške A-1 lige so tako igrali: Maxicono - Odeon 3:0 (15:11, 15:11, 15:6); Sisley - Burro Virgilio 3:0 (15:3, 15:11, 15:5); Camst - Pozzillo 3:0 (15:12, 15:3, 15:3); Panini - Eurostyle 3:0 (15:3, 15:13, 15:3); Petrarca - Opel 3:0 (15:2, 15:9, 15:10); Conad - Olio Venturi 3:0 (15:5, 15:10, 15:11). LESTVICA: Maxicono, Sisley, Conad in Camst 6, Petrarca in Panini 4, Eurostyle in Pozzillo 2, Opel, Odeon, Olio Venturi in Burro Virgilio 0. Hokej na ledu: slavje Jesenic V 9. kolu juggoslovanskega prvenstva v hokeju na ledu so Jesenice v gosteh kar s 15:0 premagale Crveno zvezdo, Partizan pa je prav tako na tujem s 4:2 odpravil Vojvodino. Italija »mundial« in ostali svet Spektakel in goli in "cin!1? ~~ Scirea, Causio, Tardelli svetov v® 50 se včerai v družbi znanih noar.rJf1 mojstrov žoge poslovili od cZ™eta; S četverico je igrala skoraj 1982 n erlpa s španskega mundiala naihoi-8 strani pa je bilo nekaj noonm Prest*žnih imen svetovnega od teh6-8 Ifpred šestih let. Nekateri n°qomete*aktivno i9rai°. drugi, ki so jih žnn!Ve °Pustili, Pa so pokazali, da ga še vedno »uboga«. ^kipa^nri?m p°Ičasu je bila svetovna tudi v boljša’ v Premoči je bila s 3:0 J,tkU dru9e9a' a ko je vodila lu krenil Gkma po nenapisanem praviti so v *HnV>prave<< timice in Italija-V zadosčenje vseh izenačili. Reprezentanci sta bili takole sestavljeni: ITALIJA '82: Galli (v 47' Tacconi), Gentile, Collovati, Tardelli (v 56' Marini), O riali (v 74' Bergomi), Cabrini, Scirea, Conti, Rossi, Causio, Graziani (v 47' Altobelli). (Trener Zoff). OSTALI SVET '82: Pfaff, Tarantini, Breitner, K. H. Foerster (v 54' B. Foerster), Falcao (v 50' Juanito), Pezzey (v 47' Krol), Boniek, Junior, Blohin, Platini, Kempes. (Trener Schmid). STRELCI: Blohin v 21' in 68', Platini v 46’, Oriali v 70', Rossi v 73' (11-met-rovka), Altobelli v 78'; SODNIK: Mic-helotti; GLEDALCEV: 15 tisoč. Na sliki (telefoto APj: Rossi in Platini na včerajšnji tekmi. Nogomet: danes v »Mitropa Cup« Bolonjčanom se finale ne more izmuzniti BOLOGNA — Po treh zaporednih prvenstvenih porazih bo Bologna danes v Budimpešti igrala povratno polfinalno tekmo za »Mitropa Cup« proti ferencvarosu. Bolonjčani so v prvem srečanju doma že zmagali s 5:2 in so tako veliki favoriti za uvrstitev v finale, v katerem naj bi igrali, razen seveda velikih presenečenj, proti češkoslovaškemu Baniku iz Ostrave, ki bi moral igrati proti ekipi iz Novega Sada. Le-ta pa je dostopila. Roma in Partizan bosta vložila priziv RIM — Odločitev disciplinske komisije UEFA, ki je potrdila izid pokalne tekme med Partizanom in Romo (4:2), obenem pa je naložila Beograjčanom 10.000 švicarskih frankov globe in jim prepovedala, da eno tekmo odigrajo na domačem igrišču, je vznejevoljila ene in druge. Oboji so se namreč odločili, da vložijo priziv. Če je korak Rome razumljiv (upala je namreč, da ji po izgredih gledalcev, ki so ranili Gianninija, prisodijo zmago s 3:0 ali vsaj odločijo, da tekmo ponovijo), je nekoliko manj razumljiv priziv Partizana. Pri beograjskem klubu vsekakor pravijo, da je denarna kazen prehuda. Po njihovem mnenju namreč ne nosijo nobene krivde ne za požar, ki je izbruhnil pod tribunami, kot ne za izgrede navijačev. Upajo tudi, da se UEFA vsaj premisli glede prepovedi igranja ene tekme v Beogradu. Namizni tenis: premoč Kitajcev AREZZO Na 13. namiznoteniškem odprtem prvenstvu Italije so Kitajci od sedmih naslovov osvojili kar pet (ženske ekipno in posamezno, moške in ženske dvojice, mešane dvojice). Ušla pa sta jim najbolj prestižna naslova, moški ekipno (zmagala je Švedska s 3:1) in moški posamezno (Zahodni Nemec Roskopf je s 3:2 odpravil Ding Via). Med ženskami dvojicami sta Kitajki Xiaoxinova in Junova z 2:0 premagali Jugoslovanki Perkučinovo in Frelihovo. Avtomobilizem: Ghinzani pri Oselli CERNUSCO BOMBARDONE (Como) — Po nesrečni sezoni z Zakspeedom bo italijanski pilot v formuli ena Pier-carlo Ghinzani prestopil k Oselli. Njegov klubski tovariš bi moral biti Paolo Barilla. Torball: tudi Sporting Club Cividin TRST — V nedeljo, 6. t. m., se prične italijansko prvenstvo v moški A ligi. Udeležil se ga bo tudi Sporting Club Cividin TS Italijanskega združenja slepcev. Prvo tekmo bo odigral v nedeljo ob 9.00 v tržaški športni palači. Za sabo ima že nekaj predprvenstvenih nastopov, na katerih se je dobro odrezal, saj je zmagal na turnirjih v Ragusi in San Gallu, v Vicenzi pa je zasedel drugo mesto. Nogomet: v zaostali tekmi 2. amaterske lige (skupina F) Juventini ušla tretja zaporedna zmaga MEDEUZZA - JUVENTINA 2:2 (1:1) STRELCA za Juventino: Trevisan (11-metrovka) v 41' in Bastiani v 48'. JUVENTINA: Molinari, Sermino (Paziente), Travagin, Trevisan, Krpan, R. Molinari, Bastiani, Tesolin, Tabaj, Del Negro (Tegas), Cingerli. Standrežci so v Medeuzzi zapravili priložnost, da bi prišli do svoje tretje zaporedne zmage. Tabaj in tovariši so namreč zgrešili veliko žog v napadu in ob koncu so jim pošle moči, da bi se lahko upirali poslednjim domačim napadom. V uvodnih minutah je Medeuzza dosegla prednost z golom, ki je padel povsem naključno, saj je srednji napadalec domačih nehote spremenil smer žogi in s tem ukanil nekrivega Moli-narija. Odtlej so gostje zaigrali kot znajo in prisilili domače, da so se zaprli v kazenski prostor. Sreča je hotela, da je za Medeuzzo prvič v članski ekipi nastopil 16-letni vratar, ki pa je pokazal nekaj odličnih potez. Med najpomembnejšimi zamujenimi priložnostmi Štandrežcev bi omenili gol, ki ga je sodnik razveljavil zaradi dvomljive- Massimo Tabaj ga nedovoljenega položaja Bastianija ter povsem očitno 11-metrovko. Sodnik pa ni spregledal prekrška nad Cingerlijem in je Medeuzzi dosodil naj strožjo kazen. Takoj v drugem polčasu so gostje povedli z lepo potezo Bastianija, ki je v voleju premagal domačega vratarja. Po zadetku so juventinci imeli najmanj štiri izredne priložnosti, da bi vodstvo še povečali. Na žalost jim to ni uspelo in v poslednjih minutah, ko so jim zmanjkale moči, je Medeuzza izenačila. Za polovični uspeh Štandrežcev nosi, po našem, delno krivdo tudi trener, ki je prepozno opravil zamenjavi. Od igralcev si pohvalo zaslužita Krpan in Bastiani, še najbolj pa se je izkazal kapetan Massimo Tabaj, ki je bil prava gonilan sila ekipe. LESTVICA: S. Nazario in Capriva 10 (vsi imajo po 6 tekem), Piedimonte in Fogliano 8, E. Adriatica in Mossa 7, JUVENTINA, Natisone in Villesse 6, S. Luigi, Čampi E lisi in Villanova 5, Giarizzole 4, Mariano, Medeuzza in Pro Romans 3. R. Pavšič PRIHODNJE KOLO (6. 11.): Capriva - Mossa, Fogliano - Villesse, Giarizzole - Mariano, Piedimonte - Natisone, Pro Romans - Medeuzza, S. Luigi - E. Adriatica, S. Nazario - JUVENTINA, Villanova - Čampi Elisi. Motociklizem: na tekmovanjih na Grobniku in Hlabian (Primotor klub) ...sr, s Zčin • • na V b ljŠal čas s Prejšnje dirke. lo AMdIL^ču® Se,je naš Pilot na povabi-Publiško nr, Mka udeležil dirke za re-Uradnih nosk,!nStu° Hrvaške' Na Prvih utegnil nrS *nih vožnjah se ™abian ni Tako je , diti mestni in spolzki progi. zadal našem,? T3nski prvak J°siPovič drugi PoseCniPv1n°!U kar 12 sekund Na dohitel ta£“ 5 V0ŽnP Pa 9a je Hlabian sekunde da !e imel le nekaj desetink uradno dirt anka za -Josipovičem. Med zaostal zaraH° pa ie Hlabian v začetku dohitel J0eirLgn.eČe PH startu, tako da je lekrno, P°vica, ki je vodil skozi vso Pa se je m na ciljni ravnini. Zadovoljiti lu dosegel n ■? dru9im mestom, čeprav °Penem rei, a]k°liSl čas med dirko in Pa je bila khld pro9e- Dirka v Šibeniku ? ®na prim enem tudi krstni nastop za 16 osvojn ig r kluba Mihaela Deluka, ki J mesto. Nogomet: včeraj v Križu za deželni pokal Pet zadetkov Križanov VESNA - SAN VITO 5:1 (2:0) STRELCI: v 15. min. Naldi, v 30. min. Rados, v 50. min. avtogol, v 62. min. Pichierri, v 75. min. Caniglia. VESNA: Savarin (od 45. min Save-rino), N. Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados (od 65. min. Švab), F. Candotti, Barilla (od 65. min. Caniglia), Petag-na, Kostnapfel, Naldi, Pichierri. Kriška enajsterica se je v včerajšnjem srečanju za deželni pokal zelo dobro izkazala. Brez velikih težav je namreč odpravila tržaško ekipo San Vito. Spodbudno je, da so Križani tokrat predvsem v prvem polčasu zelo dobro igrali na sredini in s svojimi temeljito nastavljenimi akcijami spravljali v težave nasprotnika. Prvi zadetek je dosegel Naldi, ki je z lepim protinapadom ukanil nasprotnega vratarja. Tokrat je gol dosegel tudi branilec Rados, ki je izkoristil zmedo v nasprotnem kazenskem prostoru in žogo poslal za vra- tarjev hrbet. Križani so v prvem polčasu imeli še veliko drugih priložnosti, saj so stalno in urejeno napadali. V drugem polčasu je Vesna nadaljevala s svojo igro, in to se je še kako obrestovalo, saj so kriški napadalci zaključevali lepo izvedene akcije in večkrat za las zgrešili vrata. Gosti niso pokazali nič posebnega, saj se niso znali enakovredno upirati razigrani Vesni. Tretji zadetek so si Tržačani zadali sami, nato pa je Pic-hierriju z lepim strelom premagal nasprotnega vratarja. Nekaj minut kasneje je isti igralec lepo podal v kazenski prostor, kjer je bil Caniglia in tako »zaokrožil« rezultat. San Vito je častni zadetek dosegel zaradi nesporazuma v kriški obrambi. Tokrat je Vesno treba zares pohvaliti, saj so "plavi" odigrali prav gotovo svojo letošnjo najboljšo tekmo. A. Kostnapfel Namizni tenis: vsedržavni mladinski turnir Ana Bersan in Lara Posega (Bor) osvojili prvo mesto v Temiju V soboto v Zgoniku ob 18. uri Krasova dekleta v evropskem pokalu ETTU »Nancy Evans« V okviru drugega kola ženskega evropskega namiznoteniškega tekmovanja za pokal ETTU »Nan-cy Evans« se bo Kras Globtrade spoprijel z grško ekipo AS Pera Thessaloniki. To pomembno mednarodno srečanje bo v soboto, 5. t. m., ob 18. uri v Športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Krasove namiznoteniške igralke se za to pomembno tekmo temeljito pripravljajo in tudi organizacija za to srečanje poteka v najboljšem redu. Kras Globtrade bo proti grškemu moštvu igral z naslednjo postavo: Sonja Milič, Branka Batinič, Alenka Obad in Tanja Ravbar. Ljubitelji namiznega tenisa in sploh vsi ljubitelji našega športa bodo tako imeli edinstveno priložnost, da si ogledajo to kakovostno srečanje, ki bo imelo še poseben čar, saj sodi v okvir evropskega tekmovanja. O sobotnem pomembnem dogodku bomo seveda še poročali. Na tretjem vsedržavnem mladinskem namiznoteniškem turnirju v Ter-niju sta Borovi pionirki Ana Bersan in Lara Posega dosegli velik uspeh: v dvojicah sta namreč osvojili prvo mesto. Lara Posega je med posameznicami dosegla od 5. do 8. mesta, medtem ko je Bersanova izpadla v prvem kolu. Med mlajšimi pionirkami se je Jadranka Cergolj uvrstila v drugo kolo, kjer pa je izgubila proti starejši igralki. V odsotnosti dveh najboljših starejših pionirk Negrisolijeve in Merende, ki sta se udeležili mednarodnega prvenstva Italije v Arezzu, si je krasovka Monika Radovič nabirala izkušnje na tem turnirju s Cresbijevo. Monika je igrala dobro glede na to, da se z namiznim-tenisom ukvarja šele leto dni. Biserka Simoneta je ponovila uspeh iz prve preizkušnje. Z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta si je prislužila novi dve točki, ki jo še bolj približujeta državnemu prvenstvu. V dvojicah sta bili krasovki manj uspešni. Izpadli sta v drugem kolu, kljub temu da sta tretji set že vodili s 15:20. V mladinski konkurenci je Martina Ravbar prišla med prvih osem. V prvem kolu je odpravila najprej Bianca-tijevo, zatem Chizzolinijevo (16. na mladinski rang lestvici), potem pa jo je premagala številka 12 Avesanijeva v tretjem setu na 18. Uvrstitev od 5. do 8. mesta je soliden uspeh Martine, nedvomno ji bo prinesel nove točke za kvalifikacijo na državno prvenstvo. Zmagani dvoboji ji bodo tudi dvignili mesto na rang lestvici, kjer trenutno zaseda 25. mesto. Druga mladinka Ele-na Colja je žal izpadla v prvem kolu. Sestri Cresti sta Krasovo žensko dvojico izločili že na začetku tekmovanja. Mladinca Igor in Marjan Milič sta tekmovanje posameznikov morala zaključiti po prvem srečanju. V dvojicah pa sta pripravila presenečenje in se v ostri konkurenci 64 parov uvrstila v četrtino finala. u t> Košarka: naše peterke v mladinskih prvenstvih Vse naše ekipe praznih rok DRŽAVNI MLADINCI BOR - DON BOSCO 81:95 (34:49) BOR: Guicciardi 2 (0:4), Paulina 10 (5:8), Cupin 11, Škrk 7 (2:4), M. Pertot 4 (0:4), B. Pertot, Bajc 26 (3:5), Smotlak 21 (3:6). Tudi protri Don Boscu so ostali borovci praznih rok, čeprav ni nasprotnik tako močan, kot bi bilo mogoče razbrati iz končnega izida. S požrtvovalno igro, ki so jo plavi pokazali, žal, le v zadnjih desetih minutah srečanja, bi lahko bil rezultat gotovo drugačen. Tokrat se je še posebej izkazal Cupin v vseh elelentih igre. NARAŠČAJNIKI BOR INDULES A - RICREATORI 63:77 (31:35) BOR INDULES A: Filipčič 11 (2:2), Possega 13 (3:4), Iztok Bajc 3 (1:1), Erik Bajc 2, Brus, Tomšič 21 (2:6), Corbatti, Salvi 12 (2:6). TRI TOČKE: Tomšič 1; PON: Tomšič. Prvi polčas je bil še kar enakovreden, a naši so neverjetno grešili mete izpod koša. Igralci Ricreatorija pa so bili izredno precizni in njihov »play-maker« Bevitori je bil neustavljiv. Kljub dobremu začetku so borovci v drugem polčasu izgubili še z večjo razliko. Vsi naši košarkarji so igrali pod svojimi sposobnostmi. (Tomšič) TECNOLUCE - BOR INDULES B 104:29 (48:17) BOR INDULES B: Punis 2, Korošec, Virno 2, Martinolič 2, Križmančič 10 Trener poletovcev Jure Krečič (0:3), Porporati 5 (1:1), Galopin 4, Grbec 4 (0:3). PON: Križmančič in Virno. Bor Indules B je v nedeljo visoko izgubil proti ekipi Tecnoluce. Naši so visoko izgubili predvsem, ker so prvič igrali skupaj. Pohvalo si zasluži kapetan moštva Križmančič. (Tomšič) POLET - STEFANEL 44:136 (30:75) POLET: Gruden 12, Križman, Gerli, Ravbar 10, Vremec 12, Maruccelli, Vi-dali 6, Hmeljak 4, Argiolas. TRI TOČKE: Ravbar 1. Že v prvem kolu so se Poletovi naraščajniki spoprijeli z najmočnejšo mestno peterko Stefanela, ki je bila v vseh elementih igre boljša od naših, poleg tega pa so bili Stefanelovi košarkarji mnogo višji od poletovcev. Naj omenimo tudi, da je letos prišlo do sodelovanja med Poletom in Šoko-lom. Nabrežinsko društvo je namreč odstopilo Poletu nekaj svojih mladih košarkarjev za prvenstvi dečkov in naraščajnikov, opensko društvo pa je dostopilo Sokolu dva svoja kadeta. Kljub zelo visokemu porazu pa je treba pohvaliti poletovce za zvrhano mero požrtvovalnosti, posebno pa so se izkazali Matej Gruden, Martin Ravbar in Gregorij Vremec. OSTALA IZIDA: Latte Carso - Inter 1904 168:36; Libertas - Intermuggia 109:58. MINIBASKET POLET - SOKOL 30:52 POLET: E. Škabar 2, Mulič, Sosič 1, Košuta 2, Germani 4, Franco 8, Petaros 2, Taučer 3, Ferfolja 6, Š. Škabar, Lavrenčič, Lakovič 2, Genardi. SOKOL: Peric 19, T. Širca, K. Širca 15, Šuligoj 10, Švara 2, Pipan, Vidoni, Kocjan, Gruden, Tinta, Masten 4, Cotič, Legiša, Saksida. V prijateljski tekmi v minibasketu sta se v Repnu spoprijeli ekipi Poleta in Sokola. Šrečanje je bilo precej izenačeno, naposled pa so zmagali Nabrežine!, med katerimi so se zlasti izkazali Peric, Klemen Širca in Šuligoj. Pri poletovcih so vsi zadovoljili zaradi požrtvovalnosti. Že danes čaka poletovce nova prijateljska tekma. Ob 17.00 se bodo namreč v telovadnici na Proseku pomerili s Kontovelci. Dobre uvrstitve skirolkarjev Grmade Hobles in Mladine Erik Tence med cicibani za las ob zmago V nedeljo so se tekmovalci ŠD Grmada Hobles in ŠD Mladina udeležili 8. in zadnje preizkušnje za italijanski pokal. Tekma je bila v krajuCernusco sul Naviglio (Milan). Za cicibane in cicibanke je bila proga dolga 5.000 m (en krog), mladinci pa so opravili tri kroge. Najbolje od naših se je uvrstil predstavnik Mladine Erik Tence, ki je osvojil odlično drugo mesto. Prvo pa mu je ušlo le za sekundo in 10 stotink. Dobro so se uvrstili tudi ostali naši zastopniki, saj so med cicibani zasedli 5., 9. in 10. mesto. V kategoriji cicibank so naše atletinje osvojile 6., 7. in 8. mesto. Med mladinci pa je na 15 km Rajko Zečevič zasedel dobro 7. mesto. Na društveni lestvici (nastopilo je 24 moštev) je bila Grmada Hobles 10., Mladina pa 14. CICIBANKE: 1. Katia Nones (GS Nones Šport Čaru) 10'45" 40, 6. Ksenija Zotti (Mladina) 16' 16" 80, 7. Jana Umek (Grmada) 17' 06" 10, 8. Lara Prešel (Mladina) 18' 41" 10. CICIBANI: 1. Omar Peruzzo (GS Bassano) 1049" 10, 2. Erik Tence (Mladina) 10' 55" 20, 5. Andrej Legiša (Grmada) 11' 08" 30, 8. Andrej Mervič (Grmada) 11' 32" 10, 9. David Bogateč (Mladina) 12' 08" 90, 10. Erik lori (Grmada) 12' 09" 00, 15. Vojko Zotti (Mladina) 16' 04" 20. MLADINCI: 1. Paolo Zampieri (GS Forestale Roma) 28' 10" 20, 7. Rajko Zečevič (Grmada) 38' 43" 40. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Dameno Šport 668 točk; 10. ŠD Grmada Hobles 130; 14. ŠD Mladina 1-17. (Ervin lori) * '«&• V .r' -'* ■ ■ “iSfeg • . ■ . >. y> > 86. : * • % - *v. • ... : * . , . V; .V.w ,(£. -. ■■■r Ip v > ‘N* Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Plaz Morda za trenutek zaspim v morasti blodnji visokogorskih sanj, nakar zaslišim nekakšno votlo bobnenje. V trenutku pogledam kvišku, takrat pa zaslišim Mojmirjev obupano rezek glas: »Duško, plaz, plaz...« Ne zavedam se ničesar. V trenutku me zasuje gost bel prah, jaz pa z rokami obupano plavam proti rešitvi. Vse se dogodi v sekundi. Ihtavo in krčevito plavam in noro vrtim z odprtimi dlanmi, da bi mi vsaj obraza ne zasulo. Trenutki, dolgi kot večnost. Stoletja v enem drobcu mojega obstoja. Globoko sopem in se otepam pogube. Ko že mislim, da ne bom več zdržal in da je že vsega konec, se plaz umiri. Nora wag-nerjanska glasba, znanilka vsega, kar je mrtvaškega v moji glavi, nenadoma preneha, jaz pa si z zadnjimi močmi otrem tanko plast snega z obraza. Hura. Sem rešem. Vidim meglo, sneg mi pada na obraz. Hura. Ni me potegnilo v globino. Hura, sem rešen. Previdno zaplavam še z nogami. Strese me do kosti. Komaj jih migam. Moram se oteti iz snežnega oklepa. Divje telovadim z njimi in se globoko oddahnem, ko opazim, da me ni zazidalo v vse bolj trd sneg. Krčevito premikam celotno telo, kot da bi ga stresali histerični električni napadi. Tresem se in sopem. Decimeter za decimetrom se vlečem navzgor, nato pa kar poskočim. Sem rešen! Rešen? Pogledam v zasuto brezno. Do vrha ga je naponil plaz. Mojmir! Kaj je z Mojmirjem? Zrem v beli grob. Jaz nočem umreti! Mojmir! Mojmir! Kaj naj naredim? On je zasut globoko v razpoki. Kako naj mu pomagam? Kako? Kako? Hotel bi mu zakričati, ga poklicati, vendar pa sem kot onemel. Kot zmešan zrem v brezno in ne vem, kaj bi. Po neskončno dolgih sekundah se počasi ovedem v realnost in se mi tragična resnica sunkovito utira pot v možgane. »Izgubljen sem!« mi nenadoma butne v glavo kot sunek vrele krvi. Zavedam se svojega nebogljenega stanja. Sem sam na višini preko sedem tisoč metrov v nevihti, sneženju in megli. V rokah stiskam spalno vrečo, v kateri je le radijski oddajnik in sprejemnik. Vse ostalo je zakopano v snegu. Nahrbtnik z mojo opremo, smučarske palice, cepin, dereze. Brez slednjih ne bom nikoli prišel v dolino. Pa niti brez Mojmirja in v taki nevihti. Radio! Vendar imam radio! Vezo s svetom! Vzamem ga iz dna spalne vreče in kličem bazo. Roke se mi tresejo, tako da prvič napačno pritiskam gumbe in se mi ne javi nihče. Takoj spet kličem in le po kaki sekundi mi odgovori glas živega. Glas kot nebeški blagoslov. Je Mišo. Imam najtežjo radijsko vezo v življenju. »Sem Duško,« rečem še kar mirno. »Mojmirja je zasul plaz. Kaj naj naredim?« Kako bedasto, kako banalno, kako... noro. Kaj naj naredim? Sedaj uvidim, v kakšnem razrvanem stanju sem. Kaj naj naredim? Kako... obupano. »Najprej poišči Mojmirja, nato spet pokliči bazo,« mi Mišo odgovori neverjetno mirno. »Dobro. Sprejem.« »Čimprej kliči. Konec veze,« zaključi pogovor Mišo. Sneg gosto pada. Komaj imam prostor, kjer lahko stojim, ki ga moram takoj razširiti, da se bom lahko sploh premikal. Pogledam v brezno. Nekaj se premakne. Na široko razprem oči. Mojmir! Je Mojmir, ki se vrača med žive. V trenutku pokuka kodrasta gla- va in pogleda kvišku. Oddahnem se, kot še nikoli v življenju. Vsega me zajame val sreče, ki narašča kot divje plimovanje. Mojmir je živ! Mojmir je živ! Mojmir je živ! Ne morem verjeti Pa je res. »Kako je, Mojmir?« vprašam direktno iz srca, saj ne slišim svojega gla-su, temveč le tresljaje glasilk. »Z mano je v redu, vendar sva izgu-bila vso opremo. Brez tiste sva izgubljena!« odgovori z glasom, ki noče izdajati posebnih občutkov. Takoj je pri meni, jaz pa že kličem Miška v bazo. Slednji se kar oddahne, ko izve, da je tudi Mojmir rešen, vendar pa je stanje še vedno kritično-»Mišo, sedaj bova skušala izkopati opremo izpod plaza, ker brez tiste ne moreva v dolino. Potem pa se javiva. Konec veze.« Radio zaškrta v pozdrav, z Mojmirjem pa se zazreva eden v drugega■ Sedaj končno resnično vidim njegov utrujen in razrit obraz. Molčiva, vendar je molk zgovornejši od besed. /e četrta ura zjutraj. Kmalu se bo danilo-»Duško, jaz moram spati,« me preseneti, nato pa se spomnim, kako peklenska je morala biti njegova noč brez spalne vreče. »Vzemi mojo spalno vrečo!« mu velim in mu jo ponudim. Hvaležno me pogleda, zavije se vanjo in se zlekne na zasuti del razpoke, ki se je že utrdil, saj sedaj stojiva na njem, ko pa zunaj sneži in piha, pritiska pa neverjetni mraz. Tu sva vsaj v zavetju, vendar pa se le eden lahko uleže. Odstopim mu mesto, jaz pa stoje strmim v zasneženo noč. Kolena mi počasi klecajo, tako da se naslonim na nekakšno snežnoledeno ograjo, ki je pred menoj. Nenadoma me objame obupna utrujenost. Pogledam Mojmirja in mu zavidam ležeči položal. Kaj res spi? Zaslišim globoko, a nemirno sopenje, kar pomeni, da se je pogreznil v visokogorski Morlejev objem brez zraka, ki je zelo podoben črni mori. Čakam dan. Skušam še zamisliti vendar pa si ne morem predstavljati svojega stanja tu gor v nevihti. Vse- kakor morava izpraskati iz snega dereze, sicer nimava niti najmanjšega upanja v rešitev. Jaz bi rad že z 9° mi rokami kopal po snegu, ko pa s rokavice pod njim, Mojmir pa SP^ Sem nestrpen. Roke! Spomnim se n Rada. Ne smejo mi pomrzniti. Krčevito jih začnem migati in ne odnehat"'. dokler mi ne zmanjka energije. Sed 1 moram dosti piti, se še spomnim K dove nesrečne izkušnje. Zajame snežno kepo in jo začnem lizati, na pa kar nestrpno zagrizem v sneg. K J. se bom naenkrat v takem stanju b prehladka? Ne, ne! Sedaj že blasta po snegu, dokler nisem sit, saj n hrane nimava več, ko pa je ostala P plazom. Edino to mi je jasno: mora izkopati opremo. Spet pogledam soplezalca in . upam, da se zbudi in se izvije iz sp ne vreče, vendar pa se mi smili in to spanje privoščim, saj je imel sp zom še hujšo izkušnjo od mene. Or'L spal še kak meter globlje v iazP°ja. kar pomeni, da ga je popolnoma sulo in je videl v obraz belo smrt. i j to, ki sem jo jaz sedaj komaj opla Koliko minut, dolgih kot cela večn0^ je bil zakopan? Ne vem; vem pa. mu ni bilo lahko. Spet ga pogledalj„ nato pa se zazrem v vse bolj noč. Tudi sedaj nama kako se bova rešila iz tega? . blet ni lahko- Odbojka (under 18): premoč goriških fantov in tržaških deklet UNDER 18 MOŠKI Na Goriškem GRADO - SOČA ČERIMPEX 0:3 (9:15, 3:15, 12:15) SOČA ČERIMPEK: Cotič, Klede, Tomšič, Milocco, Pavel in Peter Černič, Ter-pin, Pellegrin. Z gostovanja v Gradežu se šesterka Soče Čerimpex vrača s polnim izkupičkom. Domačini šo bili namreč nedorasli Sovodenjcem, ki so brez velikih težav osvojili tri sete. Po prepričljivem vodstvu z 2:0 so gostje nekoliko popustili v 3. nizu in dovolili Gradežu, da je povedel. Boljša zbranost v nadaljevanju pa je zadostovala, da so sočani nadoknadili izgubljeno in si zagotovili zmago. (E. Č.) VAL NAŠ PRAPOR IMSA - RONCHI 3:0 (15:9, 15:5, 15:6) VAL NAŠ PRAPOR IMSA: Petejan, Koršič, M. in A. Feri, Komic, Marussi, Uršič, Sošol, Šuligoj, Florenin, Makuc, Paoletti. Val Naš prapor Imsa je v dobri uri igre izbojeval zmago proti ekipi iz Ronk, ki sodi med slabše postave prvenstva. Zaradi razlike v kakovosti šesterk je trener Markič poslal na igrišče vse igralce, saj dobršen del teh nastopa tudi s postavo Mebla Imse v prvenstvu C-2 lige. Na Tržaškem CUS - SLOGA 3:0 (15:3, 15:6, 15:4) SLOGA: Basso, Božič, Čuk, Jercog, Kralj, Malalan, Maver, Mesar, Renčelj. Čeprav sta za nami le dve koli tega mladinskega prvenstva, lahko že napišemo, da je CUS letošnji pokrajinski prvak. Tržaški odbojkarji so v nedeljo brez najmanjših težav odpravili Slogo, ki jim nikoli ni bila enakovreden nasprotnik. Slogaši so v bistvu že pred tekmo računali na to, da je pač CUS močnejši, saj si lahko samo na tak način razlagamo dejstvo, da so v tem srečanju odpovedali na vsej črti. (Inka) OSTALI IZID: Volley Club - Rozzol 0:3. LESTVICA: CUS 4, Sloga in Rozzol 2, Volley Club 0. PRIHODNJE KOLO: Sloga - Rozzol. UNDER 18 ŽENSKE BOR FRIULEXPORT - CUS 3:0 (15:5, 15:10, 15:5) BOR FRIULEKPORT: K. in I. Vitez, Vidali, Sancin, Grbec, Visentin, Fučka, Superina, Ažman, Čok, Gregori. Borovke so mnogo lažje od pričakovanega odpravile tržaški CUS, ki jim nikoli ni bil dorasel. Plave so igrale dokaj dobro. Zelo malo so grešile v vseh elementih, saj so igrale zbrano in mirno. Manjšo krizo so v drugem nizu prebrodile brez večjih težav. To je bil prav gotovo najboljši nastop Bora Fri-ulexport doslej. SLOGA KOIMPEK - JULIA 3:0 (15:1, 15:4, 15:2) SLOGA KOIMPEX: Ciocchi, Čebu-lec, Fabi, Fabrizi, Foschini, Kosmina, Križmančič, Lupine, Marucelli, Mijot, Rebula, Škerk. Nadaljujejo se gladke zmage Sloge Koimpex proti nasprotnikom, ki ji nikakor niso dorasli. Nedeljsko tekmo so slogašice odigrale v samih 24 minutah. Že š prihodnjim kolom pa bo naša ekipa začela serijo težjih srečanj, saj se bo v nedeljo pomerila s tržaško OMA in tako bomo lahko tudi objektivneje sodili o tem, kolikšne so dejanske možnosti Sloge Koimpex, da poseže po visokih mestih na lestvici. (Inka) SOKOL INDULES - DLF 3:0 (15:6, 15:6, 15:8) VIRTUS - BREG 0:3 (10:15, 10:15, 14:16) IZID ZAOSTALE TEKME: DLF - OMA 1:3. LESTVICA: Sokol Indules in Sloga Koimpex 8, Bor Friulexport in OMA Mobili S. Giusto 6, Breg in Virtus 2, CUS, DLF in Julia 0. PRIHODNJE KOLO: CUS - Breg; OMA - Sloga Koimpex; Julia - Sokol Indules; DLF - Bor Friulexport. SK DEVIN - ŠD SOKOL v priredita 12., 13. in 14. novembra^ dvorani I. Gruden, Nabrežina 89 l ,eJ0 posredni bližini Trga sv. Roka), s J^e. nove in rabljene smučarske °P ,agO Stojan in Any vam bosta na raZP hota, z novostmi '89. Urnik sejma: s j5. 12., in ponedeljek, 14. novembra, ra_ do 21. ure ter v nedeljo, 13. nov od 10. do 21. ure. Vabljeni! ŠD MLADINA Hjll prireja v sodelovanju s trgovin Šport SEJEM NOVE IN RABL ^ SMUČARSKE OPREME v nedelj - e. novembra, od 10. do 22. ure ter V uJ.e del j ek, 21. novembra, od 14. do ‘e. v Domu A. Sirk v Križu. ln Dred mo sprejemamo v petek in sob sejmom od 18. do 20. ure. Darujte v sklad Mitje Cuka naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Vrsta lepih uspehov naših ekip Na Tržaškem odložitve zaradi burje - Brežanom derbi under 18 - Gol Štolfe s 40 metrov! Cicibani Sovodenj vztrajajo na vrhu, najmlajši Primorja pa so zdaj drugi ______UNDER 18__________________ Breg - VESNA 2:1 (0:1) „ STRELCI: D. Sedmak (V), Defran-nn 1 in Tamaro (oba Breg). Cit n G' Palčič, Pitacco, Bevk, Sancin, t, a (Kozina), Prašel, Paiano, Giuressi, ndi (De Franceschi), Švara, Tamaro, Vc' G^avina- VESNA: Saverino, Zorzut, Madotto, SoHb' Sterni, Craievich, Cusma, D. q oroak, P. Sedmak, Tence, Esposito, V Prvem slovenskem derbiju sezone i_, S avili zmago Brežani, ki so bolje TekriS^^ svole priložnosti za zadetek, nrr ma ie bila izenačena, predvsem v n f.m Polčasu, a brez večjih nevar-v ,, za vratarja. Vesna je takoj po-ie iv z ,iePim strelom D. Sedmaka, ki O ^Koristil napako Bregove obrambe. vra,enimo še to, da je Giuressi zadel Dr nico- V drugem polčasu so pobudo VrJZeli Brežani, ki so stalno ogrožali bil eia Baverina. Najbolj aktivna sta je a Švara in Tamaro. Po podaji Bevka čil ci Franceschi sredi polčasa izena-e polastila živčnost, ven-prekrškov ni prišlo. Od- dat- jk*P se ie polastila živčnost, ven-loiHi • Kodih prekrškov ni prišlo. Od-Pr t/11 zadetek je padel deset minut vrat koncem, ko je Tamaro premagal . arja po lepi pobudi Prašlja. Vesna Pan°Hkušala izenačiti s hitrimi proti-om adl'. a zaman. Od posameznikov bi ter J11! Giuressija in Tamara na eni stranfVerina in K*’ Sedmaka na drugi °sT^tIA " PRIMORJE 1:1 (0:0) Pdti LEC ZA PRIMORJE: Štoka. , ORJE: Blažon, Tence, Škabar, Prasselrm^’ Štoka’ Za9ar (Trampuž), Tomas t' (Gre9oretti>. Princival, Šuc, igr2ezadetk°m prav v zadnjih minutah fili 0° r9eierumeni zasluženo izena- ProsečaniaK-,igra ni bila Prav lePa' 50 času h,- Pr1 predvsem v prvem polšja D°- in imeli nekaj priložnosti, lom arJe z zel° močnim prostim stre-kotu ■ prečka Domačini pa so po Proct m m°čnem strelu v kazenskem Gosti°m med gnečo igralcev povedli. 50 reagirali in začeli napadati Podat; A um zvizgom Stoka po d vrata * ,reg°rettija s strelom presk 0Sa“ izenačik (M- S.) na o AkI IZIDI 6. KOLA: Mugg Perra«ntoAndrea 3=1. Costalunga -0-2 pfil3:1' Opicina - Edile Adrie Monter,; San Ser9io 0:0, Chiarbc El.ebeUo 1:2. Vivai Busa - Fortit riahr:aTXI<;A: Vivai Busa in Edile Semin d M°ntebello 8, Fortitudi 6, Sa a j e9 m Muggesana 7, Olin talUnAndrea’ Supercaffe, CGS in ( i ChParbola 2Sna' °picina in Prim KOLO: v““ -c p----NARAŠČAJNIKI aMpi ELISI - BREG nvrAT NEODIGRAN/ ga . it, * IZIDI 7. KOLA: Costalun Domin n?g^.Sana neod., Montebello zurra s c CamPanelle - CGS 0:3, Az Pia 2-1 r\Sergi° 1:3- Giarizzole - Olim Don Bn=nP1o1na " Zaule 0:0, Portuale 2:6. 0 3:P' Portitudo - Supercaffe KabuS^io^ Supercaffe 14, Zaul, 9, Momi2’,?' Sergi0 10' Čampi Elis C°stalunnbe11^ T°rtitudo, Portuale °limpia 79 r CGS m Giarizzole 8 in Domin Gpicina, Camapnelli Don Bosco i Azzurra 3’ Muggesana 2 doPRlHODNJE KOLO: Breg - Fortitu najmlajši “ioj 855SF?ijSSS5 Pahor (Kante)Gmden' Sardoč' Kristia ^gonis/^v1 bila burja glavni prt Pokazati dnife' Vseeno so domačii sprotnika ->bro 19ro in nadigrali n< igrali proti h, v..PfYem polčasu, ko s k a je 7r,r, jUrj1, bi lahko naši povec rezultat o n v netpčnosti strelov osti Zalo, Ha L ' v nadaljevanju je vse kt fProtnikn °do naši z goli nasuli ni bžaške ' Jre”dar Prevsem po zasluc *,inkovitosH ar]a in tudi zaradi net 0 do pola ?fjfežkega napada ni pr lial na9vra;°dlieen Štolfa* pa je stre ?°g° na sma’- P°.tem ko je prestrege kakih 40 !!d!ni igrišča. Strel je bil i l°9a prewet,rov' s Pomočjo burje j mrežo Po tl 9 vratarJa in zatresi ^Protniki n-J1 Posrečenem golu so ne Ztnaga ie j, kalkrat prišli do strela, Načinov p t?lla krePko v rokah dc °nvalo zaslužita Dej a Štolfa za požrtvovalno igro in Erik Sardoč. (Maxi) ZARJA ADRIAIMPEK -PORTUALE 1:3 (1:1) STRELEC: Renčelj. ZARJA ADRIAIMPEX: Plesan, Sirili, Kralj, Krašovec, Castellano, Umek, Renčelj, Blason, Vremec, Cinti, Osič, Čok. Zarja je nerodno izgubila tekmo proti sicer solidnemu nasprotniku. Prvi polčas je bil gotovo v korist domačinov, ki so si že v prvih minutah zapravili dve stoodstotni priložnosti. V nadaljevanju je Renčelj povedel Zarjo v vodstvo, a kmalu nato je Portuale izenačil. V drugem polčasu pa so zarjam povsem odpovedali tako, da je nasprotnik tudi s pomočjo močne burje še dvakrat zatresel Plesanovo mrežo. (M. Ž.) DOMIO - BREG PREKINJENA Tekmo so prekinili zaradi burje pri vodstvu Brega z 1:0 po golu Švare v 10. minuti. li še neporaženo postavo Sanrocchese-ja, ki, stvarno gledano, je boljša od Curličevih varovancev. Po izenačenem prvem polčasu so domači z zvrhano mero borbenosti in zagnanosti nadigrali goste in dosegli odločilne zadetke. (E. Č.) STARANZANO - MLADOST SOBEMA 5:2 (3:1) STRELCA: Nardon in Gorjan. MLADOST: Soban, Pahor, Peric, Nardon, Jelen, Gorjan, M. in D. Ferle-tič, Sergo, M. in E. Isoni, Rakar, Fran-dolič, Jarc, Černič. Vodilni Staranzano je zelo dobro začel srečanje in že v uvodnih minutah dosegel 3 zadetke. V nadaljevanju so se Doberdobci opogumili, primerno zadrževali Staranzanove napade in z Nardonom in Gorjanom dosegli tudi zadetka. IZIDI 5. KOLA (tržiška skupina): Aris - San Piero 9:0, Vermegliano -Turriaco 1:0, Monfalcone - Staranzano 0:6, Mladost - San Marco 6:4, Ronchi -Pieris 7:0. »Najmlajši« Primorja so premagali Olimpio in... burjo OSTALI IZIDI 7. KOLA: Giarizzole - CGS 1:2, Olimpia - Triestina 1:2, Zaule Rabuiese - Montebello neod., For-titudo - Opicina 3:0, S. Sergio - Don Bosco 6:0, Š. Giovanni - S. Andrea 4:1. LESTVICA: S. Sergio 14, CGS 13, Portuale in S. Giovanni 12, Giarizzole 9, Olimpia in SanVAndrea 8, Fortitudo 7, Zaule, Triestina, Breg in Zarja Adri-aimpex 6, Campanelle in Primorje 5, Montebello 1, Domio, Don Bosco in Opicina 1. PRIHODNJE KOLO: Breg - Campanelle. Portuale - Primorje, Zarja Adria-impex - Giarizzole. Na Goriškem lucinico - JUVENTINA ASS. CARNICAO:! (0:0) STRELEC: Marino Petean. JUVENTINA: Peric, Devetak, Marko Petean (Bais), Marušič, Peršolja, Marino Petean, Marvin (A. Ferfolja), Kobal, Devetak, Gergolet (Florenin), Dario. Mladi predstavniki združene ekipe so v Ločniku zabeležili pomembno zmago. Le gol prednosti gotovo ne odraža dogajanja na igrišču, kjer so gostje vseskozi gospodarili in v prvem polčasu zapravili vrsto priložnosti za zadetek. Domači, ki so v prvem delu zadrževali napade Juventine predvsem zaradi dobre obrambe in odličnega vratarja, so v nadaljevanju igre klonili razigranim gostom, ki so z Marinom Pete-anom dosegli zmagoviti zadetek. (Aleš Ferfolja) IZIDI 5. KOLA: Cormonese - Isonti-na 3:1, Medea - Audax 0:1, Juventina -Azzurra 0:2, Natisone - Itala 2:2. LESTVICA: Azzurra 10, Audax 8, Juventina 7, Itala in Cormonese 6, Como 4, Pro Romans, Isontina in Vil-lesse 3, Medea, Lucinico in Natisone 2. __________ZAČETNIKI__________ Na Tržaškem Skupina A SONCINI A - ZARJA ADRIAIMPEX PREKINJENA OSTALI IZIDI 6. KOLA: Ponziana -Esperia 2:0, Servola - Campanelle neod., Muggesana - S. Andrea 0:0, Su-percaffč - Domio 5:1, S. Giovanni -Portuale 2:0, S. Luigi - Fani B 0:1. LESTVICA: S. Giovanni 12, Zarja Adriaimpex in Ponziana A 9, Soncini A in Supercaffe 8, S. Andrea 6, Altura 5, Portuale in S. Luigi B in Domio 4, Muggesana in Fani B 3, Campanelle in Esperia 2, Servola 1. PRIHODNJE KOLO: Zarja Adriaim-pex - Muggesana. Skupina B OPICINA - PRIMORJE 1:1 (1:1) STRELEC ZA PRIMORJE: Guštin. PRIMORJE: Emili, Ostrouška (Luxa), Pahor, Guštin, Nadlišek, Sardoč, Kuk, Širca, Purič, Princival, Husu. Na igrišču je pihala burja, ki je pogojevala igro obeh ekip. V prvem polčasu so domačini kmalu prešli v vodstvo po nesporazumu v obrambi Primorja. Gostje pa niso popustili in proti burji so protinapadali precej uspešno. Izenačil pa je Guštin neposredno iz prostega strela. V drugem polčasu so imeli Prosečani nekaj priložnosti, prej s Kukom, ki je z ugodnega položaja streljal malo čez prečko, nato je lep strel Sardoča odbil v bližini vrat branilec. Vratar pa je moral spretno poseči po še enem prostem strelu Guština. Tudi domačini so se nekajkrat podali v napad, a obramba gostov je bila vedno na mestu in jih ni pustila do nevarnih strelov na vrata. OSTALI IZIDI 6. KOLA: Ponziana B - S. Sergio 1:0, Soncini B - Roianese prek., Chiarbola - Fortitudo 0:1, Costalunga - CGS prek., Don Bosco - Zaule Rabuiese 0:0, Fulgor - S. Luigi A 1:1. LESTVICA: Ponziana B 11, Opicina in Fulgor 9, S. Sergio, Costalunga in DS. Luigi A 8, Soncini B 7, Chiarbola in Fani A 5, Fortitudo 4, Primorje 3, CGS, Don Bosco in Zaule Rabuiese 1, Roianese 0. PRIHODNJE KOLO: Primorje -Soncini B. Na Goriškem MLADOST TRATT. AL LAGO -MONFALCONE 3:0 (0:0) STRELCI: Pisk, Černigoj in Peter Gergolet. MLADOST: Tommasi, I. Gergolet, Ambrosi, Pisk, Trampuš, Černigoj, Gallo, A. Gergolet, Subani, M. Gergolet, P. Gergolet, Lavrenčič, Ferletič, Farra, Perco. Močna burja je odigrala vodilno vlogo na srečanju med Mladostjo in Monfalconejem. Vetru, ki je v prvem polčasu pihal proti Kraševcem, je treba namreč pripisati krivdo, da domači niso prišli do prednosti. V drugem polčasu, ko je Mladost imela veter v hrbet, je s precejšnjo lahkoto nadigrala goste in dosegla tri gole. (Aljoša Gergolet) LESTVICA PO 6. KOLU: Staranzano 12, Ronchi in San Canzian 10, Vermegliano in Monfalcone 7, Mladost, Turriaco in Gradese 6, Fogliano in Pieris 5, Romana 3, Aris in San Michele 2, San Piero 1, San Marco 0. ___________CICIBANI___________ Na Tržaškem Skupina A PORTUALE - BREG 7:0 (2:0) BREG: Jercog, Bandi, D. Sancin, S. Sancin, Čuk, Stefani, Čurman, D. Šik, I. Šik, Martini, De Marchi. Tehnično zelo močni ekipi so se mladi Brežani upirali le en polčas, v katerem sta jim bili usodni dve napaki v obrambi. Drugi polčas pa se je začel takoj slabo za Brežane, saj je Portuale v dveh minutah dosegel kar tri zadetke in tekme je bilo konec. Naj omenimo še, da so za Brežane stopili na igrišče vsi igralci. (E. B.) OSTALI IZIDI 6. KOLA: Fortitudo B - Zaule Rabuiese 1:3, Domio - Ponziana A 0:7, Fani - Supercaffe 2:2, S. Andrea - Opicina A 0:7. LESTVICA: Fani Olimpia 11, Opicina A in Ponziana A 10, Supercaffe in Portuale 8, Sant'Andrea 4, Fortitudo B, Breg in Zaule Rabuiese 3, Domiff 0. PRIHODNJE KOLO: Breg - Fortitudo B Skupina C PRIMORJE - MONTEBELLO 2:1 (2:1) PRIMORJE: Husu, Braini, Vinci, Carli, Šemec, Bukavec, Lovrečič. Tekma je bila zelo izenačena. Že v uvodnih minutah sta ekipi pokazali veliko borbenosti. Prvi so prišli v vodstvo Tržačani, to predvsem zaradi ne-sigurnosti našega vratarja, ki pa si je v nadaljevanju opomogel. Po tem nesrečnem golu so naši nadigrali naspor-tnika. Odličen Lovrečič je najprej remiziral, nato dal odločilen gol, ki je dal zmago in drugo mesto na lestvici. (Maxi) OSTALI IZIDI 6. KOLA: Fulgor -Soncini A 1:5, Chiarbola - Ponziana B 0:4, Vivai Busa B - Campanelle 1:2. LESTVICA: Soncini A 10, Ponziana in Primorje 8, Fulgor 7, Montebello in Camapnelle 6, Bor in Chiarbola 2, Vivai Busa B 0. PRIHODNJE KOLO: Bor - Fulgor, Primorje ne igra. Na Goriškem sovodnje - SANROCCHESE 4:1 (1:1) STRELCA: Vasja Petejan (2) in Cris-tian Devetak (2). SOVODNJE: Florenin, Ožbot, Petejan, Peteani, C. Devetak, Fajt, Zanfag-nin (M. Devetak), Pellegrin. Čotič, Pi-ras, B. in E. Kovic. Sovodenjski cicibani so povsem presenetili in z izdatnim izidom premaga- LESTVICA: Staranzano 9, Ronchi in Mladost 8, Turriaco 7, Aris 6, Vermegliano in Pieris 4, Monfalcone in San Piero 2, San Marco 0. IZIDI 5. KOLA (goriška skupina): Juventina - Lucinico 0:6, Azzurra -Isontina 2:2, S. Anna - Sovodnje 0:7. LESTVICA: Sovodnje 8, Sanrocche-se 6, Lucinico 4, Azzurra in Juventina 2, S. Anna in Isontina 1. MLAJŠI CICIBANI ZARJA ADRIAIMPEX - S.ANDREA B 1:0 STRELEC: Jan Gregori ZARJA ADRIAIMPEX: Babuder, Va-tovani, J. in D. Gregori, Križmaričič, Sossi, Rismondo, Manzin. Prva prvenstvena zmaga je prinesla v Zarjin tabor veliko navdušenje. Igralci in sam trener so bili po tekmi radostni, saj poleg zmage smo bili priča lepi in razburljivi tekmi. Zarjani so tokrat res pokazali česa so zmožni. Urejeno so se branili, pa tudi v napadu so pokazali lep napredek, saj poleg doseženega gola so v nekaj primerih nevarno ogrožali nasprotnikova vrata. (M. Ž.) OSTALI IZIDI 6. KOLA: Vivai Busa - Portuale 1:0, Ponziana - Zaule Rabuiese 6:0, Costalunga - Olimpia 2:2. LESTVICA: Opicina 10. Muggesana 8, Viavi Bus& 7, Čostalunga in Ponziana 6, Portuale 5, Zarja Adriaimpex 3, S. Andrea B 2, zaule Rabuiese 1. Dijaško prvenstvo »Prešeren« začel z visokim porazom ITC CARLI - PREŠEREN 6:0 (2:0) PREŠEREN: Sterni, Šavron, Sergio Kocman, Tence, Gherbassi, Pečar, To-mazetič, Tavčar, Fonda, Goran Kocman, Pertot (Prešel). V prvem kolu tega turnirja je edina slovenska šola, ki nastopa izgubila. Čeprav rezultat je tako visok, so se naši zagrizeno in borbeno borili proti vidno močnejšemu nasprotniku, ki je lani dosegel končno drugo mesto. V prvem polčasu so se naši lepo branili in parkrat ogrožali Carlijeva vrata. V nadaljevanju je Prešeren skušal doseči prestižni zadetek in logično se precej odkril v obrambi. Naši so imeli tudi nekaj izrednih priložnosti s Tomazeti-čem in Goranom Kocmanom, ki pa nista uspela zatresti mreže. Pohvalo zasluži vsa ekipa zaradi borbenosti in zagrizenosti. Naj omenimo še, da le pet igralcev te enajsterice igra aktivno nogomet in še, da je Prešeren zaigral v okrnjeni ekipi, saj je manjkalo nekaj ključnih igralcev, med katerimi tudi vratar, ki so šli na šolski izlet v Benetke. (Maxi) Mlajši cicibani Zarje Adriaimpex so v soboto dosegli svojo prvo zmago Združena ekipa »najmlajših« Juventina Assicurazione Carnica je po nedeljski zmagi proti Lucinicu utrdila svoj položaj pod vrhom lestvice Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAM ELI RAN EGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES | npgggg P rhitektura danes odkriva lesene konstrukcije ali bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom. In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa, ki jih Hobles, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami. Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji hiš'’ © Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotavlja popolno nespreme-njenost oblike; okvir se pri lakiranju potopi; s tremi zaščitnimi plastmi je zagotovljena odpornost barve tudi v daljšem obdobju; bogata izbira barv. © Posebna zavarjena kotna tesnila, ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje. © Dvojno odprtje: stransko in vertikalno; zaklopni elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila. (4) Izsušen in zapečaten brezzrd^ prostor med šipama, ki sta P°s'°a, Ijeni na elastične nosilce; na ta p čin je zagotovljena izredna zvoc in toplotna izolacija. © Poseben žleb s profiliranim ^ puščem, ki zagotavlja vodotesn in popoln odtok vode. © Okna in okenska vrata lahko ^ delamo na podlagi načrta v k šnikoli obliki ali dimenziji. r ime. Želim tehnično dokumentacijo o oknih Hobles _____________________ priimek______________ n ulica. L pošt. št.. mesto. pokr. 'J hobles 33049 Špeter Slovenov (Videm) Italija - Industrijska cona Tel. 0432/727286 - Telefax 0432/727321