P6fttnina piacana v goiovim Maribor, sobota 21. decembra 1935 291 (Leto IX. XVh.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K ttradaHKvo in up—««: M«ibor, fVimpoaka ul. 11 / UMan ucodniMvaMM, uprav« 3466 Izhaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 14. uri ' Velja maaatno prelomen v upravi ali po poMi 10 Din, doetavljen na dom 12 Din / Oglasi po oaaiku / Ogiaee sprete ms tudi ogiaani oddelek „ Jutra" v Ljubljani r PoMitl čekovni račun it, 11.400 JUTRA 99 Italija mora kaDitulirati Zgodovinske odločitve obeh angleških zbornic - Italifa ne sme i biti še nagrajena za napad na Abesinijo - Mussolini le izgubil zadnio priliko - Zagrenjenost italijanskega tiska LONDON, 21. decembra. Seja angleške spodnje zbornice je bila ena najzanimivejših v dosedanji angleški parlamentarni zgodovini. Ministrski predsednik Baldwin je odkrito priznal zmote in napake glede pariških predlogov za likvidacijo italijansko-abesinske vojne. Priznal je tudi, da je bila s tem povzročena velika škoda in bo preteklo precej časa, preden bo popravljena, toda v bodoče .bo pripravljena z vsemi sredstvi onemogočiti vsako ponovitev takih dogodkov. Pariški mirovni načrt je zaradi tega mrtev in pokopan in ga Anglija ne bo več oživljala. Anglija bo še nadalje odločno nadaljevala politiko Društva narodov, obdržala bo prevzeto vodstvo in , podpirala vsako kolektivno akcijo, ako 1(0 zares kolektivna. Obžaloval pa je, da nobena druga članica Društva narodov razen Anglije še ni storila ničesar, da bi tudi z orožjem branila voljo Društva narodov, ako bi to bilo potrebno. Anglija sama nikakor ne more plačevati s krvjo obrambe Društva narodov. Zanimive so bile tudi izjave ministra Austena Chamberlaina. Chamberlain je naglasil, da je vlada odkritosrčno priznala svojo napaki). Iz tega more spoznati ves svet, da Anglija ne zasleduje v tem sporu nobenih posebnih interesov, da ne zlorablja Društva narodov in da morajo biti vse države pripravljene na žrtve, ako hočejo, da bo Društvo narodov zagotovilo njihovo nedotakljivost in mir. Po vsem tem je razumljivo, da jo spodnja zbornica zavrnila predlog opozicije, naj se vladi izreče nezaupnica in ji nato izrekla zaupnico s 390 proti 145 glasovom. Bolj mirna je bila seja lordske zbornice. Ogromna večina lordov je naglaša-la, da je treba ostali na stališču pakta Društva narodov in odločno odklanjati vsak predlog, ki bi pomenil nagrado za Italijo, za njen napad na Abesinijo in kršitev mednarodnih obveznosti. Sankcije niso mrtve in ne smejo biti mrtve, ampak se morajo izvajati do konca, in ako bo treba prisiliti Italijo tudi z vojaškimi sredstvi do kapitulacije. Ob kon eu seje je bila sprejeta resolucija, ki se glasi: »Lordska zbornica ugotavlja, da so predlogi, ki so bili objavljeni v ,Bcli knjigi’ glede ureditve italijansko-abesin-skega spora, nesprejemljivi in poudarja, da ne bo sprejela nikakega načrta, ki ne hi bil v skladu z načeli enakosti in pravice ter obveznostmi, ki jih ima Velika Britanija po paktu Društva narodov. Zato poziva vlado, naj prične znova izvajati |>oliliko, ki jo je proglasil zunanji minister septembra v Ženevi in ki jo je ves narod ob priliki poslednjih volitev odobril na tako sijajen način.« Po teh sklepih spodnje in zgornje angleške zbornice ni nobenega dvoma več, 'la bi Anglija mogla še kdaj dopustiti, da bi se vzhodna afriška zadeva rešila ha tak način, da bi bila Italija še nagrajena za svoj vojni napad na Ahesini-jo. Odslej dalje se bo vodila v Angliji »i v Društvu narodov politika, katere končni cilj je brezpogojno in neglede na Sredstva, pripraviti Italijo do kapitulacije. V poučenih krogih se vztraja, da bi bila morda Anglija še vztrajal k na pariških predlogih, ako ne drugače, vsaj formclno, če Italija sama ne bi bila izzvala sedanjega preokreta s tem, da je hotela pariški predlog izrabiti za nadaljnje izsiljevanje. Dejansko je Italija, ne da bi formelno odgovorila na pariške predloge, te predloge zavrnila že z izjavami, ki so jih podali njeni diplomatski zastopniki v Parizu in v Londonu. Mussolini je pozabil, da absolutno ne more pričakovati več, kakor mu je bilo zagotovljeno v pariškem predlogu, zaradi tega bo sedaj izgubil še to. Po vsem razumljivo je, da je zaradi tega nastalo v vseh treznejših političnih krogih Italije silno vznemirjenje in zdi se, da se tudi Mussolini sam zaveda brezupnosti položaja, vztraja pa v svoji odločnosti samo zaradi tega, ker nima več drugega izhoda. Verjetno je, da Italija sedaj na pariške predloge sploh ne bo odgovorila, ker bi bil vsak odgovor itak brezpredmeten, saj so tako v Londonu kakor v Ženevi že pokopani. Vprašanje je sedaj le, kdaj se bo sklenila poostritev sankcij. Vse kaže, da so potrebna še razna pogajanja med člnicami Društva narodov in se bo poostritev zaradi tega znova zavlekla. Potrebna so pa tudi pogajanja glede sodelovanja za primer oho roženega spopada med Italijo in članicami Društva narodov. Edini, ki vztraja še dalje na svojem stališču je Laval, ki ima, kakor se zdi, veliko zaslombo v francoski javnosti, ra zen v levičarski. Toda nadaljnji dogodki bodo prisilili tudi njega, da ho sledil volji vsega sveta. RIM, 21. decembra. Agencija »Stefani« objavlja članek, v katerem pravi, da pariški predlogi niso tvorili nobene primerne baze za pogajanja, pa jih je mednarodna protifašistična zarota vendarle torpedirala. Temne sile so se zarotile proti Italiji in s tem proti miru Evrope. Te sile hotjejo Evropo uničiti, da bi škodovale Italiji. Italija mora zaradi tega odkloniti vsako odgovornost. Značilno je, da se je istočasno z akcijo zarotnikov pričela tudi na bojiščih abesinska ofenziva. —— * m « Zmagovita abesinska ofenziva Abesinske čete stalno napredujejo Aksuma, Adue in Makale Pred padcem LONDON, 21. decembra. Po soglasnih poročilih s severnega abesinskega bojišča se nadaljuje abesinska ofenziva, ki je dosegla že doslej znatne uspehe. Italijanske čete so se na nekaterih sektorjih umaknile še za nadaljnjih 40 km, tako, da so naprav celotni umik okoli 60 km.' Ker se je pa abesinskim četam posrečilo razbiti strnjenost italijanske fronte, se bo moral umik še nadaljevati, ako se Italijanom ne posreči preprečiti nadaljnjih nevarnih abesinskih manevrov. Včerajšnje vesti, da so Italijani že izpraznili Aksum in so ga zasedle abesinske čete, uradno še niso potrjene, dočitn jih Italijani s svoje strani odločno zanikajo. Prav tako zanikajo Italijani vest, da so Abesinske čete vdrle že v predmestja Makale, dasl vse kaže, da so resnične. Vsekakor je položaj na severnem bojišču tak, da bi se utegnilo vsak tre- notek zgoditi, ako se že ni, da bodo morali Italijani izprazniti ne samo Aksum, ampak tudi Aduo. V bojih, ki se vrše, napadajo Abesinci s silno odločnostjo, tako, da se jim ne morejo uspešno postavljati v bran uiti najboljše italijanske čete. Zaradi tega Abesinci sicer počasi, vendar stalno napredujejo. LONDON, 21. decembra. Po zadnjih vesteh z bojišč so prešli Abesinci v ofen živo tudi na jugu. Ras Desta je pričel na daljevati pohod, da bi prišel Italijanom za hrbet in jih prisilil k popolnemu umiku iz Ogadna. Krvavi boji se bijejo na severu za Aksum, Tembienski inasiv in Makalo. Abesinci so na več mestih predrli italijansko fronto in prisilili Italijane skoraj povsod k umiku. Umik krijejo ita lijanska letala s strojnicami in bombami. V Asmaro prihajajo neprestano trau-sporti ranjencev. Ne zamudite ugodne prilike za božično številko „Večerni ka“, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte vaš oglas takoj. Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen ! Oglase sprejema uprava »Večer* nika** do 23. decembra do pol 19. ure zvečer. Oboroževanje Avstrije DUNAJ, 21. deccnibra. Načelnik štaba avstrijske milice Kubena je izjavil, da se vrši izpopolnitev častniškega kadra avstrijske vojske v zadnjem času s pritegovanjem rezervnih častnikov, ki Se ime mijejo po odsluženju dijaškega roka, ki se je v Avstriji znova uvedel. Avstrijska vojska se je povečala z uvedbo letalstva In ustanovitvijo nove divizije. Milica se organizira stopnjema, kakor se stopnje-ma uvaja tudi splošna vojaška obveznost, STRAH PRED JAPONSKO. WASH1NGT0N, 21. decembra. Mnogi ameriški listi objavljajo članke, v katerih izražajo strah in vznemirjenje zaradi ak tivnosti Japonske. Listi trdijo, da bo Japonska najbrže skušala nadaljevati izkoriščanje položaja v Evropi za uresničevanje svojih načrtov na Daljnjcm vzhodu. VOLITVE V EGIPTU. KAHIRA, 21. decembra. Ker je kralj obnovil veljavnost starega volilnega zakona, po katerem se vrše volitve na podlagi splošne in tajne volilne pravice, se splošno pričakuje, da bodo nove volitve že marca. NOV POLITIČNI LOV. BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Te dni prispe na Madžarsko avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg, ki se udeleži z Gomboseni in Kanyo lova. TUDI REDOVNIKI. RIM, 21. decembra. Redovniki benediktinskega samostana v Ascoli so darovali ‘tamkajšnji fašistični organizaciji 24 zlatili prstanov kot doprinos za boj proti sankcijam. SREDSTVO PROTI ROGOVOM. TOKIO, 21. decembra. Tukajšnji zootehnični zavod je iznašel sredstvo, ki neškodljivo preprečuje rast rogov pri go.v.edu. Dr. Pirkmajer o decentralizaciji Včeraj zvečer je bil v lovski sobi pr: »Orlu« sestanek starešin »Jadrana« i« »Triglava«. Predaval je o naših problemih upravne decentralizacije bivši pod-ban g. dr. Pirkmajer. Za njegova predavanje je bilo veliko zanimanje med našimi akademskimi starešinami. Preda vatelj je uvodoma v stvarnih izvajanjili orisal zgodovinski razvoj državne upra-vj;, limito pa konkretno prikazal čisto cen tralizacijo iti čisto decentralizacijo, oba ekstrema, ki se po njegovem mnenju in praksi morata prilagoditi moralnemu razvoju in kulturnemu nivoju naše države. Prešel je vse faze naše državne u-pravne politike in stvarno ter zanimivo obravnaval našo gospodarsko in finančno politiko, davčni sistem in samostojnost posameznih upravnih edinic. Končno je obravnaval še hrvatsko vprašanje in žel za vsa svoja strokovnjaška izvajanja veliko priznanje. Predavanju je sle dila debata, v katero sta posegla bivši župan g. dr. Lipo ld in dipl. coni. g. Stanko K o š t o m a j. Iz zunanjega ministrstva. 7, ukazom kraljevega namestnika je imenovan za r.ovega pomočnika našega ziunanjega ministra dosedanji izredni poslanik in pooblaščeni minister v Buenos Aires;* Vladislav Martinac. Topalovič postane novinar in politik. Znani socialistični voditelj dr. Živko Topalovič bo baje zapustil mesto generalnega tajnika delavskih zbornic in sc posvetil politiki ter novinarstvu. Ta njegov, korak je očito v zvezi z novo akcijo za obnovitev socialistične stranke v Jugoslaviji. Občinske volitve v desetih občinah. Ban dr, Natlačen je razpisal za dan 19, januarja prihodnjega leta občinske volitve v občinah Kostanjevica' in Št. Jernej na Dolenskem. Ker so za ta dar. razpisane volitve tudi že od prej v osmih slovenskih občinah, v katerih so bile izvedene komasacijske korekture, bo tako tega dne volilo nove uprave 10 naših občin. Kedaj bi bil svet srečen. Stari francoski filozof, ki no mara, da bi se njegovo ime vlačilo po časopisih, je odgovoril te dni na vprašanje, kedaj bi bili ljudje srečni, s sledečim odgovorom: »Srečni bi bili tedaj, ako bi bogatini razsipavali denar tako, kakor ga razsipavajo oni, ki ga nimajo.« In ko so ga vprašali, kako si on to misli, je zamahnil z roko, se obrnil stran in odšel b*ez odgavora. Pomembni sklepi našesa tujsko-prometnega parlamenta Turistični sporazumi, železniške proge, kolodvorske ča* kalnice, stranišča, motorna vozila itd.... — Za aero> drom v Mariboru Kakor smo poročali, sta imeli Zveza za tujski promet v Sloveniji v Ljubljani in Tujskoprometna zveza v Mariboru s sodelovanjem zbornice za TOI v Ljubljani dne 18. t. m. v ljubljanski mestni posvetovalnici pomemben zbor, na katerem so se obravnavali vsi pereči problemi našega tujskega prometa in so se napravili važni sklepi v pfisebni resoluciji, iz katere povzemamo v glavnem sledeče točke: Na novo naj se sklenejo odnosno pospešijo turistični sporazumi z državami Male antante, z Bolgarijo, Romunijo, Turčijo ter Egiptom. V poštev prihajajočih državah naj se ustanovijo posebne uijsko-prometne in propagandne pisarne. Železniške proge Dravske banovine naj se čimpreje popravijo. Potrebna je modernizacija železniškega prometa, nadalje povečanje in modernizacija kolodvorov z večjim turističnim prometom, na primer na obmejnih postajah v Št. liju in Rakeku, kjer naj se tudi izpopolnijo žc obstoječe carinarnice. Čakalnice na kolodvorih so premajhne, stranišča niso v skladu s kulturno stopnjo države garderobe niso primerne, umivalnice manjkajo skoraj povsod, električno razsvetljavo nadomeščajo često še petrolejke, čeprav jc v kraju energija na razpolago, prav tako se občutno pogrešajo telefonske govorilnice r.a peronih. Vagoni.,., Društvo Wagons-Litsa naj ne daje pri nas v promet vozov, ki so bili drugod iz prometa izločeni, temveč naj upošteva, da je Jugoslavija moderna država, ki ima pravico do dodelitve sodobno urejenih vozov. Od istega društva je treba zahtevati, da revidira cene v vagonskih restaurantih in jih spravi v sklad s tržnimi cenami naše države. Železniška uprava naj podpre naš tujski promet z mobilizacijo zadostnega števila direktnih vagonov za tu- in inozemske turiste. Ti vozovi so največjega pomena za obisk naše zemlje s strani inozemcev; tako je n. pr. vplivalo porazno na Čehe, da Bled tiosihdob ni imel direktne zveze s Prago, dotok Grkov bi bil mnogo večji, če bi se obnovila bivša direktna zveza med Solunom in Beogradom itd. Vsaj polovica prejetih motornih vozil naj se dodeli v službo direkciji drž. železnic v Ljubljani, kjer so za njihovo porabo dani najboljši predpogoji predvsem vožnje na kratke razdalje ir. potreba mnogokratnih dnevnih zvez s frekvenco, ki baš odgovarja razpoložljivim mestom pri motornih vlakih. Z manjšim številom kot so trije motorni vozovi, ne bi bilo mogoče določiti primernega voznega reda v Dravski banovini, niti bi ne bilo udo-voljeno realni potrebi glede na to, da gresta dve tretjini celokupnega prometa preko Slovenije na Jadran in v ostalo zaledje. Ceste.. Potrebno je temeljito popravilo obstoječih glavnih cest, ki vodijo iz inozemstva v Dravsko banovino in skozi :ijo na jugoslovensko Primorje ali drugam (Št. lij—Maribor—Rogaška Slatina—Zagreb; Št. Ilj—Maribor—Celje—Ljubljana; Podkorensko oz. Ljubeljsko sedlo in Jezersko—Ljubljana; Planina pri Rakeku— Ljubljana; Ljubljana—Kočevje—Sušak; Ljubljana—Zagreb) in čimprejšnjo izgraditev nove avtomobilske ceste Ljubljana —Sušak. Stanje naših cest je v primeru z inozemskimi naravnost obupno, zlasti še v okolici večjih mest, zato r.i nič čudnega, če avtomobilski turizem stalno in hitro nazaduje; po statističnih podatkih odpadeta n. pr. v obmejni postaji Št. Ilj pri Mariboru na prejšnjih 100 vozil enega dne danes povprečno le še 2 motorni vozili, ki preideta imenovano tranzitno točko v našem prometu s Srednjo Evropo. Obcestna uradna poslopja na meji, v katerih poslujejo carinski in policijski organi, tako v Planini pri Rakeku, Bregu pri Dravogradu iu na Jezerškom, ne služijo nikakor ugledu naše države ter naj se brezpogojno preuredijo, povečajo oz. modernizirajo. Aerodrom v Mariboru. Oziraje se na geopolitičen položaj Dravske banovine, je treba izgraditi tudi njen zračni promet. Današnje stanje absolutno ne zadovoljuje. Poleg obstoječe letalske proge Ljubljana—Sušak, se zahtevajo; ista tarifa za prevoz, kakor na drugih progah; direktna zveza Ljubljana —Zagreb—Beograd, Ljubljana—Celovec' —Salzburg—Nemčija, Ljubi jana—Milan in Ljubljana—Maribor—Praga. V zvezi s poslednjo letalsko progo bi bila potrebna realizacija načrta zgradbe aerodroma v Mariboru. Visoko razvita industrija, bližina Rogaške Slatine In drugih odličnih zdravilišč, klimatična letovišča na Pohorju in živahen tujskj promet nujno zahtevajo zgradbo aerodroma na severni meji Dravske banovine. Končno naj se čimpreje izda zakon odnosno uredba o turizmu. Tudi uživa pri nas premala pozornost pogostinstvo, ki je sonosilec tujskega prometa. tudi dežela sladkorja. Sladkorna industri ja pa doživlja danes hudo krizo, saj je od 279 sladkornih tvornic moralo 212 ustaviti obrat. Je pa Java tudi dežela kavčuka, katerega cena pa je danes tako nizka, da se ta panoga narodnega gospo darstva več ne izplača. Javansko narodno gospodarstvo stoji pod močnimi vplivi japonskega uvoza, ki preplavlja trg s svojimi cenenimi izdelki, ki so na javanskih tržiščih cenejši kakor javanski izdelki sami. Java pa je tudi domovina tigrov, nevarnih kač in drugih roparskih živali, ki ogrožajo življenje domačinov, dočim slona tukaj ni, pač pa na sosednji Sumalti. Prav izvirni so nekateri narodni običaji Javancev, predvsem poroke, ki se sklepajo ob žetvi, ki se praznuje z velikimi slovesnostmi in ki daje kakor pri nas na pr. plesi, povoda, da se mladi ljudje med seboj spoznavajo. Javanke se poročijo razmeroma mlade, mnoge poroke se sklepajo iz kupčijskih razlogov že v rani mladosti, ki se pa nemalokrat pozneje pretržejo. Dote Javanka ne potrebuje, yse mora preskrbeti mladi ženin, ki mora radi tega v mladosti mnogo varčevati, da si lahko ustvari pogoje bodočega družinskega življenja. V zadevah interno rodbinskega značaja ima Javanka prvo in glavno besedo, v zadevah izven rodbine pa pripada glavna vloga možu. Na Javi pa jo tudi civilizacija v razmahu, kar dokazuje na primer glavno mesto Batavija s 450.000 prebivalci, najmodernejšimi šolami in drugimi kulturnimi zavodi ter ustanovami. Tudi je silno razvita javanska glasba s svojimi pre lepimi skladbami, ki tudi poznajo finese dura in mola. Najznačilnejši pa je jezik. Javanci občujejo med seboj v štirih Jezikih istočasno. V trgovskem življenju velja takozvana trgovska javanščina, v nižjih plasteh se uporablja nizka javanščina, razen tega pa je še visoka in sred nja javanščina. Zanimivo je, da se uporaba poedinih jezikov, ki so si ined seboj popolnoma različni, vrši istočasno in sporedno, tako, da na primer nagovori sin mater v visoki javanščini, mati pa mu odgovarja v nizki. V šolskem življenju velja v splošnem trgovska javanščina. Predavatelj je nato tolmačil in ’ tudi lepo odpel molitev muezzina na minaretu. Drugi del predavanja je bil posvečen obravnavanju običajev, vere, ’ sežiganja mrličev, harakirija Balijcev, to je prebivalcev malega otoka Bali, pripada jočega skupini malega Sundskega otočja v neposrednem sosedstvu Jave in sicer v vzhodni smeri. Predavatelj je bil za svoja, zanimiva in poučna izvajanja deležen priznanja in pohvale Soketslte Razpis smuških tekem za prvenstvo Zveze SKD — Vse priprave v popolnem teku Delo propagandnega odseka. ki mu načeljuje agilni matični tajnik br. Alfred Kralj, da bi vzbudil za smuške tekme čim večje zanimanje v sokolskih vrstah in pri ljubiteljih belega zimskega športa, je v popolnem jeku in teku. Propagandni odsek je izdal velik in okusen propagandni lepak, za katerega je izdelal osnu tek inž. arh. Vičič v Zagrebu, tiskala pa je Mariborska tiskarna. Lepak, ki nam ga predstavlja slika v pomanjšani obliki, je tiskan v štirih barvali in je prava mojstrovina grafične tehnike. , v Mm§kdi jtc judu V deželi riža, sladkorja in kavčuka Včeraj je predaval v Ljudski univerzi o svoji domovini časnikar Hadži Raden Mustafa z Jave K zanimivemu včerajšnjemu predavanju v Ljudski univerzi se je navzlic snež nim zametom zbralo lepo število poslušalcev. Uvodoma je pozdravil predavatelja časnikarja Radena Mustafo iz Jave predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec, in sicer najprej v slovenščini, nato pa v nemščini. V imenu tukajšnjega Esperantskega društva pa je v gladki esperantiščini pozdravil predavatelja, ki je vnet pristaš esperantskega gibanja, prof. Rakuša od tukajšnje Trgovske akademije. Predavatelj Raden Mustafa Sc uvodoma spregovoril v esperanščini, nato pa nadaljeval svoja mestoma humorna izvajanja, ki so jih ponazorjevale zaimive skioptične slike, v nemščini. Raden Mustafa je že 6 let na potovanju po Evropi. Delj časa se je zadrževal v Parizu. Londonu in Nizozemski, ki poseduje predavateljevo domovino kot kolonialno posest z drugimi sundskimi otoki. Leto dni je študiral v Berlinu žurna-listiko, potoval preko Budimpešte v Beograd, Zagreb. Sarajevo, Niš, Sofijo, Malo Azijo in bil v Meki; nakar se je zopet vrnil v Evropo in ima sedaj svojpol-stalni sedež odnosno izhodišče v Grad cu. Njegova domovina Java spada kakor znano v nizozemsko kolonialno območje in v vrsto velikega sundskega otočja s Sumatro, Borneom in Gslebesorn. Na Javi, ki je poldrugokrat večja od današnje Avstrije, živi .40 milijonov prebivalcev, tako da pride 216 prebivalcev na kvadratni km. Java, ki se razteza tik pod ekvatorjem, je zemlja večnega sobica, radi lege sredi morja pa ni tukaj neznosno vročine, ki doseza kvečjemu do 25 stopinj. Radi velike gostote prebivalstva ne more Java s svojimi rižnimi polji preživljati prebivalstva, tako se mora riž iu druge življenjske potrebščine uvažati. Pri tem pa je treba povdar-jati, da je javanski riž sijajne kvalitete in mnogo iskan. Javanci ga prodajajo v drugo kraje, sami pa se zadovoljujejo s slabšo kvaliteto, ki jo dobivajo po nižji ceni kakor prodajaio sxoj riž. Java pa je V nedeljo 2. februarja: Smučarski skoki. Zvečer v Mariboru v Narodnem domu pozdravni večer. Tekmovalci in tekmovalke se morajo prijaviti mariborski župi najkasneje do 15. januarja, in sicer prireditvenemu odboru. Žreb se bo vršil 27. januarja ob 19-uri v župni pisarni. Prijav, ki bododosPc le po določenem terminu, prireditveni odbor ne bo upošteval. Žreb je javen !!1 mu lahko prisostvuje zastopnik vsake posamezne župe, ki je prijavila tekmovalce. Izven konkurence tekmovalcLJl® bodo mogli tekmovati. Društva, oziroma župe morajo poskrbeti, da bodo vsiprijavljeni tekmovalci zdravniško preglodani. Zdravniška uverenja morajo prinesti s seboj. Vsa nadaljnja navodila o vožnji, prenočiščih in prehrani bodo bratske edinicc dobile pravočasno. Zdravo! — Prireditveni odbor. Tehnični odsek prireditvenega odbora je razposlal vsem edinicam naslednji raz pis V. smuških tekem, ki bodo največja letošnja zimsko-sportna prireditev v Mariboru. V petek 31. januarja: Prihod udeležencev v Maribor. Zbirališče v Narodnem domu. Popoldne ob 13. odhod iz Maribora na Pohorje k Pohorskemu domu in Mariborski koči. Ob 13.25 odhod z vlakom do Ruš in od tam na Ruško kočo. Ob 19. seja vodstva tekem v Ruški koči. V soboto 1. februarja: Dopoldne tekme posameznikov na 12 km za člane III. razreda, tekme članov I. in II. razreda ter izvežbar.ejših posameznikov na 18 km; tekme članic na 5 km; tekme naraščajnikov B razreda na 6 km. Popoldne tekme članov v smuku na 4.5 km, tekme članic v smuku na 2 km, tekme naraščajnikov in naraščajnic v smuku na 2 km. Sokol Matica svojim mažim Redka so sokolska društva, ki bi tako skrbela za sokolsko vzgojo in razvedrilo mladine, kakor prav naše matično društvo, ki ne prezre niti najmanjše pri' like, da ne bi pripravilo svojim Sokoli' čem srčnega veselja, da ne bi vzbujalo v mladih srcih sokolske zavesti in ponosa. Veliko veselje je letos matično društvo pripravilo svoji deci na god sv. Miklavža. Pobudo za miklavževanje sokolskih otrok je dal požrtvovalni društveni funkcijonar br. Vladko Kralj T s svojo zamislijo uspel nad vse pričakovanje. Za nastop Miklavža v Narodnem domu je bilo ogromno zanimanje v ml-1' dih sokolskih vrstah. Prostorna velik1 dvorana je bila polna otrok, ki so prišli večinoma v spremstvu staršev. Uvodoma je navzočo sokolsko mladino popeljala v pravljično Miklavževo kraljestvo članica Narodnega gledališča ses. Elvira Kraljeva. Ko pa se je dvignil zastor, se je pojavil r.a odru sv. Miklavž s svojim bogatim spremstvom v razkošnem sijaju. V ozadju so pričeli hrometi Mefisto, Lucifer in Belcebub s krdemni peklenščkov. Vnel se je hud boj, v katerem je veličastno zmagal sv. Miklavž* svojimi angeli. Z velikim veseljem 'n strahom obenem je sokolska mladina sle dila naravnost posrečenim odrskim P_°' javom. Še večje pa je bilo njeno veselje-ko je Miklavž odprl svoje dobro srce in jo bogato obdaril. Obdarjenih je bilo nad 250 revnih sokolskih otrok. Letošnjo Miklavževanje je matica priredila skupno s Sokolom III. Iskreno bi bilo želeti, da bi take prireditve za mladino matično društvo prirejalo tudi v bodoče vsako leto. MsmUtske 'm dtetiške Mauiee Zameti... Neprekinjneo naletavanje snega, ki je trajalo včeraj ves popoldne, pozno v noč in rano v jutro, je nagrmadilo strehe, in ulice ponekod s preko pol metra debelo snežno plastjo. Promet je radi tega malodane popolnoma odpovedal, kmetje iz okolice so z največjimi napori prispeli danes zjutraj v mesto in pripovedovali o velikih zametih, ki so v višjih legah popolnoma preprečili stik med sosedi. S Pohorja in Kozjaka ni bilo danes radi neprodirnih snežnih ovir■nikakšnih snežnih poročil, vendar se računa, ua je na Pohorju zapadlo za preko meter novega snega. Mariborski dilcarji so sicer položaj vzeli z veseljem na znanje, drugače pa je s šoferji, ki so imeli velike težave pri vožnji, saj so Imeli mestni avtobusi zjutraj radi prometnih ovir velike zamude. Tudi posamezni vlaki so prihajali 7. dokajšnjimi zamudami. Če se še uresniči današnja dunajska vremenska napoved, o novem snegu, potem je računati z večjimi motnjami v prometu. Sneg pa prinaša tudi zaslužek, kar bo v prid našim brezposelnim, ki bodo s kidanjem snega vsaj nekaj zaslužili. Tudi je sneg polomil več mladih dreves. f/ H Aeama AaniAa! MALIVNO PERO SVETOVNEGA SLOVčSA: SIEUREIKEI m s m V VSEH VELIKOSTIH IN BARVAH 5787 V. W E I X L Maribor novemu prezidentu češkoslovaške republike. Vodstvo tukajšnje jugo-slovansko-češkoslovaške lige je odposlalo novo izvoljenemu prezidentu bratske češkoslovaške republike dr. Benešu prisrčne' brzojavne čestitke. Komemoracija za pok. F. Grafenauerjem, zaslužnim voditeljem koroških Slovencev, je bila včeraj ob pol 19. v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Iz železniške službe. Iz tukajšnjih delavnic državne železnice sta premeščena k upravi železniških delavnic v Nišu inž. Djura Miloševič ter inž. Mihajlo Stojčič. Bog daj srečo! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Ivan Krklec, dimni karski mojster, in Marija Juričko, vdova po dimnikarskem mojstru, Slovenska ul. 34. — Anton Fošnerič, železniški čuvaj, in Amalija Herceg, tkalka, Počehova 94. — Ivan Trinkaus, predstojnik sodišča v Ljutomeru, jn Ivana Gosnik, zasebnica, Meljska cesta 12. — Ernest Papež, črko stavec v Studencih, in Antonija Ryba-ček, trgovka, Kralja Petra ul. 6. — Ant. Žganec, strojni ključavničar, Vodnikov trg 2, in Ana Hvasti, tkalka, Radvanjska c. 57. Eleganten pismen papir v kasetah, blokih, mapah, najlepše božično darilo. Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11. Redek lovski plen. G. Gavro Grašič iz Zagreba je poslal mariborskemu pre-Paratorju Josipu Ciringerju koconogo kanjo, ki je ptica roparica in je njena domovina r.a Norveškem in Švedskem. Izredna ptica, ki ima belo glavo, meri v Širini perut 1.50 m razpetine, in je skraj-fedek pojav v naših krajih. V strokovnjaških krogih je znana pod imenom "Aciuila nivealis«. I/, davkarije. Tozadevni poziv k vladanju davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka po čl. 59/2, r,'»vWn na samce, snlošnega in skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka pavšalcev za davčno leto 1934 s konkretnimi pojasnili glede napovedi za odmero redne pridobnine in posebnega davčnega zadatka po členu 5912 zakona o neposrednih davkih ter napovedi za odmero splošnega davka na poslovni promet in davka na luksuz pavšalcev >2 z vsemi detajlnimi določbami razvidaR na razglasni deski tukajšnje davčne uprave. Naše izseljenske organizacije v Zedinjenih državah Amerike, v Argentini, Kanadi, Braziliji. Nemčiji, Franciji, Holandiji in Belgiji pošiljajo utemeljene pro šnje banski upravi v Ljubljani za šolske knjige kakor abecednike, čitanke, katekizme in pesmarice z notami, ki jih nujno potrebujejo pri pouku otrok naših izseljencev v slovenskem jeziku. Ker smatramo, da je celokupna domovina m vsak posamezni dolžan sodelovati pri tem, da naši izseljenci dobijo take knjige, apeliramo na vse one, ki jih imajo a jih ne rabijo več, da jih poklonijo v ta namen. Knjige sprejema predstojništvo mestno policije v Mariboru, a tisti, ki knjig sami ne morejo prinesti, naj oddajo svoj naslov in mesto, kjer bi odposlanec policije mogel knjige prevzeti. — Apeliramo ponovno na vse, da pri tej akciji sodelujejo, ker jim bodo naši izseljenci od srca hvaležni in vedeli, da misli na njih domovina. Najlepše okraske za božično drevesce dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska u!. 11. XU. .akademski Mes 41. 1936 Jugoslovanska sokolska matica v Ljub ljani je za letošnji Božič in Novo leto izdala 4 vrste razglednic, ki so prav gotovo najlepše med razglednicami, ki se jih poslužujemo za božične in novoletne čestitke. Dobite jih po 50 par v knjigarni učiteljske tiskarne v Mariboru, Tyrševa ulica. Sokoli poslužujte se samo sokolskih razglednic! Silvestrovanje Sokola matice. Kakor vsako leto, bo tudi letos priredilo Sokolsko društvo Maribor matica tradicionalen Silvestrov večer v vse]i_ prostorih Narodnega ^ doma z bogatim fn pestrim sporedom. Že danes opozarjamo na matično Silvestrovanje vsa bratska okoliška društva in vse Sokolu naklonjeno javnost. Sokol Maribor 11. Pobrežje, poziva vse one članice in člane kateri še niso poravnali članarine za tekoče leto, da izvršijo svojo dolžnost naprani društvu najkasneje do konca tega lota po br. blagajniku ali nabiratelju članarine br. Rojko. Zdravo. Blagajnik. Sokol Maribor II, Pobrežje poziva vse svoje Smučarje iti začetnike, da se zberejo v nedeljo točno ob 9. uri v telovadnici. Zdravo! — Smučarski referent. Cesky klub. Priredili bomo v nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma, 11. nadstropje, božičnico, združeno z obdarovanjem otrok. Kakor je pričakovali bo navzoč ttidi naš konzul iz Ljubljane gospod Mi-fiovsktf. Upamo, da se bodo te slavnosti udeležili vsi naši rojakj ter jih prosimo, da pridejo točno. Zdravo! Odbor. Simultanke ne bo. Za nocoj ol> 20. Airi v Gambrinovi dvorani napovedana simultanka g. Iva Lešnika izostane na željo večine igralcev in se preloži na definitivno 11. januarja 1936. XV. jubilejni ples Društva jugoslovanskih akademikov bo dne 4. januarja 1936 v Unionu, na kar opozarjamo že danes cenjeno občinstvo. Vabila za ples so razposlana. Kdor vabila pomotoma ni prejel, ga prosimo oprošenja. Reklamacije: Sax, Grajski trg. Pevsko društvo »Luna« se prisrčno zahvaljuje gospodu Dr. Paltaufu za znesek, ki ga je društvo hvaležno sprejelo. Posnemajte! Odbor. V nedeljo popoldne koncert in predstava v Veliki kavarni. Naš domači pianist dr. Roman Klasinc, profesor na šoli Glasbene matice mariborske priredi svoj prvi klavirski koncert v Mariboru 16. januarja 1936. Nihče naj ne zamudi ogledati si božično blago in okaziio z označenimi cenami v krasno de-koriranih izložbah URARJA IN JUVELIRJA M. JLGER"Je,e** SINA MARIBOR, GOSPOSKA UL. 15 Radevolje vam pokažemo neobvezno našo zalogo. Prekrasna darila, zelo ceneno. Plačila na obroke. Cenik brezplačen. 5426 Renčelj — Pobrežje. Vsako nedeljo in kraznik koncert. HRANILNE KNJIŽICE prevzamem v plačilo pri nakupu vsakovrstnega pohištva, tapetniških izdelkov in drugih stanovanjskih potrebščin. Ernest Zelenka, zaloga pohištva v Mariboru, Ulica 10. ok-bra št. 5. Najlepše božično darilo je nalivno pero. Oglej si veliko zalogo v Tiskovni zadrugi, Maribor. Aleksandrova 13. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Minafikova in Konigova, jutri v nedeljo Sirakova in Vidmarjeva, v ponedeljek pa Maverjeva in Savostova lekarna. Smrt pod hrastovim drevesom je našel 58 letni delavec Matija Žalik iz Črešnjevca pri Gor. Bistrici, kjer je bil zaposlen v gozdu Meke. Kri je tekla pri svatbi. Bilo je dne 1. septembra t. 1. ob priliki neke svatbe na Šobru, ko je 36 letni tesar Julij Trinkaus zabodel z nožem v hrbet Ivana Čepeja. Trinkaus je sedel radi tega na zatožni klopi pred mariborskim malim kazenskim, senatom, ki ga je obsodil na leto in pol strogega zapora.' Z obstreljeno levo roko je obležal dninar Alojzij Zamuda iz Starenove vasi. Obstrelil se je po nesrečnem naključju pri pregledovanju orožja. Obstrelil se je v levo stran prsi 16-letni posestniški sin Mihael Mlinarič iz Cvena. Prepeljali so ga v ormoško bolnišnico. V svinčenem kristalu in porcelanu izbrana darila priporoča Zlata Brišnik, Slo venska ul. 11. Strup... Z ozirom na zadevno notico, priobčeno dne 10. t. m., pojasnjujemo, dn omenjena 28 letna delavka ni pila lizola radi nesrečne ljubezni, marveč je vzrok dogodka nesrečno naključje. Vrv ... Na podstrešju so našli obešenega v Selnici ob Dravi 361etnega delavca .Jakoba Baloha. Ob prihranke. Hlapec Alojz Njivar z Vodnikovega trga je hranil svoj denar v mali vrečici, ki jo je skril v svoji sobi. Ko je včeraj hotel vzeti nekaj dinarjev, je prestrašeno zapazil, da mu je zadnje prihranke odnesel nepoznani tat. Zmanjkalo mu je preko 70 dinarjev drobiža. Njivar jc svojo nesrečo prijavil mariborski policiji. Ciganova smola. Cigan Ivan Baranja iz Vanče vasi se je po nesrečnem naključju tako poparil s kropom po vsem telesu, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ženski plašč... Ivani Mariničevi, zasebnici na Aleksandrovi cesti, je neznana tatica, ki je voglarila okoli hiše, ukra dla 1000 dinarjev vredni ženski plašč. Domačije gorijo! Na Spodnji Gorici pri Račju je zgorelo gospodarsko poslopje kočarja Franca Kovačiča, ki trpi škodo 10.000 Din. Z gospodarskim poslopjem vred je zgorelo tudi 700 kg rži, 200 kg pšenice, 400 kg koruze, 500 kg ajde. Današnji božični trg je bil navzlic slabemu vremenu bogato založen. Slani-narji so pripeljali 49 vozov svinjine in slanine, 7 vozov krompirja in čebule, 2 voza kurilnih drv, 5 vozov jabolk, na perutninskem trgu je bilo okoli 2000 kiju nov. Božičnih drevesc je bilo preko 2000, doslej so jih prodali okoli 4000. Na senenem trgu ni bilo niti voza krme. Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved predvideva ponekod nadaljnje sneženje. Mariborski sejem za prašiče. Na včerajšnji svinjski se.iem .ie bilo pripeljanih KAPLAR: redov Puškic 8 dni zatvora zaradi kašljanja v vrsti, zakaj odkar obstoji bonbon morete kašelj preprečiti. PROIZVOD: UNION, ZAGREB. GRAJSKI KINO Telefon 22-19 •» Od danes dalje Neustrašljivi Tarzan" popolnoma nov film. Sodeluje svetovni prvak v plavanju in najlepiSa krasotica. Pripravlja sc »Kraljev valček« (Kavarna Toma-zoni). Matineja. Frankensteinova nevesta. Kino Union. Do vključno ponedeljka humoristična veseloigra »Njegova Viso-' kost — postrešček«. Sledi božični spored »Mazurka« s Pola Negri. fkuodna REPERTOAR. Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest«, Premiera. Red B. Nedelja, 22. decembra ob 15. uri: »Ma-lomeščani«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Majda«. Znižane cene. Ponedeljek, 23. decembra: Zaprto. Torek, 24. 'decembra: Zaprto. Sreda, 25. decembra ob 15. uri: »Vihar v kozarcu«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri; »Bajadera«. Premiera. Izven. Četrtek, 26. decembra ob 15. uri: »Poljska kri«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Bajadera«. V nedeljo pri obeh predstavah znižane cene. — Zvečer ob 20. uri premiera »Malomeščane«, ki vlada zanje po Mariboru toliko zanimanja in ki splošno tt-gajajo. Na to predstavo opozarjamo zlasti okoličane. — Zvečer ob 20. uri bo »Majda«, izborno uspela Kozinova opereta, ki vselej znova privlačuje. Božični repertoar mariborskega gledališča. Božični dan: Ob 15. uri zadnja letošnja uprizoritev izredno zabavne veseloigre »Vihar v kozarcu« s Štefo Dragutinovečevo v glavni tilogi. Znižane ,cene. Ob 15. uri ponove Kreftove Kalmanove večno lepe in vesele operete »Bajadera«. Orientalr.o kolorirana glasba, ki zveni v orkestru polno in barvito ter zabavno dejanje drže to delo stalno na repertoarju gledališč. Bloki ne veljajo. Na Štefanovo bo ob 15. uri poslednja popoldanska uprizoritev Nedbalovc. operete »Poljska kri«, in to po znižanih cenah. — Zvečer bo prva ponovitev operete »Bajadera«. Bloki. 81 prašičev, prodanih pa 22. Cene so: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 60 do 70, 7 do 9 tednov 85 do 100, 3 do 4 mesece 120 do 170, 5 do 7 mesecev 200 do 240, 8 do 10 mesecev 295 do 400, 1 leto 500 do 750 dinarjev. En kilogram žive teže 5.25 do 6.25, I kilogram mrtve teže 7 do 9 dinarjev. Najlepše darilo: polnilna peresa, razni albumi; velika izbira pri Zlati Brišnik Slovenska ul. 11. Nova italijanska himna. Italijanski skladatelj Salustio je komponiral novo italijansko himno, ki jo jc posvetil Mussoliniju. Himna nosi naslov »Himna Benita Mussolinija«. Besedilo je napisal pesnik Mucci. Ni pa še odločeno, da li se bo nova himna uvrstila med službene . fašistične himne. Negušev telesni čuvar. Deždamač Adafresvo je glavni telesni branilec in čuvar neguša Hailla Sella-sija.^ On stalno spremlja neguša, ko zapušča svoj dvorec. V pasu nosi velik samokres, pripravljen, da ustreli vsakogar, ki bi se mu zdel sumljiv. Pravijo, da je neguševo življenje varno, dokler sprem lia neguša deždamač Adafresvo. Žaganje. •lože: Nace, kaj imaš luknjo v glavi? Nace: Jaz? Zakaj? .lože: Po hrbtu imaš vse polno žaganja. iUdtu&a Magtedi K nocojšnji premieri Rostandove „Vesti“ Iz razgovora z režiserjem C. Debevcem Povsem posrečena je 'zamisel, da prihajajo k nam gostovat režiserji ter vodilni igralci ljubljanskega gledališča. Ciril Debevec, ki sem ga bil ob priliki objave svojih »Dunajskih vtisov« označi] za »slovenskega Stanislavskega«, je letos že gostoval v tukajšnjem gledališču kot Ivana Karamazov ter odlično izkazal svoj široki odrski format. Nocoj pa doživi v mariborskem teatru M. Ro-standova »Vest« svojo premiero v C. Debevčevi režiji. V kavarni sva se dobila s C. Debevcem in sprožil sem naslednji razgovor: Kako, da ste se odločili pri svojem prvem režijskem gostovanju ravno za »Vest«? Ne mogel bi reči, da sem se jaz odločil. Z g. upravnikom dr. Brenčičem sva se menila svoječasno —- neobvezno seveda — za »Karainazove« in pa za Frankov »Vzrok«. Razmere pa so nanesle tako,, da me je vodstvo marib. gledališča povabilo brez predhodnih daljših pomenkov za »Vest« in jaz sem povabilo sprejel. Kaj bi lahko pripomnili k vsebini ali /snovni ideji te drame? Vsebina je tako enostavna in lahko razumljiva, da ni kaj pripominjati, osnovna misel pa je na kratko povedano tale: Tragična ironija usode človeka, ki je po redu in zakonu, vendar brez svoje osebne krivde svojega nasprotnika v vojni ubil, sc prikazuje v tej drami. Isti človek skuša nadomestiti duhovno svojstvo umorjenca s tem, da v srcih ljudi, ki so umorjenca ljubili, izpolni s svojim bitjem zasekano vrzel, ki jo je izkopal sam, vendar brez svoje krivde. Življenje za življenje. — to mu je sedaj pokora. »Vest« spada po svoji vsebinski in idejni sorodnosti v vrsto tistih najboljših povojnih dram, ki jih predstavljajo na primer Maeterlinckov »Stilmondski župan«, Rayna-lov »Grob neznanega vojaka«, Sheriffov »Konec poti« in ki vse prikazujejo vojne grozote ali pa njene posledice v najrazličnejših oblikah, bodisi v družini, ali v ljubezni ali pa pri bojevnikih samih. Za taka in podobna dela sem imel že od nekdaj neko posebno slabost in svojčas se mi je zdelo, da so sc me v Ljubljani nekateri »zdravi naturalisti« uprav zaradi tega »programatičnega« repertoarja skorajda nekoliko naveličali. Vendar smo imeli ravno s temi dramami vedno največji uspeh in tudi »Vest« smo igrali z ljubljansko skupino okoli dvajsetkrat, kar je za naše razmere gotovo zelo visoko število Dovolite vprašanje: ali mislite, da so drame s tako tendenco še vedno aktualne? Vprašanje me ne preseneča. Toda odgovoriti vam moram prvič, da so umetniška dela sploh vedno aktualna — če tudi jih publika ne sprejema vedno tako, kakor bi zaslužila — drugič pa bi Vam lahko postavil nasproti vprašanje: ali mislite, da so vojne še vedno aktualne? Naravnost ganljivo je, kako čudovito znamo pozabljati, da leži samo v Evropi okrog 10 milijonov mrtvih ljudi in da živi samo v Evropi okrog 9 milijonov pohabljencev, ki so vsi samo žrtve svetovne vojne ir. da se prav v tem trenot-ku, ko to govoriva, ljudje zopet streljajo, koljejo in zastrupljajo. Mislite, da ,ie to aktualno? in mislite, da je spomin na ta grozodejstva res samo »sentimentalnost« in »metafizika«, kakor nekateri očitajo meni? Dozdeva se mi, da vidim prav kako stoji s to stvarjo: ljudem na splošno taki spomini nič kaj preveč ne diše; ali se jim rogajo in potem so nesramni, ali pa se jih boje in potem so strahopetci. Repertoar Narodnega gledališča pa ne sme biti niti nesramen r.iti strahopeten in zato je treba taka in podobna dela kakor je »Vest« držati in pogumno vprizarjati naprej. Ne trdim, da je »Vest« delo kdo ve kakšne umetniške veličine, toda po svojem namenu in izdelavi je čisto in pošteno in s tega kulturno-etičnega vidika ga je treba tudi presojati in ceniti. Za taka dela me kljub novejšim »stvarnejšim« pojavom ni prav nič strah: čas bo pokazal, kdo bo imel prav. Tem pisateljem in nam, ki jih na odru zastopamo in uprizarjamo — se ne mudi. Na kaj ste polagali posebno pažnjo pri režiji? Na tisto, kot vselej in povsod: na duhovno vsebino, na pristnost izraža, na jasnost besede in sklenjeno skupno igro. Sicer pa se v splošnem ravnam pri režijah po tistem znanem in lepem izreku: »Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega!« Po naše torej: »Pisatelju, kar je pisateljevega!« Jaz rad stojim za pisateljem in nc pred njim. Pri avtorjih, s kakršnimi imam povečini opravka jaz, sem vesel, če se mi to vsaj v približno dostojni meri oosreči. Kako ste zadovoljni z delom na skušnjah in z igralci? Kakor rečeno sem v mariborskem gledališču novinec in zato ic razumljivo, da sem se pri zasedbi ravnal v glavnem po nasvetih tukajšnjega gled. vodstva. Lahko pa rečem, da so vsi sodelujoči izredno stremeči, marljivi in prizadevni ir. da se vsi po vseh svojih močeh trudijo, da bi predstava — ki, mimogrede omenjeno, ne nudi nobenih zunanjih učinkov — čim lepše uspela. Pri tej priliki lahko brez oklevanja izjavim, da ima marib. gledališče posebno v gdč. Rasbergerjevi dragoceno sposobnost. ki je po mojem mnenju najvrednejša med vsemi slovenskimi gled. začetnicami, kar sem jih v zadnjih treh letih v javnih ali nejavnih poskusih srečal. Edino, kar nas vse močno preganja, je pomanjkanje časa: za »Vest« smo imeli komaj 10 dni za skušnje in to je hujše od pomanjkanja denarja. Kakšen vtis je napravila na vas mariborska vprizoritev Kreftovih »Malo-meščanov«? Da povem po pravici: boljšega nego sem pričakoval. Režija je jasna, smiselna in zgovorna, posamezne igralske izvedbe so zelo značilno in izrazito pogojene, pri čemer moram ponovno omeniti, da me je venomer presenečala 709 NAJPRIMERNEJŠA BOŽIČNA DARILA so: listnice, denarnice, tobačnice. ročne, šolske, spisne in potne torbice, kakor tudi potni kovčeki v največji izbiri pri Ivanu Kravosu. Maribor. Aleksandrova cesta 13. 5727 KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih dobavlja najceneje sa”30 Novak. Ko-roška 8. Vetrinjska 7 42fro NAJBOLŠE PLAČU 1EM staro zlato, srebrne krone in umetno zobovlje. A. Sitimpi. Koroška cesta S ‘1369 IOS TICHY IN DRUG Koiices. elektrotelmnično oo djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kou *&«£.’ ..BLAUPUNKT” - Vele Super SAMO PRI RADIO-STARKEL 12—2.000 m, z urejevalcem trakovne širine. Višek radiotehnike. Dovolite, da 5855 vam predvajamo ta čudežni aparat za poizkušnjo in prepričani smo, da vam ne bo žal MARI DOR, Trs svobode 6 Semperit-Libuce obroči, prvovrstni in ceneni (verige nepotrebnt) Pozimi ščitne Sipe proti mrazu, elektr. za 6 in 12 volt Olja za zimo, Vacum-Castrol-Shell in Astra na zalogi — 18° stopini nobeno zamrzovanje vode v hladilniku Vse za avto in motor pri .5600 II Božiček l/m fuuuda (dekmm! One so tako tople, praktične in razveseljujejo vsakogar. Zato prosim izbirajte ! ZA GOSPODE: ZA DAME: ZA OTROKE: Telovnike, puloverje, trenerke in čepice, rokavice in kravate, gamaše, žepne robce, toplo spodnje perilo. pletene telovnike in jopice, »Ribana« spodnje perilo, triko hlače in šale, triko svileno perilo, nogavice, rokavice. plašče oblekce, spodnje in čepice, volnene pletene telovnike in puloverje, triko perilo, gamaše in palčnike. Veselilo nas bo, vas dobro in ceneno postreči! C. BijDEFELDT, Maribor, Gosposka 4-6 foto-trgovina I. THUR drogerija 5852 Maribor, Gosposka ul.19 Klobuke in športne čepice najmodernejših oblik in najtrpežnejše kakovosti ter najceneje dobite le pri domači tvrdki BOGATAJ & 3 AN C MARIBOR, GOSPOSKA UL. 3 Oglejte sj naše izložbe! 5808 si oglejte zlatnino, srebrnino in predmete iz doubla in moje nizke, božične, reklamne cene. HUdat A. SUuuftf. Koroška cesta 8 Staro zlato vzamem v račun. 5818 Samo praktična jdaiMaizaBam VOLNENO BLAGO SVILO MODNE FLANELE POSTELJNO PERILO OBLEKE ZA SMUČANJE VOLNENI IZDELKI 1)81 Maribor. Glavni trg 5817 ttieaaua Srajce, samoveznice, puloverji, pilame. robci od .E I I T E1' 5791 Gosposka ulica 32 Specijalna modna trqovina za gospode na peresa MATADOR PELIKAN 8813 MONrBLANC m Vesel Bu^JC Srečno in veselo NOVO LETO! PODRAVSKA TISKARNA D. Z O. Z. MARIBOR, GREGORČIČEVA ULICA 6 ■793 D^24^decembr^J935 nudim svojim cenjenim odjemalcem pri vseli nakupili do običajno znižanih božičnih cenah galanterijo, igrače, usnjene izdelke, steklo in porcelanasto blago, najrazličnejše predmete iz alpaka in kina-srebra, jedilne pribore iz alpake in kroma, parfumerijo, športne potrebščine ir. druga najrazličnejša praktična božična darila Vse blago je označeno s točno razvidnimi cenami. Karel Ragg Maribor, Gosposka ul- 3 Franca Kormanna nasl. SACH SE NWE RK-RADI O APARATI Višek radiotehnike. Kratki, normalni in dolgi valovi. Senzacijonalni kino skala, izenačenje fadinga z dvojno kompenzacijo. Zvočnik z mnogokratno povečanim učinkom in specialno membramo, najnovejše elektronke (Schnell-heizkathode) z vsemi najnovejšimi izumi na polju radiotehnike. Zamenjava starih aparatov! Plačilne olajšave! Radio Maribor, Glavni trg 1, telefon 26-48 specialna delavnica za radiotehnlko. lokci htlmet fHaribor, Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 HF) DROBNO! 6835 Izdeloualnica likerjeu, desertnih mn. sirupou in žganjarna, Rum, konjak, likerj, sliuouka, brinieuec, droženka, klekouač SPECHRLITETO: grenčak in uerrmit HR DEBELO! Svilene odeje iz vale Din 260 -Odeje iz kiota z belo vato Din 50 - Priznano dobra izdelava samo v specijalni trgovini A.STUHEC 5843 Stolna ulica 5 Svinčeni kristali „Rosentltar* in „Meissen“ P O f C 6 1 3 W Vse v to stroko spadajoče predmete za vsakdanjo uporabo in luksus od najcenejše do najfinejše izdelave nudi Gustav Bernhard' zaloga stekla in porcelan8 Maribor, Aleksandrova cesta it. 17 Belo blago ter Sifoni za posteljnino in perilo T (|kfc{|lj|||j| RIB H F Lili! naiboliše kakovosti namizne garniture — žepni robci I 6ft9lllllllll 1910 if L Izdaja konzorcij »Jtrtra« v LjttbUani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Marlbaro. Tiska Mariboreka tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,