*t. 135
V Gorici, v soboto dne 26. novembra 1910.
Maja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorfci na dom pošujana :
vse leto   .   .   15 K %      „      .* .   10 „
/3         jj        .      .        5   j>
L posan3J4.ne.števiU<el&yineioAXOvin.
**-• * V*6oflc*'sezidala\*S0č*r:T"' vseh tobakarnah.
»SOČA« ima naslednje, izredne priloge : Ob novem letu ,Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v letu „Vozni red železnic* parnikof *fri poštnTb zveza. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tačmi XL.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan
Dr. K. (.avrič.
Uredništvo
i nahaja v Gosposki ulici št..7 ¦' Oorici v I. nadstr. na degnO.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Avstrijska poslanska zbornica in Tolstoj.
Avstrijska poslanska zbornica je tako srečna, da ima za predsednika Pat-taia, moža iz nemške krščansko-socialne stranke. Ta mož je odklonil željo ogromne večine poslanske zbornice, naj začetkom seje v četrtek izreče zbornica svojo žalost nad veliko izgubo, ki je doletela ves svet s smrtjo Tolstega v Astapovcm. Pattai se ni hotel ozirati na izraženo mu željo večine zbomiee,-perhoresdral je to večino, sklicujoč se na svojo stranko, in avst.ijska zbornica je doživela ta škandal, da je obveljalo pri predsedniku Bielo-ha\vkovo mnenje o Tolstem in Tolstoj ni bil proslavljen tako, kakor se je spodobilo od strani predsedstva.
Ali če ni čutil Pattai potrebe, spomniti se Tolstega, so se ga spomnili pa poslanci. Poslanec Cilockcl je v izbranih besedah slavil spomin duševnega velikana Tolstega, potem pa so podali izjave z izrazi sožutjn nad smrtjo filozofa Tolstega v imenu Rusinov H I i b o w i c k i. v imenu Ukrajincev L e v i c k i. vimenu Zveze južnih Slovanov T r e s i e - P a-v i š i č, dr. K r a m a r v imenu vseh čeških strank, za Poljake dr. O I omb inski. /n bukovinske Rnsinc V a s i I k o, za socialne demokrate P e r n e r s t o r f e r. za zioniste M a c h 1 e r.
Tako je bil vendarle na lep način proslavljen spomin velikega Tolstega v avstrijski poslanski zbornici vkljub temu, da ni hotel predsednik Pattai, krščanski mož. spregovoriti besede v spomin ruskega misleca in filozofa. So pač mičkani ljudje ti krščanski nemški socialci. sov-vražniki svobode, protivniki naukom o ljubezni, prijatelji teme in zdražb, ker le tako morejo eksistirati ter si polniti žepe, katere cenijo višje nego vse krščanstvo.
Da so stali naši slovenski klerikalci ob strani dunajskih krščanskih socialcev, se razume samo ob sebi. Žalostni junaki, ker so bili edini v lepi družbi dunajskih krščanskih socialcev, dočim so drugi slovanski klerikalci stali z"p«to ob strani narodnih strank slovansl. h
V takem postopanju Pattaia se zrcali tudi veliko sovraštvo, katero preveva nemško krščansko socialno stranko nasproti Slovanom. Če bi bil umrl nemški filozof takega slovesa kot Tolstoj, pa če tudi bi ne bil katoličan, če bi bil tudi ek-skotnuniciran od strani cerkve, kateri je pripadal, bi se bi! nemški krščansko-so-cialni predsednik brez dvoma rad pridružil izraženi želji, naj se spomni filozofa, naj ga proslavi zbornica, kakor se spodobi za njo. ali pa bi ga bil omenil kar -.mu vršeč svojo dolžnost — toda Tolstoj je bil Slovan; Slovana pa ne sme proslavljati avstrijska zbornica, tako daleč se nismo v Avstriji, kjer imajo jedno glavnih besed sloviti nemški krščanski MJcialct. In ti krščanski socialci so postavili v sramoto pred kulturnim svetom avstrijsko zbornico. Kulturni svet ima zopet priliko razmišljati, kako Čudne so avstrijske razmere, v katerih stojijo v ospredju Bielohlavvki, ki zmerjajo filozofa svetovne slave s »staro kokošjo« in s »starim tepcem«!
In v c iižbi teh ljudi j se nahajajo slovenski klerikalci. Dosti!
»Gor. Tiskarna" A. GabrŠček "(odgov. J, Fabčič) tiska in zal.
Iz flrlavaep ironhii za leto 11.
Omenili smo že zadnjič, da je finančni minister predložil državnemu zboru finančno postavo za leto 1911.
Skupna potrebščina je 2„818,196.733 K, i) okritja K 2„818,507.772, prebitek znaša K 311.030.
V naslednjem navajamo iz proračuna nekaj važnejših točk:
Za ljudsko štetje se je uvrstila kot izredna potrebščina vsota 590.000 K. Kakor znano, se vrši ljudsko štetje s stanjem 31. decembra 1910.
Gorske čete deželne hrambe. Za gorske čete deželne hrambe se je vstavila višja potrebščina 1,200.00 kron. Za orožnike se izda več okroglo 900.000 kron.
Za bogočastje in pouk se proračuna za leto 1911 2,559.217 K več kakor lani ali piavzaprav 3,056.459 kron. Potrebščine za visoke šole so proračuuane s 175.544 K. za studijske biblioteke s 371 K. za siednje šole s 870.087 K. za koinercielne in mornariške šole s 90.022 K. za ljudsko šolstvo s 160.8S9 K in za ustanove s 20.401 K višje. Redni izdatki za visoke šole se povišajo za 881.774 K glede na izpopolnitev in ustanovitev učnih stolic, zavodov itd. Pri slednjih šolah se je zvišal ordinarij za 1.074.850 K, izredna potrebščina se je pa -znižala za 227.763 K.
Skupni državni izdatki obsegajo 32 poglavij. Za dvor so proračunani izdatki z 11,300.000 (1. 1910: 11,300.000 K), za cesarjevo kabinetno pisarno s 189.637 K (1910: 188.981 K), za državni zbor s 4,165.083 K (1. 1910: 4,082.684 K); za finančno ministerstvo s 854.486.787 K (!. 1910: 818,327.143 K); za trgovinsko ministerstvo s 223,219.880 K. (1. 1910: 223,956.400 K): za železniško ministerstvo s 749,776.900 K (I. 1910: 735,561.850 K); za poljedel. ministerstvo s 59,345.024 K (I. 1910: 58,752.128 K); za ministerstvo javnih del s 100,270.070 K (1. 1910: 100,458.323 K). Skupni državni izdatki so proračunjeui v skup. znesku 2„218,196 tisoč 736 K, lani so pa bili proračunani s 2„780,882.657 K. Če primerjamo izdatke, Poračunane za leto 1911 s proračunom za letošnje leto, dobimo vtis, da je finančni minister marsikje črtal izdatke, da je dobil proračun, ki izkazuje mali prebitek.
Vladno Časopisje, — Dispozični zaklad ostane neizpremenjen in se proračuna z 200.000 K. Oficielno časopisje stane davkoplačevalce 2,261.100 K, za uradni brzojavni urad so proračunani stroški z 828.000 K.
Za varstvo izseljencev so vstavili v proračun 30.000 K, medtem ko je bila vstavljena leta 1910 postavka v ta namen v višini 130.000 K.
Deželna bramba. — Vojaški novinci. — Orožniki. — Stroški deželne brambe so proračunani z 61,608.547 K. Stroški novačenja pa z 204,250 K. OroŽništvo bo stalo po proračunu za 1. 1911 28,224.167-K, medtem ko je znašala postavka za orožništvo lani 27,319.868 K.
Šolstvo. Centrala, naučno ministerstvo, šolsko nadzorstvo, znanstvene akademije in zavodi dobe 6,010.440 K, Potrebščine za umetnost in '/a arlicolo-! gične namene so proračuuane s 3,417,228. | ki ornimi..
Za vseučilišča na Dunaju, v Gradcu, lnomostu, Pragi, Lvovu, Krakovu in v Čfnovieah ' so proračunani izdatki s 15,047.577 K. Za katoliške fakultete v Solnogradu in v Olomucu in za evangdj-sko dunajsko bogoslovno fakulteto so proračunani izdatki z 281.390 K. Za laško pravno fakulteto je preračunana pavšalna potrebščina s 70.000 K, medtem ko je znašala postavka za leto 1910 40.000 K.
Visoke šole. •- Dunajska poljedelska šola izkazuje 621.066 K, živinozdravniški visoki šoli na Dunaju in v Lvovu pa 360.584 K potrebščin.
Srednje šolstvo. Redna potrebščina v letu 1911 za gimnazije, realke in za višje dekliške šole je preračunana z 32,510.543 K. Izredne režijske in učne potrebščine, subvencije in dotacije so pa preračunane za kranjsko srednje šolstvo z 19.582, za Štajersko z 18,655, za Primorsko s 5452 iu z,i Dalmacijo z  18.200
Učiteljišča.       Potrebščine    za    leto
1911   izkazujejo 6.060.274, (leta 1910: r.948.576 K). Kranjska dobi pod tem naslovom za režijske .in učne izredne poti cbščinc 578, Primorska 8970 in Dalmacija 2000 K.
Za povzdigo ljudskega šolstva dobi Primorsko .50.000. Dalmacija 300.000 K.
Stroški za varstvo Izseljencev. — Trgovinsko ministerstvo proračuna izdatek 100.000 K v varstvo izseljencev.
Za našo trgovinsko mornarico. — Proračunan je skupni izdatek za službo po morskih pristaniščih s 3,201.380 K (leta 1910: 3,334.180 K). — Za nove zgradbe pa preračunavajo na Primorskem 233 tisoč 300 K (1. 1910: 342.000), v Dalmaciji pa s 728.100 K (I. 1910: S56.000K).
Za tržaška obrežna dela, ki so pro-mčunana s 53.334.500 K, se proračunava 11. obrok z 2,793.001» K (leta 1910: 8.207.000 K!).
Podpore paroplovstvu. Avstrijski I.lo.vd dobi 10.799.100, dalmatinsko paro-plovstvo 2,900.000 K; paroplovstvo z Južno Ameriko 2,000.000, paroplovstvo na Donavi 1,919.000, podpora trgovski mornarici 5,317.300 K, izpopolnitev morskega prometa 1,485.310 K.
Tržaška skladišča. -. Prometni izdatki so proračunani z 1,839,640 kronami. »L!oyd« dobi za erarju prodani hangar na molu III. anuiteto 89.260 K, za povečanje skladišč proračunavajo 70.000 K.
Za poljedelstvo se izda med drugim za državne učne zavode in preizkuševa-lišča 851.691 K. Za pospeševanja poljedelstva se izda 26,879.195 K. Za agrarske operacije dobi med drugimi deželami Kranjska75.000 K, Koroška 40.000 in Štajerska 40.000 K.
Za obrtno šolstvo se proračunava 12.740.084 K,       '
Za državne ceste, in sicer za zgradbo se proračunavr skupen izdatek s 16,976.168 K. Za nove ceste je namenjeno in sicer kot izredna potrebščina v letu
1912  za Kranjsko. 183.000 K, za Štajersko 631.150 K, za Koroško 241.943 K, za Pr imo r s k o 962.650 K in za Dalmacijo 846.823 K.
Vodovodne zgradbe. — Za vodne zgradbe se proračunava izreden izdatek v letu 1912 za Kranjsko 67.150 K, <a Štajersko 486.773 K, za Koroško 340.400 K, za Pr i m o r s k o 5000 K.
Dižavne stavbe. —• Notranje ministerstvo izda za državne stavbe na Primorskem 257.700 K in v Dalmaciji 237.400 K. Finančno ministerstvo po vseh
dežejah 300.000 K. Trgovinsko ministerstvo za vse dežele 110.000 K, na Primorskem 180.000 K, v Dalmaciji 9000 K. Poljedelsko ministerstvo na Štajerskem 17.000 K. Pravosodno ministerstvo na Primorskem 51.300 K in v Dalmaciji 126.300 K. Za kaznilniška poslopja se pa proračunava na Kranjskem 4000 K, na Štajerskem 30.000 K in na Primorskem 31.000. K      .
DOPISI.
Iz krminskega okraja.
Iz   biljanske   županije. (O občin-
s k i h volit va h.) - Cital sem v »Go-r i c i« dopis enakega naslova, kjer je govora o minulih občinskih volitvah našega županstva. Da ste nastopile v boj dve stranki, ena napredna, druga klerikalna, je res. Da je bila agitacija pred volitvami jako živahna, je res, toda ne toliko na naši strani, kakor pri klerikalni, kar mi mora vsak resnicoljuben občan priznati. Saj ko bi mi nastopili s takšno agitacijo kot je nastopila klerikalna stranka, bi jih bilo gotovo bolj sram izida, nego jih v resnici je. Kako pa more oni dopisnik biti tako zloben, da trdi, da pod pritiskom obljub iz . rahu pred maščevanjem in vsled marsikaterih nepostavnosti pri volitvi smo mi '.inagali?! Ali se ne sramujete tako nesramno lagati? Kdo je bolj pritiskal z obljubami v Višnjeviku? Kdo je agitiral z obljubami v Šmartnem? Kdo je agitiral z obljubami v Fojani. Kdo je spet lagal in agitiral pri nekem volilcu, da ste proti županu, ker da dela občini prevelike stroške s tem, da stori voziti pocestni grušč (gierjo) iz Krmina v Fojano, ter da stane voz po 10 K? Ali ste slepi, ali ste nori. ali ste tako zlobni! Vi, ki se pri vsa-kej priliki tolčete na prsi. da se bojujete za krščanska načela, se upate tako. lagati? Ali vam ni znano, da se je vozil grušč v Fojano iz bližnjega potoka »Reka«? Kakšno maščevanje pa se godi od naše strani? Morda to, da se jemlje pod streho od vas na cesto vržene kolone? Kakšne nepostavnosti pa so se godile? Menda ne mislite na to, da se je pustilo volit; o vaših volilcev, kateri so prejeli občinsko podporo! Kaj? Ali mislite mogoče na to, da se je pustilo v prvem razredu voliti župnika iz Biljane za se in za tamošnjo cerkev, kar pa je protiposiavno glasom razsodbe c. kr. namestništva v Trstu, in katera razsodba je bila izdana na vaš priziv pred tremi leti! Ce pa to ni dovolj, je dotični župnik podpisal pooblastilo za cerkev v Fojani in Barbani, ter je potem takem volil štirikrat!! Ali to edino radi tega, da bi ne imeli prilike ugovarjati volitvam, s^'1 j ste pa tako predrzni, da se upate trdiii, aa so se godile nepostavnosti? Sramujte se vi, ki slišite na ime krščanski možje! Ni pa še to dovolj, ste pa še tako predrzni, da se upate trditi, da smo zmagali v tretjem razredu s 5 glasovi večine, med tem ko je razmerje glasov v tem razredu 56 in 57 _ 40 m 41. Ali ne znaste računati, ali ste tako zlobni! Zabeležbe vredno pa vendar je, da po klerikalni novi matematiki znaša 40 + 5 --•- 56. Če gospodje čitatelji ne verjamejo meni, naj se blagovolijo obrniti na županstvo, in prepričali . se:bodo! Da smo zmagali v drugem razgledu s tremi glasovi, je res/ Toda kakšno razmerje bi se hotelo inveti pri 17 volil-cih? Naj pa bo, da smo zmagali s tremi
:g&Š6viL ':PfiŠtejmo zdaj šejednega, katerega "ste nam* odpeHalTIiE:'pred. voffiva-mi v Gorico, tako dobimo mi 11 glasov a vi 7, Si c e r srn opa imeli pred tremi leti ie i giajs več i ne v drugem razredu!
V prvem razredu pravite, da smo zmagali z 1 glasom večine.. Bodi v prve j vrsti omenjeno, daje bil ta razred doslej zmir-aj v vaših r o k ah! ,Volilcev je; 12, Eden je umrl, ostane torej 11; med tremi 3 duhovniki in dva učitelja. Zmagali smo res z enim g!asQm večine, a naših 6 glasov so vsi glasovi veleposestnikov, ki plačujejo davke, med tem ko vasi volilci (5) ne plačujejo niti vinarja davka;-
Na koncu dotične notice kličete vso čast in slavo na volilce biljjanske duh-ov-nije, kateri da so po vašem mnenju z malimi izjemami kompaktno volili za vašo listo. Za poč' t! Ste pa res dobri v fabri-ciranju laži in zavijanju resnice! Seštel sem vse glasove biljanske duhovnije in glejte čudo: naših glasov je 27 in nasprotnih le 25!!! Kakšna doslednost! Kakšna kompaktnost!! Sem z imeni vsakomur na razpolago!
Da, da, slavna gospoda nasprotnega tabora, po vaših delih, po vaših laži-do-pisih vas ljudstvo čedalje bolj spoznava in obrača vam hrbet. Sramujte se spravljati takšne laži v svet. Je že res, da po deželi ne vejo. k?j je res in kaj ni res, toda pošieno ni, in to tem mani od vas, ki se pri vsakej priliki tako radi bahate s svojim krščanstvom. Zapomnite si dobro, da laž ima kratke noge, in poskrbeli bndemo, da vam jih še bolj skrajšamo. Na svidenje! — Biljanski občinar.
Iz ajdovskega okraja.
Vel. Zabije. — Ni skoro številke »no-vostrujarskega« lista »Novi Cas«, v kateri ne bi mrgolelo napadov in častikraje na poštene in dostojne osebe.
Zadnje čase ima redno v svojem želodcu V. Zabije, sedaj opeva slavo novemu drogu, za tem se kaj zlaže, da potem prinaša »popravke«, zabel jene z lažjo itd., itd. Seveda če se ne more svojega nasprotnika drugače napadati, mora se uporabljati laž, da se ž njo blati osebe in se jih hoče po sili očrniti pred svetom.
Žalostno! Po tej poti se pride gtovo do »sijajne« bodočnosti. Res — »krščanska ljubezen.« — V zadnji številki »Nov. Časa« bi pa znano dopisunče rado požrlo kar polovico Žabeljcev. Najprej se veseli obsodbe našega g. učitelja. — Res, vredno je veselja, posebno ker so se ex-le-menatarju Vrtovcu že hlače tresle, boječ se, da bode tudi v Gorici pogorel kakor je pri c. kr. okrajni sodniji v Ajdovščini. No, v Gorici bila mu je sreča mila" in »junak« Vrtovec, ki poživlja proti učitelj-stvu v boj na nož. si je pridobil zopet strro čast.                               *
Peroti se mu ne bodo pristrigle in za ušesa ga ne bodo vlačili iz V. Žabelj. Tudi ne more preboleti izjave našega vrlega starešinstva, s katero se je jako pohvalilo vse delovanje našega gosp. učitelja ter ob jednern primerno obsodilo kričanje ekslemenatarja Vrtovca.
Tudi ni prav dopisunčku, da izda tako izjavo naš delavni gosp. župan i. t. celo proti svojemu bivšemu čestitelju abiturijentu Vrtovcu, dasi ga je poslednji o priliki zadnjih dež. zbor. volitev pismeno pozival, naj voli može, koje mu je abi-turijent Vrtovec blagovolil nasvetovati. Ha, ha, krasno, kaj ne! vendar nekoliko preneumno za visokošolca Vekoslava Vrtovca. Brr! Neizkušeni, 19 letni mladenič, pa že hoče ukazovati, izkušenemu, delavnemu možu. O saneta simplicita«! To je vendar za poč' t!
Potem se mu res ni čuditi, ako sedaj kot ekslemenatar poziva že proti učiteljstvu v boj na »nož«. A če le krog njega kaj »zasušti« in -»zašumi«, je pa že joj! Dalje pravi ubogo dopisunče, da hoče naše-vfclcmo&io sta/ešmstvo celo turškej vladi komandirafi. To je pa pogruntal, to! Tako, vendar priznava zasluge starešinstva in zžito ne bode odveč, če pojasnimo poslednjega delavnost. — Naše starešinstvo je v svoji triletni dobi, odkar se je odcepilo od svetokrižkega županstva, poskrilo,:da se je v tem času poplačal ves dolg (okrog 3600 K).
Raz veh tega je v tem času napravilo 2 lei)arbetoniraina mosta črez vaški po^ tok, uredilo po možnosti. j$|Činsk$ poti i. dr., i. dr.
V Hgatkem prične z zidanjema novega vodoVSdSin to ne, da biifviš^6"ol)^tnške doklatte, marveč jih jfe' celo znK&tlo za 10'/r nudi letošnje slabe letine. Lahko se uboio dopisunče čudi taki delavnosti, Ler ve, da če bi bilo starešinstvo po njegfovem kopit«* bi gotovo ne imelo druge-.skrbi kakor uvajati turško vlado v našo dose-daj mirno občino med naše vrle Žabeljce. Da se pa to ne zgodi, poskrbi že ljudstvo za to, da bacne tudi vsiljiv6 turška vlado iz V. Žabelj, ki je že dosti kvarljivega nčrnila. Ne, takih nastopov, kot je bil drugo nedeljo oktobra v naši farni cerkvi, ne bodemo.več trpeli in raje pošljemo tako turško vlado, kamor spada. Naše vrlo ljudstvo pa, ki ve ceniti pravo delo za blagor, ugled in mir občine, bode i nadalje znalo ceniti one, ki jim je za dobrobit in ugled občine. Odločno bode pa odklanjalo one lažMobrotnike, ki netijo po vasi razpor in sovraštvo. Molče smo prezirali do sedaj vse luijskajoče dopise na naš naslov, ali kupa je polna in evo nas z odgovorom.
Odločno obsojamo podobne, neutemeljene napade in zlobni dr/pisun naj se raje kaj resnega in stvarnega poprime kot zlobnega izzivanja. Turška vlada pa lahko pobere svoja šila in kopita, pa pika za sedaj!                           Resnicoljub.
Gabrije. — V »Novem Času« od 18. t. m. piše neki dopisnik, da ni bilo na sv. Martina pri nas shoda,   kakor   običajno. Res je, ni ga bilo! A kedo je kriv temu? Kdo je kriv, da ni petja v cerkvi? Kdo je kriv, da ni organista? Kdo je pred dvema letoma ustavil med mašo organista? Kdo je rentačil sto in stokrat: jaz sem gospoda1* v cerkvi, razun mene nima nobeden tukaj ukazovati?! Ali ni res tako? Seveda; sedaj krivda pade na »liberalno županstvo«. !        Gospod kurat (ne župnik,   kakor se | sam pri pridigi   imenuje)   vam je sedaj ljubo tako, da se županstvo nič ne vtika v , vaše gospodarstvo?    . I        Tudi sedaj ne miruje!  Ob nedeljah 'kar* divja, kriči, se sineje, ljudi zmerja z talctarijo, belcebubi, antekristi itd. z "mnogovrstnimi priimki.
Pomislite,   ob   nedeljah 1 uro samo
j pridiga pri maši, tako, da ljudje,   kateri
gredo v druge vasi k .maši, so že doma,
ko smo še mi v cerkvi. Ne zamerimo.mu,
j ker je že star; zato mu bi pa iz srca pri-
; voščili srečno pot v pokoj!
Moll-ov Seidlilz prašek
je za na želodcu trpeče neprekcsljivo sredstvo
katero ima prednost pred  vsemi dragimi dra
stičnimi Čistil, kroglicami in grenčicami.
Cena orig. Škatlje K 2*—
Ponarejanje še aodnijsbo zasleduje.
Mollo-vo Franc, žganje in sni
za ribanje života, — Bolečine , olajšujoče in okrepCojoče sta- * roznano sredstvo proti trgatia in preblajeiiju vsako wste. Ori#. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna i. MOLL, c. in fcr. dvorni taloinik, Dunaj,
Tucblauben 9.
Zaloga v (ioiici  v  lekarnah.:  6. Oristofolettt
A. Gironcoli.
Srbija, njena kultura in njena književnost.
Srski književnik Jovan Skrlič je priobčil v bosanski Vil k članek, kateri nam jasno kaže, kaj je Srbija danes v kulturnem življenju srbskemu narodu in kako Srbi kulturno napredujejo.
Med drugim pravi: »Srbija, katera 1. 1865. še ni biia popolnoma svobodna, neodvisna kneževina, v kateri so se vsi sloji naroda ravno začeli prebujati, a svoboda tiska je bila v povojih, v zibki povezana kakor egiptovska mumija; pa vendar so v tej državici kot raki, začetni nauki in spisi pokazali mnogo priročnosti hi vse jt* hitro napredovalo.
Poleg vseh zunanjih in notranjih ne-prilik, katere je imela Srfofja v poslednjih desetletjih 19. stoletja, je kulturno in književno stalno napredovala. — Srbska kraljevska   akademija,   vseučilišče,   .srbska
književna zadruga, veliko število šol, po- j svetnih ustanov, listov in časopisov, vse to je napravilo iz Belegagrada ne samo državno, nego tudi duševno,   prosvetno prestpiico celega srbskega naroda.            |
V Belerogradu se je poslednja leta na-kopiičilo toliko ratelektuahie moči, da se laftko z gotovostjo trdi, da je Belgrad postal zelo živo prosvetno središče, veli&o živahneje kakor veliko drugih mest, jed-nake velikosti nfe, zapadu.
V čisto književnih proizvodih je Srbija zadnja leta nekoliko zaostala, ali ne nazadovala; aH v naučnem oziru je zadnjih petnajst let silno napredovala.
Posebno pažnjo se polaga na narodopisje in zgodovino, minulo in sedanje na-lodno življenje v vseh njegovih oblikah in vartjacijah. In brez vsaike samohvale se lahko reče. da kar se tiče dela na polju narodopisnega natika, je daleč na boljšem, kakor katerakoli Jugoslovanska dežela ali država.
'Prav vsako leto izide v Belcmgradu nekoliko del. ki so stalne vrednosti, a nekdaj se je to zgodilo le po presledku več let. In ako kaj. nas v naših narodnih neprilikah tolaži, in nam daje vero v sebe same, in moč za boje — to je. veliki duševni napredek, katerega smo napravili zadnji čas.
Gotovo je, da se je naša prosveta povzdignila tako visoko, kakor še do sedaj nikdar. To dokazuje najbolj zanimiva statistika srbskih listov in časopisov za I. 1909., katero je prinese! ni dolgo temu >Srbki književni glasnik«.
V teku I. 1909. je bilo tiskano v srbščini 169 listov in časopisov Od tega števila v srbskih krajih izven Srbije v Novem Sadu 53, Sarajevu in Sremskem Karlovcu 6. Zagrebu 5. a v Srbiji 116. Kako hitro se razvija tisek in književnost v Srbiji kažejo številke: L. 1902, so srbski poštni uradi razdali 3,900.000 pošilja-•tev časopisov, knjig iti spisov. 1905. se je to število več ko podvojilo — povspelo se je na 10.000.000, a od 1905-1910 je mogoče, da je število naraslo - na 20,000.000. Samo v Belcmgradu se tiska 79 listov in časnikov. Gotovo toliko kakor v vseh drugih srbskih krajih — zaračunano tudi kraje v kraljestvu srbskem. Tako koncentracijo intelektualne sile in dela se vidi samo še pri Francozih, v njihovem velikem Parizu.
Iz vsega tega je razvidno, da je danes Belgrad ne samo prestolnica kraljevine Srbije, nego da je postal za Srbe v prosvetnem oziru »Srbske Atene», kar je veljalo v dobi omladinske irazeologije za Novi Sad.
Za ta veliki napredek se ima Srbija zahvaliti svoji politični neodvisnosti. Srbija je največja srbska dežela, v nji prebiva dobra tretjina vse srbske rase, in ona si je obranih čisto narodno obHežje. Ediustvo rase in edinstvo religije je .pripomoglo Srbiji do etnično-politične moči. Le kot taka se je mogla osvoboditi in zavzeti oni položaj, nakorštiega ima danes v srbskem narodu.
Vzrok hegonomiji Srbije je iskati tudi drugod. Krepka srbska rasa irna svoje redke posebnosti. Današnja Srbija je naseljena z raznimi srbskimi plemeni. Etni-ški Hercegovinci v ožiškem okraju, Sta-rosrbi v novoosvobojenih krajih, Kosovei in Moravci v celi srednji in iztočni Srbiji. Njeno dušo, Šumadljo in Mačvo naseljujejo, pa begunci z jugozapada, Hercegovine; Bosne in današnjega Novopazarskega Sandžaka. To so vsi bili hajduki in vsko-
ki, neniinii in-odločuj, upwni elementi, kateri so morali pred Turki bežati v puste in velike šumadjjske gofcde. Tlftajlii-ški in vstoški prebivalci niso mogli dolgo trpeti tujega verskega, političnega in gospodarskega pritiska. In tako se je v začetku 19. stoletja Srbija začela vpirati. in se je v prvih desetletjih osvobodila. (Konec prih.) (Dalje v prilogi).
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas ¦ obsefnejsi se raCuna ta  vsako  besedo 3 vin. KajprlpravncjSo inseriranja »a trgovce in obrtnike.
Koliko je manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih nn doSeli (in ''elo v mestu) nilifi« ne   potni«, lcr»r   I nskjer no insorirajo. Škoitn ni maj Ima                                    |
Spretnega krojaškega pomočnika
sprojme takoj Ivan Golob, krojaški  mojster v Solkai.u.
Predrto naroiitV Dožiftia darilc
zahtevaj tn oonik t v nI k c ..Partliciion KnnHlvcr-)ngsli.i!ifUiii)<:>< Dunaja VII.* ^larialiilforstrass«' H-J. (Vuik vsebuj«' '211 krasnih slik ti»r stam« f!o vin. Ta zaimek st> pri po/,ncjšom uaro^ilu vraruna.
Zoboztfravniški in zobotehniški atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jas. Iferdi tefealiSfie Sten. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlale krone,
zlate mostove, zobe-nakaučukovo plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe
vsake vrsle.
Ordinlra o soolem atelieim
qA 9. ure dop. do 5. ure pop.
Razpisuje se služba
občinskega redarja
u Sežani
s plačo po dogovoru.
Zadevno  prošnje je vložiti  ilo konca   tega    meseca   pri   podpisanem  županstvu.
Županstvo u Sežani.
V trgovini „0H0" zopet cenen teden.
s v
govore.
Zahuala.
Za   vse nam  došle  izraze tolažilnega  sočutja povodom  prebritke izgube našega ljubljenega očeta, tasta, oziroma starega očeta
Leopolda Budau
c. kr. (bornega svetnika najvišjega sodišča in kasacijskega dvora v. p.
za mnogobrofne spremstvo nepozabnega pokojnik* k večnemu počitku, kakor za cvetke in vence, ki so jih položili „Slovenska Čitalnica" v Gorici, cenjeni znanci, prijatelji in sorodniki na krsto rajnega, izreka tem potom najlskrenejšo zahvalo
Žalujoča obitelj Budau-Dominko.
GORICA, dne '26. novembra 191 o.
Priloga „SoLe" it. 135. z dne 26. novembra 1910.
Družbe sv. Cirila in Metoda. {
Občinsko   starešinstvo   v   Mirnu je
sklenilo plačati 50 K podružnici Ciril Metodove družbe v Mirnu za družbine namene. Priporočamo drugim občinskim za-stopom v .posnemanje! Lansko leto je dalo mirensko županstvo 200 K za kamen ^^obra^^^Jad^čast mu&:.. r Ws. ^ r
Domače vesti.
Vspored koncerta, *Ui ga priredi »Pevsko in glasbeno društvo« dne 3 decembra t. 1. obsega sledeče točke:
Vspored: 1. K. Bendl: Tat ran ska vijolica, možki zbor in tenor-solo s spremljevanjem klavirja; 2. A. Dvorak: .a) O j, z e 1 e n i, t r a v i c a..., b) Ujeta, c) Na begu, iz »Moravskih dvo-spevov«, poje ženski zbor; 3. a) R. Roz-košny: P r o h u b i n k u, b) B. Smetana: Arija iz opere »Hubička«, c) Pavšič: Pas t a r i c a, poje gospa Beria Ja-\vurkova; 4. Oskar Dev: a) Tihi veter od morja ,.., b) Hrepene-i! j e, poje možki zbor; 5. a) J. Jindrich: N o 11 u r n o, b) h Jindrich: To vedel b y c h rad... poje gospa Bertu Jawur-kova; 6) J. Brahms: Dekle (srbska), poje mešan zbor.
Zborovodja g. Josip Michl. Pri klavirju g. Ciril Krzen, *=-. Začetek ob 8V's uri zvečer, blagajna se odpre ob 7'/s uri zvečer.
Cene: fotelji po 3 K, sedeži v parterju I.—III. vrste po 2.50 K, IV.—VHL vrste po 1.80 K; na balkonu I. reda po 2.50 K, II. reda 1.80 K. Stojišča po 1 K, dijaki, vojaki do narednika in člani pevskih društev 50 vin.
Predprodaja v knjigarni A. Oabršček, Trgovski dom.
Kakor vidno, vspored je lep in zelo zanimiv. Najbrže tudi vspeh bo lep...
Za koncert »Pevskega in glasbenega društva« se ne bo razpošiljalo posebnih vabil; pride lahko vsak, kdor se za glasbo in petje zanima.
Občinstvo se o p o z a r j a,, n a j ne pozabi preskrbeti se z besedilom skladb, ki se jih bo ta dan pelo. Kdor pozna tekst p e s n i j, lažje ume v a i n u ž i v a proizvajanje.
Besedilo se dobi za znesek 20 v ali v predprodaji v knjigarni A. Oabršček ali pa pri blagajni na dan koncerta.
Jugoslovanska delegacija na Dunaju.
— Med slovenskim klubom« in »Zve>;o južnih Slovanov« so nasprotja, katera bo menda težko premostiti. Ko so se Cehi sedaj zedinjevali v enoten klub, so pri tem hudo napadali dr. šusteršiča; v ostrih besedah so kritikovalr njegovo ponesrečeno politično vodstvo; vse kaže, da se ga hočejo Čehi popolnoma otresti. Morda bi bilo najboljše, da se ga izolira! ŠusterŠič deia dosledno le v klerikalne in svoje osebne svrhe in prav nič v slovanske! Skupno delovanje z njim je torej že nemogoče postalo.
Proračun za prihodnje leto. — Finančni minister Bilinski je predloži! državnemu zboru proračun za 191 L, ki izkazuje prebitek. Malce čudno se sliši to, ker je bilo v proračunu za letos primanjkljaja kar 53 milijonov in se tačas niso zvišali stari davki, država pa tudi ni dobila novih virov. Kaj je torej s tema proračunoma: ali je letošnji tako pristrižen, da isti prebitek ne velja nič ali je bil prejšnji tako pretiran? Ali ostanimo pri tem, kar je povedal Bilinski, da kaže proračun prebitek. Prav, če je tu prebite!,, potem ne sme •zbornica dovoliti nobenega vinarja novih davkov!
V postavki »visokošolsko« v državnem proračunu za 1911. je tudi svota za izobrazbo bodočih slov. visokošolskih profesorjev 120.000 K (zvišana za 28.000 K); za nas Slovence važna postavka.
Za narodni muzej v Goric! je daroval gosp. Josip Prijatelj, c. kr. učitelj v Kobaridu, čepico iz drevesne gobe, ka-kovšne se le redko še dobijo, a jih je bilo svoj čas več med našim ljudstvom. Ta gospod je poklonil muzeju tudi nekaj starih slov. testarnenov iz 16. stoletja, ki so zelo zanimivi za one čase. Za.oboje mu izreka   pripravljalni   odbor   najsrčnejšo
zalivalo z nado, da bo gotovo našel še mnogo posnemovalcev.
Za »Glasbeno Matico« v Ljubljani je v proračunu za 1911. svota 4000 K, za podružnico v Gorici »Pevsko in glasbeno društvo« svota 3000 K.
V državnem proračunu za leto 19U so tudi te postavke: za trgovsko šolo v Gorici (laško) 11.000 K (povišek 1000 K); Izpopolnjeni e Učiteljišča v Gorici, meddru gim ravnateljsko mesto 7764 K, mesto glavnega učitelja extra statum 4760 K, društvu »Šolski Dom« 6400 Kv katerega šola bo služila za vadnico.
1 Imenovanje. — Naučni minister je imenoval arnanuensis-a dr. Iv. Ž m a v c a na vseučilišcni knjižnici v Pragi za skrip-torja.
Novi tržaški škof. — Culi smo, da je povedal nadškof in knez dr. Sedej v Ric-manjih v nedeljo, da je ljubljanski kanonik dr. Andrej Karlin že imenovali za tržaškega škofa. Na to smo culi, da nadškof ni rekel, da je Karlin že imenovan, ampak da je gotovo, da bo imenovan za tržaškega škofa. Danes nam došli »Slovenec« poroča z Dunaja iz zanesljivega vira, da bo ljubljanski stolni kanonik dr. Andrej Karlin v nekaterih dneh imenovan za škofa v Trstu.
Dr. Gregorčič je v četrt, na poti v parlament na Dunaju padel ter si zlomil dva prsta. Povezal mu je prsta hitro češki poslanec dr. Velih.
Iz poštne službe. — Abiturijent Franc L a p a j n e je imenovan za poštnega praktikanta v Gorici.
Predsednik višje deželne   sodnije v
Trstu, g. A. Jakopič, n ." rojak, stopi baje v kratkem v pokoj.
Poroka. — Danes se je poročil gospod Fran Greg o r i č, asistent južne železnice v Gorici, z gospodično^-Štefanijo Z o r n o v o iz Prvačine. Vse najbolje!
Proti draginji.          V četrtek je bila
pred poslansko zbornico na Dunaju velika demonstracija. Več tisoč delavcev je klicalo po odpomoči proti draginji. Slišali so še klici: Živela republika! Bienerthova vlada spada na vešala! Klicali so tudi: Bo treba govoriti po portugalsko! Živela revolucija!
Ogroženi Nemci v Gorici. — V sredo je dospelo v Gradec odposlanstvo nemških društev v Gorici z namenom, predo-čiti vplivnim osebam v Gradcu nevarnost, katera preti Nemcem v Gorici radi slovenskih paralelk na gimnaziji. Posvetovanja so se vršila v nemškem Schulve-reinu in tega posvetovanja se je udeležilo več nemških poslancev kakor Oross, Svlvester, Dobernig, Schreiner, Wa-stian, sami najhujši sovražniki Slovencev. Po eni strani se zdi res človeku smešno, kako si upajo goriški Nemci sploh trditi, da so ogroženi od velike večine v deželi in izdatne manjšine v mestu, po drugi strani se pa vidi, kako so Nemci agilni, kako se, zatekajo po pomoč celo v daljni Gradec. Zastonj gotovo niso šli v Gradec. Gotovo bodo dobili prej ali slej kak dar, goriški Lahi so pa Še vedno taki slepci, da vidijo svoje sovražnike edino le v Slovencih. Pa tudi oni pridejo do spoznanja, do prave cenitve Nemcev — toda najbrže prepozno!
Lovska sreča. — Srečen dan so imeli lovci na kamenjskem lovu preteklo nedeljo: Postrelili so 7 srn in 5 zajcev. Približno tolika množina srn se je pa rešila .brzin nog v svoje zavetišče — Trnovski gozd.
Ovacije rimskemu  županu Nathanu.
— Kak krik in hrup je vzdignil cel »katoliški« svet proti Nathanu, rimskemu županu, ki se je pred dvema mesecema drznil obregniti se v svojem govoru ob papeža. Tudi v Avstriji so se vzbudili klerikalci dva meseca po Nathanovem govoru in protestirali vsi — od ljubljanskega Šušteršiča gor do dunajskega Por-zerja. Te dneve se je vršila seja mestnega sveta v Rirnu. Navdušeno pozdravljeni župan je povedal par bridkih besed svojim nasprotnikom in omenil, da ni mislil, da bo njegov govor postal narodna in mednarodna dogodba. On in cel mestni svet se ne brigajo za klerikalne proteste. Na to je vstal poslanec Monti, predsednik s klerikalci združene zmerne stranke in izjavil, da se pridružujejo v svojem imenu
in v imenu svoje stranke patrijotičnim ; besedam Nathartovim. Kar so iskali kle- * rikaici, so dobili: • celo nezaupnico od l svojih zaveznikov.
2epni tatovi so se bili pojavili v Kobaridu na semnju. Bili so trije lepo oblečeni možakarji. Zasačili so jih v gnječi, ko so segali v tuje žepe. Kakor čuierno, sta dva Se-v^zaporu, enega so spustili.
Hagenbeckova rnenažerija. — Na starem pokopališču se vrše vsak večer v velikanskem, na zunaj krasno razsvetljenem šotoru predstave z dresiranimi živalmi. Kakor sta svoj čas slovela Barnum & Bailev in Bufallo BiH, tako slovi že od nekdaj Hagenbeckova rnenažerija v Hamburgu, Kar vidimo v Gorici, to je le del one menažerije, je le potovalni oddelek, ki daje predstave sirom sveta. Tu vidi gledalec, kako si zna človek, ki je napram zverinam pač šibko bitje, ukrotiti divje leve in krvoločne tigre, kako zna naučiti neukretne slone in še bolj neukretne morske leve raznih umetnostij, in kako uboga celo neumni divji meksik. bivol svojega gospodarja, ter zapleše umeten ples. I zborno so izučeni psi v skoku na visoko in na daljavo. Sploh, pogledati je treba in nobeden se ne bo kesal, da je bil pri Ha-genbecku.
V Tolminu so vlomili neznani tatovi, kakor čujemo, v tamkajšnji poštni urad ter odnesli baje precej denarja.
Nagle smrti je umri neki okoli 70 let stari Furlan iz Vileša v Rubijah. Ko je šel na postajo, ga je zadela kap in obležal je mrtev.
j V Št, Ferjanu so imeli te dni sveti mi-sijon. Kaj bo: ali se klerikalci, posebno čuki, kaj poboljšajo ali pa bodo še bolj divji?! Prvo je manj verjetno.
Dva fantiča s puškama. — Dva fantiča, baje z Grgarja doina, sta hodila po Gorici s puškama na ramenih. Eden ima 16 let. drugi 12. Prijel ju je redar ter peljal na policijo, kjer so jima vzeli puški.
I Za kadilce, — Tobačna režija izda v kratkem času šest novih vrst smodk   in
, sicer: »Ideales«, »Viktorias«, Entreac-tos«, »Imperatores«, »Aromaticos« in »Graciosas«. Prve bodo najdražje: J00 kosov 90 K, zadnje pa 100 kosov 30 K.
i        Odprti lekarni. — Jutri popoldne b¦..-
, sta   odprti v Gorici   lekarni   Oironcoii
j Oliubieh. V teh dveh lekarnah bo tu<i, ponočna služba v času od 27. t. m. do 4. decembra t. 1.
I Listnica uredništva. — V P—-: Prihodnjič.
je na njih resnih a veselih obrazih,'da urnejo nalogo Sokola, da požnajojcilje Sokola: Tudi Sokolska godba k Kojskegaje izvrstno igrala in je res priporočljiva. Sploh je bilo vse -tako animirano, tako neprisiljeno, da se je moral vsak veseliti, a mislim da se tudi blagajna našega mladega Sokola znatno napolni. Le tako naprej do zmage in cilja in bodočnost bode gotovo naša.                    Pristen Bric.
Sveža narodnih društev.
Zvezina društva so n^irošena, da nastavljajo od sedaj naprej svoja pisma namenjena »Zvezi narodnih dju-štev«, na novi naslov, ki se glasi: Dr. Dlnko Puc, Gorica, Semeniška ulica h. št. 1. I. nadstr. Tudi' oni, ki imajo kaj opravka z Z. N. D., naj se zglrtse istotam.
Trpsko-obrtne in gospodarske vesti.
Tvrdka J. Medved je zopet otvorjla v.svoji trgovini »Oho« cenen (eden. fta to ugodno priliko opozarjamo si. občinstvo.
Živinski trg. — Na živinskem trgu v četrtek v Gorici je bilo 650 glav goveje živine, 680 preščev, 27 koz in 37 konj.
&ol{olslii fosili*.
Trgovski kegifaški klub pri »Jelenu«
je daroval za »Sokolskj Dom« v Gorici K 25. — V posnemanje drugim!
Sokolska veselica na Krlžadi v Za-padnih Brdih. — V nedeljo 20. t. m. sem šel na Križado k Sokolski veselici. Radoveden sem bil, kako se vsa reč izvrši, ker se sliši toliko zabavljati proti našim Sokolom. Nabralo se je bilo toliko občinstva, kakor se pač gotovo ni pričakovalo. Obširna dvorana g. Kočjančiča je bila nabito polna, kakor tudi vsi ostali prostori krčme.
Prvo točko vsporeda: »Naša zvezda« je »dovršeno pogodil pevski zbor bralnega društva »Skala« iz Hruševlja, ravno tako drugo točko Ipavčevo »Lahko noč«, pevski zbor bra'!iega društva »Lipa« iz Bi-ljane. Neprisiljeno smo se zabavali pri tretji točki: šaiivi prizor »Janez Reknit«. Sineli je dosegel svoj višek, in igralec g. Fr. Turek je žel obilo zaslužene, pohvale. Četrta točka vsporeda je bila: Po zimi fe šole, katero je pel pevski zbor bralnega eruštva iz Kožbane. Občinstvo je postalo pri tej točki kar razočarano, na koncu je pa dalo duška notranjim čutom. Kar zagr-melo je po dvorani ploskanja, in ni se poleglo, dokler niso pesmi ponovili. Peta točka vsporeda je bila šaloigra: »Brat Sokol«. Tako dovršeno so pogodili vsi gg. igralci in igralke svoje vloge. Poznalo se je pa vže na prvi hip, da je uloga Antona Koruze, katero je igral g. Fr. Turek v spretnih in umetnih rokah. Žel je tudi obče priznanje in želeti bi bilo, da bi ga še videli na odru. Na to se je razvila jako ani-mfrana prosta zabava in ples. Tudi je bilo jako živahno pri srečolovu.
Prej ko zaključim, pa moram zares pohvaliti čvrste naše Sokole, kateri so tako spretno vodili celo veselico. Poznalo se
Politični pregled.
Poslanska zbornica se je sešla v četrtek. Finančni minister Bilinski je predložil proračun in provizorij za 1911. O proračunu poročamo na drugem mestu. Tu omenjamo še to-le: Za leto 1911 se pokrijejo potom posojila kakor prehodni zneski: 116.200.000 kron za železniške investicije, 2,793.000 K, za dela v trž. luki in 25,684.597 kron za odplačanje skupnega dolga. Skupno treba torej od prelimi-niranih postavk proračuna odračunati K 144,877.527 kakor prehodne postavke. Da se je odstranilo primanjkljaj, a da bi se vendar kolikor mogoče ustreglo potrebam prebivalstva, je bilo treba izbrisati iz proračuna troške v znesku 90 milijonov kron in postaviti v istega večje dohodke v znesku 145 milijonov kron. Tako je povedal Bilinski.
Na dnevnem redu je bilo 'nadaljevanje razprave o poročilu draginjskega odseka glede oddaje javnih del in naprave zaklada za preskrbovanje stanovanj. Posl. Glockl se je spominjal Tolstega, nato je govoril o draginji ter zahteval neomejen uvoz argentinskega mesa. Sokol je zahteval dovoljenje uvoza argentinskega mesa in znižanje carine na žito. Kraus je rekel, da za odpravo pomanjkanja stanovanj treba znižati hišni davek.
Včeraj je poslanska zbornica nadaljevala debato o draginji. Weissku chner je povdarjal. da je draginja res neznosna, vlada označi v tem vprašanju svoje stališče. Rekel je, da Rumunija ima malo živine, v pogodbi določene kontingente glede goveje živine in prešičev pa bo mogoče uresničiti šele po treh ali 4 letih. —• Kljubu prostosti carine se prodaja na Angleškem argentinsko meso dražje nego v Avstriji.
Na to pa je rekel Weisskirohner, da treba za stalno odstranitev pomanjkanja mesa dvigniti domačo produkcijo živine. Uvoz argentinskega mesa je le odredba v sili!
Priporočil je zbornici, naj čim prej reši trgovinsko pogodbo s Srbijo..—- Seja danes.
Draginjsk! odsek je včeraj zboroval ter sklenil zahtevati uvoz argentinskega mesa za ceio leto 1911.
Tudi v uemškm državnem zboru je bila te dni debata o draginji, v glavnem radi draginje mesa.
Eno+sn češki klub. — Češki poslanci so se združili v enoten klub ter se je klub že konstituiraj. Predsednik je bivši trgovinski minister Fiedler.
. Na Portugalskem so konfiscii ali samostanska1, posestva. Država je dobila pri tem 146 milijonov pesetov, t. j. skoraj 140 milijonov kron. Mnogo denarja in v tako. mali državici.
Merrv del Val, papežev tajnik, ne uživa več brezpogojnega zaupanja papeža. S svojim španskim fanatizmom; mu je že marsikaj skvaril. Rimski kurijski kardinali so ceio zagrozili papežu, da odstopijo,   ako pusti papež, da bo španska
6
trojica v.kardinalskem kolegiju, Merry del "Val, Vives y Tuto in taiv imela tak *j vpliv, Rred važnimi' odredbami praša ser daj papež vedno za svet Rampollo, državnega tajnika pod; Leonom XIII. Sicci ostante Merrv.delVal še vedno na svojem mestu, xoda papež se mu ne bo^smel udajati več tako, kakor doslej.
Novi ruski minister za zunanje za-v deve. —X? dni je bil imenovan ministrom, za zunanje zadeve na Ruskem Sergij Di-mitrijevič Sasonov. Do sedaj je opravljal te posle Izvolski. Sasonov- je menda .najmlajši'zunanji minister v Evropi, ker ima komaj 45 let. Služil je pri poslaništvu v. Londonu, pri Vatikanu je bil 10 let. Sasonov je poročen s sestro žene minister-skega predsednika Stolypina.
Razne  vesti
Senzacionalen samomor v Trstu. —
24. t. m. se je ustrelil dr. Ant. vitez Volpi, znana osebnost v Trstu. Pravijo, da Je vzrok samomoru samomor njegove poročene hčere pred par meseci.
Tri mesece zapora za umor. — Pred vojaško sodnijo v MosKvi sta stala dva mlada ruska aristokrata, poročnik Mar-čenko, sin dosedanjega ruskega vojaškega atašeja na Dunaju in knez Vačuace, oba Obtožena, da sta usmrtila ruskega redarja, ko ju je ta opominjal, naj ne kalita nočnega miru. Oba sa dobila po tri mesece zapora.
S-epariie v igralnici. — V nekem ve-learistokratskem klubu v Monakovem se. je vršil nezaslišan škandal. Ritmojstra grofa Hartmanna, adjutanta princa Leopolda, so zasačili pri sleparski igri. V njegovi vrlmi suknji so dobili sleparske, igraje karte. Hartmann je zbežal na avstrijska tla. S kvartarni je zapravil celo svoje premoženje, zadnji čas si ie opomogel — toda s sleparijo. Državno prav-' dništvo ga zasleduje.
Velikanska amerikanska sleparija.— Kar se dogaja v Ameriki, je vse v večjem stilu kot pa v Evropi. Generalni poštar v New-Yorku je razpustil takozvano »Burr ' Protos-Corporation«. Ta družba je razpošiljala potom pošte brezvredne akcije ter s tem prisleparila čez 250 miljonov K. Od družbe proslavljanih rudokopov in petroiejskih vrelcev,' za katere je družba iskala delničarje, sploh ni.
Protest italjans 'h duhovnikov. — V ; Lugano v Italiji so t»otestirali na nalašč za to sklicanem shoC italjanski duhov-: niki proti prisegi, s kntero se mora vsak duhovnik po novi papeški odredbi zavedati, da bo verjel vse dogme in da se ne bo udajal modernističnim tendencam. Mnogo duhovnikov je protestiralo javno, nekateri celo s prižme. Kaj napravi papež, s temi upornimi služabniki?
• Pozdrav z višav. — Italjanski zra-' kopiovec Elios je vrgel, ravno ko je plui s svojim letalnim strojem nad gradom. Moncalieri, na balkon istega lep šop cvetlic. Na balkonu sta stala istočasno novo-poročenca Viktor Napoleon in princezinja Klementina, katerima je veljal ta pozdrav.;
Vlak je padel v reko. — Na progi Varšava-Kijev se je podrl most čez Viskv v trenutku, ko je vozil čezenj tovorni; r vlak. Štiri vagoni so padli v reko. Tri bP5el»s.<sor pri tem utonile. .-:¦:-,Stran pred klobukom prj Muslimanih. — V Cazimi so prijeli dva agenta*! Ružnica in Hasan Deliča, ki sta ptigo-. varjala prpadnikom turške vere V Bosni in-Hercegov-ini, naj se izseljujejo ter jih. res tudi obilo pripravila do izseljevanja/ V agitaciji za izseljevanje sta trdila, da.-radi aneksije bodo morali vsj, Muslimani zamenjati fese in turtoane s klobuki!; Mnogo se. jih je;.lake pranembe, pokrival tako zbalo, da so se r?jši izselili..Ona dva; agenta prideta pred sodnijo.                    \
Premoženje Tolstega z zemljišči vred znaša baje okoli 10 milijonov rabljev. O njegovi oporoki se govori to in;; ono, ne ve se pa nič gotovega.
Literarna zapuščina ^Tolstega je bo-; gata.        >           -                                  [
Mednarodni zavod za vulkanske po-; Jave. — Na zadnjem kongresu geologov' v Stockholmu je predlagal učenjak Fried-larider iz Bemliria. na} ie ustanovi v Ne-: aplju mednarodni zavod za vulkanske -pojave. Znanost bi imela velike koristi!, od tega zavoda, za katerega treba nabral poldrugi   milijon in za    ustanovitev   iir
letnih 50.000 lir za vzdrževanje. Fried-lander, sam ie podpisi 100,000 lir;     ; Angleški arlstokrat   —   rešilec.   —
Pravnuk vojvode Wellingtona, zmagovalca Napoleona, lord freorge Wellesley je rešil na izprehodu neko mladenko iz reke fhemse, ki se je sama vrgla v vodo, za kar bi bila kmalu kaznovana, da ni obljubila, da ne pojde Več v vodo.
Ministra — tepena. -r- Borilke za žensko enakopravnost na Angleškem so včasih zelo hude dame. V sredo so priredile v Londonu večjo demonstracijo. . 156 borilk je bilo aretiranih. Asquith, angleški ministerski predsednik, je bil napaden in je čutil marsikatero krepko pest razjarjene-borilke.,Tudi minister Birrel je dobil od »nežnih« rok mal spominček in od še .nežnejših nožic. spominček pod hrbet. Štirim ministrom so bile pobite šipe. Želi si.smrti na vešaiih. — Radi roparskega umora je bil v Krakovu neki Starecki obsojen na smrt in od cesarja poi.ilosčen na dosmrtno ječo. Toda Sta-reeki ni sprejel pomiloščcnja in "fii -hotel podpisati tozadevnega protokola. Zahteval je, naj se ga obesi. Čuden patron!
Crippen usmrčen. — Kakor smo poročali, je bil v sredo usmrčen dr. Crippen v Londonu. Zadnjo noč je malo spal. Ob 6. uri zjutraj so ga zbudili. Ob, osmi uri — bila je Še tema in hud mraz -~ je že nehal živeti. Četrt ure pozneje je bila objavljena usmrtitev, pri kateri je bilo navzočih le malo oseb. Miss Le Neve, Crippenova ljubica, se poda s parnikom »Majestice« v New-York, kjer bo čakala poroda. Ona je bila zadnja oseba ,s katero je govoril dr. Crippen pred smrtjo. Ona pravi, da ji je zatrdil svojo popolno nedolžnost na. umoru lastne žene.
Nov umor v Parizu. — Bogatega notarja Ransona v Parizu so dobili mrtvega v postelji. Zastrupil se je s plinom.,Ker je napravil testament, v katerem je postavil svojo ljubico za univerzalno dedinjo in njenega brata kot izvršitelja te oporoke in ker je pred dvema dnevoma prislužil pol milijona frankov, je bila koj osiir iljc-na umora notarjeva ljubica. Njo in njenega brata so zaprli.
Koliko ljudi se lahko preživi na zemlji. — Na celi zemlji se nahaja sedaj približno l milijarda hi 467 milijonov prebivalcev, tako da pride na kvadratni kilometer približno komaj 15 ljudi. Ako se deli skupna "celota površine 46,350.000 angleških kvadratnih milj tpo 2'59 kvadr. km) v tri dete: rodovitno zemljo, obdelano zemljo, stepe in pustinje, potem bi bilo cd teh 28 milijonov angleških kva-. dratnih milj .rodovitne zemlje, U. milijonov step"-nr 4~mH;jonL piistmj^m.puščav. Najvišje število ljudi, .ki jih more pVehra-nit.i rodovina zemlja, bi jih bilo po Ra-ventainu 20 na kvadratno miljo. Na ta način bi bilo 5993. milijonov prebivalcev maksimum ljudi, ki bi jih mogla zemlja v sedanjem stanju prehraniti. Ako se ljudje na enak način pomnožijo, kot v zadnjih desetih letih, bi se to število doseglo že v letu 2072, torej po 162 letih. Gotovo, da se da še mnogo nerodovitne zemlje predelati v rodovitno, ali vendar se razvidi, iz tega, da so obljudenosti zemlje stavljene gotovo meje.                        .
Princ Henrik — zrakoplovec. — Princ Henrik, sin nemškega cesarja, je sel med zrakopjovce. Blizu FrankbbVoda ob Meni se je vzdignil v. zrak, izpolnil vse. pogoje za dosego,. zrakoplovnega vodi-teljskega patenta in si priboril dovoljenje za zrakoplovnega pilota..           '/"' '
Svetovnoznani učenjak Ernst tiackei je izstopil iz. protestanta vske cerkye/Kot vzroke navaja svoje prepričanje o popolni ločitvi države m cerkve, nadalje.o popolni ločitvi.šole-,in cerkve. Cerkev,napada bolj in bolj svobodo znanosti. Klerikalno, časopisje, prptestantovska kepler-ska in katoliška Tomaževa zveza so napadali Hakhi že par let sem in so mu celo očitali, da e fotografije o eirtbrionili falsi-ficiral. HackeJ namerava vsem, svojim nasprotnikom' odgovoriti v posebni brošuri. Povodnji v Anam«. — V Anamu (Vzhodna Indija v Aziji) so nastale vsled' deževja velikanske povodnji, ki so prov-! zročile neprecenljivo škodo. Več kot tisoč ljudij se pogreša. Vse je odnesla voda.
Koliko morilcev in drugih zločincev dohiti zaslužena kazen? — Pq neki novejši statistiki je od 100 zločincev kaznovanih V Nemčiji 95, v Spanijt''^, v: Italiji 77,   na Francoskem 61 in na An-
gleškem 58. Ostali so nekaznovani, ker.i jih policija ne more dobiti. V Zjedinjerijh, Državah Severne Amerike je pa še, huje. 1 Vsak dan umre tu kakih SO oseb nasilne smrti, v tednu da to 200 in na leto žV kakih 1000 slučajev. Od sto morilcev sta pa obsojena v Ameriki le dva zločinca." To kaže pomanjkanje policije.
Umor ogrskega veleposestnika. —¦ V. Topolvu na Ogerskem so 'dobili vlepor sestnika Telgyssi-ja uorjenega. Zločina sta osumljena Tismovszkv in Beeskev, ki sta se malo pred umorom skregala s posestnikom pri kvartah.
Velikanske   sleparije v Ameriki.   —
V Zjed. Državah Sev. Amerike so prišli • na sled velikanskim sleparijam. Razne znane, velike in bogate trgovske firme so vvažale blago iz inozemstva,, ne da bi plačevale za to potrebne colnine. Škoda, katero trpi vsled tega država, znaša več milijonov dolarjev. Mnogi trgovci so že zaprti.
Yfi\ .y* KorUnV Bpake, safire, humoreske Ih drugo.: izdala.. Ig. ;pI.-Klftfa[mayr če Barnberg v Ljubljani. Zabavna knjiga. Opozarjamo na inserat. Dobiva se tudi v knjigarni v Trgovskem Domu.    .
Rav ok-r je izšel velik cenik
ur9 zlati 8 in seb^iine.
Istega pošljem na M1q vsakomur     brezsUafino.
Rudolf Rus, urar v Kranju.
Usian. 1.1885. Ilajuečja frgouina na Gorenjskem.
Objaua.
Od 26. t. m. dalje prodajava, vsled velike zaloge, raznovrstno zimsko blago po tovarniški ceni,
Hcdžet & Koritiiik — Gorica
vogal Corso Verdi in Šolska ulica štev. 5.
Ivan Kravos
saKamu sl.ll.GfiXJHnalloraiiil.il sedlarska delavnica
in zaloga ličnih vpreg za ali   pa vožnjo; ima   v   ; različne :*U**>^*'-r       8ke   Pot
ščine,  potovalne  potrebščine  kakor: Cege, torbice, denarnice, listnice itd. ~   Izvršuje  in  sprojma v ^1^ popravo  razlifne  koleseljne in   ^fe^i --::::,rrz kočije. ===
Poprauila se izuršujejo ločno. Cene   zmerne
lahko težko dalje zalogi konj-reb-
kov-
RaonoSiar ie iišlo u naSi založbS:
Dr. D. Korun L SPflKC, satire in drugo.
184 sir, 8°. Cena broširane K 160, uezane K Z40
S tako žgočim sarkazmom, ironijo in saniopt /siflažo še ni kmalu kdo osvetil smešnosti našega dejanja iii hehanja kakor dr. Korun v svojih Spakah. Kar pa njih čiianje napravlja velezabavno, je poleg duhovitosti poant in izrazitosti jezika zlasti blagodejen humor, ki — z eno edino izjemo — veje iz njih. In ravno zato, ker se zna pisatelj našim navadam in razvadam tako presrcno smejati, je videti, kakor da bi hotel reči: „Takiie smo vsi, ki smo krvavi pod kožo! In naravno, da smo; ker sicer bi ne-.bili ljudje."
Ig. p|. Kleinmajfr & Fed. Bamtorg o LinbSJaii!, Kongresni tr; i.
~"~ HA^NBEČK^
veliki zverinjak. Največja skupina dresiranih zverin.
Gorica. -*^ Lastni telefon št. 201. ^- Kor^o ržanca Josipa._____
Velikansko, krasno pročelje. 2400 žanrih in obločnic
Zvezde na polja artistike Smešni klovni in ,AvgnsUa.
2 lastna avtomobila z dvnamo 65 železniških vagonov.
Danes v soboto dne 26   in jutri v nedeljo dne 27.
2 veliki predstavi.
Oba dneva  po   dve   predstavi na dan in sicer prva  ob 4. uri,   druga  ob 8.
uri zvečer.
¦ Znižane cene za vojake do narednika in za
otroke izpod 12. leta, veljajo le za
popoldanske   predstave.-;
300 • aznovrstnih živali.
Predstava se vrši v veliki kletki v raznih skupinah pod vodstvom umetnikov prve vrste..
VViiheim
M^enSieckl
GrSsste R&ubHer-Dre??ur-Schau eler Erde.
CENE PROSTOROV:
Lože na »redi po  K 5»—. Stranske lože po K 4'—. Zaprti  sedeži (I. in JU. vrste) po K 3*-. (III. m IV. vrstiš) po K 2T»0.- Sedeži: h vrste K 2'—,
M. sedež K 1'50, III. sedež KI*-. Galeriji! stojišče 50 vin.
Vstopnina k vajam, ki se vršijo vsako dopolduts stane sa odrasle 30 vin.
za, otroke 26 yin. — in se lahko ogleda tudi krmljenje žival^j ter njihove
hleve h\ kletke. — Vstopnice so  na prodaj  v tobakarni g. L. Romano-ta na Korzu
do 7. ure zvečer, ter pri blagajni.
Karol, Onstav in Vi^em Hagenbech;, ravnatelji.
S AMU n>
Damir ieijjel.
»Da, da, ta'ko je! Kritika je vse.«
»Potemtakem zanikaš , samostojno razsodnost čitajočega občinstva.«
- »Nikakor ne! Jaz se ukvarjam že {jemeasa .^;reševanj[eni_tega vprašanja, i eŽbfn' čaSa'sent ^i-^&štftii: šY$&5pfri*f v tej zadevi in jaz si mislim, da se ne motim, domisli! Nova knkga je,izšla; vsak jo bere in vsak si napravi ,svoje mnenje o njej. in mnenja so si. mogoče nekoliko podobna^ 1f&va<l'tKrso pa zelo raznčna. in potem pride kritika, prava priznana, strokovnjaška kritika, ki izjed-nači tako rekoč vsa ta različna mnenja. Nehote in nevede si izpopolni človek pod vplivom te strokovnjaške kritike svoje nazore o novem delu.«
»Kaj meniš, da pišejo pesniki in pisatelji samo za kritike?«
»Vern, vem, da pišete za občinstvo, za ijudstvoj toda pri tJin vendar ne morete zabramti, da bi ne bil med tem čita-jočim občinstvom tudi javni kritik, ki uredi, kakor sem že omenil, onim, ki so stvar že prebrali, njihovo mnenje in ki kaže drugim, ki stvari še niso prebrali, pravo pot do pravega razumevanja pisateljeve duše Itd. In slednjič, prijatelj liila-rij, kot priznani pisatelj, kot znani so-trudnik najboljših naših leposlovnih listov si gotovo vedno radoveden, kaj poreče kritika. Ako te ta pohvali, si zadovoljen in gotovo prebereš dvakrat, trikrat dobrohotno oceno, ako je pa kritika neugodna, no potem te pač kritiki niso umeli, niso sledili tvojemu poletu in stvar je končana. Sicer se tebi ni treba bati obsojajoče kritike. Tvoje ime je že tako debelo tiskano v »našem slovstvu, da bi lahko izdal delo kake druge osebe pod lastnini imenom. U ver jen sem, da dožcnejo kritiki v tem delu misli, nazore, kakoršnih nisi imel ne ti, ne pravi pisec.«
»Veš, kaj, Krnil, kot zdravnik lahko sklepaš iz omotice, mrzlice, utrujenosti in žeje na legar, iz ponavljajočih se krčev na padavico, iz zatečenega lica na zobo-bol. Pri tem se pa še vedno lahko zmotiš, Ur ima lahko bolnik v prvem slučaju hudega mačka, v drugem leži mogoče nevede na kaki šivanki, v tretjem slučaju je pa iahko dobil klofuto. Tvoj prejšnji zaključek se mi pa zdi vendur-ie .presniel. Se pred par minutami si tako povzdigoval strokovnjaško kritiko in sedaj pa ji pripisuješ kar naenkrat take možne zmote. Saj nima potem prave podlage tvoja trditev, da je kritika vse.«
»Ne bodi čuden, Hilarij! Pri svoji trditvi še vedno ostajam. Kritika je potrebna, ona je zvezda - vodnica, ki pelje človeka v Betlehem pisateljevega mišljenja. Prav laiiko se pa dogodi, da gre sicer zvezda po svoji navadni poti proti Betleliemu, da se vstavi nad mestom, kjer je stal navadno Kctlehcnu toda Betlehema Jti seč. Kritikom nočem"stopiti v tem preblizu, ker sam vem, da je to naša napaka in ne še bog < kako majhna, da zapeljejo človeka znane mu okolščiue na nepravo poi in do [zgrešenega cilja. Ali si zadovoljen, .da poskusiva, kdo se moti od naju v tem mitu? Jaz ti preskrbim rokopis, ti posodiš svoje priznano pisateljsko ime in prepričal se <boš potem lahko sam, koliko idej bo našla kritika v tvojem novem delu. Braniš se? Zakaj? Tudi Napoleon je napravil tupatam kako neumnost, toda radi teh neumostij je ostal vendar Napoleon in vneti njegovi častilci pripisujejo celo te neumnosti njegovi ženijalnosti. Ti boš pa Še na boljšem. Stvar prebereš sam in ako bo kaka gorostasnost, imaš še vedno dober izhod. Nič drugega ti ni treba, kakor da zapišeš pod naslov pustni roman, pustna novela, pustna burka ali kar že bo to novo delo in nihče ti ne more ničesar. Nasprotno, še boli se bodo poglabljali čita-telji in kritiki v ta spis, ker še ne poznajo od pusne strani tebe, resnega pisatelja, ki secira z mirno in sigurno roko človeška psiho.«
»Bodi! Zadovoljen sem s tvojim predlogom in povem ti, da me je, komaj tvoj Napoleon pripravil do tega koraka. Pri-
nesi mi rokopis in potem naj se zgodi karkoli. Ali jsmem vprašati, kak problem bo reševalo to moje najnovejše delo?«
»Na to ti ne morem dati določenega l odgovora, ker še sam ne vem ničesar in pravzaprav ima po najinem dogovoru kritika nalogo, iztakniti problem.«
Tako sta se menila profesor Hilarij Kopriva in okrajrfi zdravnik dr. Emil Mo-čivrrjlr-r svorem-kotu v kavarni, kjer sta se snidla redno Vsak popoldan. Partija ,šaha, Črna kava, par smodk, zanimivi pogovori o tem in onem —. in kakor bi trenil, sta minili prijateljema dve uri. Od svetovne'politike dol do čudnega bene-danskega narečja kavarnskega pikola sta pretresla že skoraj vse točke na raznih poljih in slučajna debata o kritiki in njenem vplivu je skončala nekoč z že omenjeno nameno.
Dr. Močivnik ,e zapustil urnih korakov (kavarno. Deloma je hotel preprečiti s svojim odhodom, da bi se skesal njegov prijatelj svojega privoljenja, deloma se mu je pa mudilo k tovarišu dr. Grudnu, asistentu pri deželni .bolnišnici, da si preskrbi Čim preje rokopis.
»Servas, kolega! Kaj te je prignalo ob tej nenavadni uri k meni?«
S temi besedami je sprejel dr. Gruden došlega prijatelja.
»Res je, da se vidiva pri kosilu in pri večerji, toda bolje je, da ostane to/ kar ti imam povedati, med nama.«
»Tajnosti torej! Kar sedi in izprazni svoje srce!«
»Ali mi nisi pravil pred kratkim časom o nekem novodošlem pacijentu, ki si do-mišljuje, da je plodovit pisatelj in ki popiše vsak oapir s svojimi idejami v vezani in nevezani besedi?«
»Da, to je Marko Pisk, 30 leten diurnist. Pred enim mesecem je prišel v naš zavod. Menda mu ni pomoči. Svoj čas je začutil v sebi pesniško žilico, spisal lirično pesem, poslal jo priporočeno leposlovnemu listu v ponatis in osoda je hotela, da se je izgubilo to priporočeno pismo, za katero mu je dalo poštno ravnateljstvo 20 K. Ta odškodnina je reveža še bolj utrdila mnenje v njegov pravi pesniški poklic, ¦ pesnikoval je na vse pre-tege, pisal romane, novele, drame, dokler se ni tako daleč izpozabil, da je poslal ministrskemu predsedniku v službenem ovitku in prosto poštnine naudušeno odo na sednijske počitnice. —- Sedaj je pri nas. Krota'k kakor malokdo. Skoraj nika-koršnjih sitnostij nimamo ž njim.«
vlivala ti za pojasnilo! To bo pravi mož zame. Veš. jaz bi rabil v najkrajšem času eno njegovih 'del. Zadnjič si mimogrede omenil, da si prebral nekaj njegovih stvarii. Iz tega sklepam, da hraniš ti njegove rokopise."
»Nisi se zmotil, Emil. Pazimo sicer nanj. toda on že iztakne vse priprave. Svoje sp'sc mi sam prinaša v pregled, ali mu jih jaz kratkomalo zaplenim. Ker ni imel pred par dnevi papirja, je prisilil svojega tovariša, da se rnu je moral sproti učiti vsak verz na izust. Še druge nam pokvari s svojo muzo. Tu v tem predalu so njegovi spisi. Prebral sem jih, ker sem študiral njegovo bolezen. Tu je sonet na nezakonskega tasta naše kuharice, nezakonskega menda zato, ker ni poročena, tu balada na prežgano ¦juho, tu črtica s komičnim naslovom: Preiskovalni dežnik s polomljenim sodnikom, tu pa drama ki.mi še najbolj ugaja radi skrajno originalne konfuznosti; Prebral sem jo. Toliko Še vem, da sem moral iskati utehe in zdravila v dveh kozarčkih medicinalnega konjaka.«
»Stoj, ne govori dalje! Prepusti mi diarno! Uverien sem, da ustreže mojemu namenu, o l rem te že pravočasno obvestim. Rt •. pustim prepisati, ker vem, da bi ga ti težko pogrešal v svoji zbirki. Pisku pa izposluj na moj račun kak priboijšek bodisi v hrani, bodisi v smodkah, če je kadilec. Sedaj pa moram domov! Doma imam še nekaj pelinkovca za vsako možno slabost pri prebiranju te najnovejše Hilarijeve drame.«
»Marko Piskove, hočeš reči. Kako prideš kar naenkrat na Hilarija?«
»Zmotil sem se! Sicer pa izveš vse o.: pravem času. Do tedaj-pa molčiš Servus!«'                                         ¦ '    :
»Servus, nasvidenje "pri večerji!«
Toda dr. Močivnika ni bilo k večerij/. Njegove odsotnosti se smer ni opažalo/ ker so vsi mislili, da je zadržan radi-nujnih opravkov kot zdravnik. Dr. Gruden se pa le ni^mogel ostresti pojavlja-jočč..se kombinacije med Piskovo dramo in Močivnikovo odsotnostjo.
Kakor hitro je prišel dr. MoČivnik v. svojo sobo — med tem časom se je že zmračilo — si je prižgal luč, legel udobno i.a-zofo, vžgal si fino smodko, vzel Piskov rokopis v roke in začel brati.
Bilo je mirno in tiho v sobi. Taka tišina vlada v naravi pred nastopom orjaških elementarnih sil, tak mir kraljuje par ur pred izbruhom pripravljene in do-govojene revolucije. Je-ii označevala tišina v Močivnikovi sobi elementaren in. revolucionaren preobrat na dramatičnem polju? Kdo ve? Mogoče.-
»Samum,« zgodovinska drama v treh dejanjih. — Tako se je glasil naslov.
»Naslov ni slab!« si je mislil dr. Mo-čivniik.
Osebe: Ramjes IV., egiptovski kralj; Steinheil, njegova žena; Hallevev Komet, njun sin; Niagara njuna hči; Epski Trohej, Kometov prijatelj; Azijatska kolera in Lastovica, kraljičini služabnici; Terno, Cook, Rožmarin in Esperanto, ministri; Strelovod in Kolumbov Konj, pregledovala računov; diurnist; ena kompanija Aleksandrov Velikih ena Figa in Prestopno Leto. — Dejanje se vrši v torek. Letnica in kraj sta 'postranski stvari.
Nemo je stal dr. Močivnik, stopil k omari, in se pokrepčal s požirkom pelin-kovca. Ko se je prepričal s pozornim pogledom naokrog, da je še v svoji sobi, in z iglinim zbodljajcm v stegno, da še živi, je pričel misliti in razmotrivati.
»Kaj, vraga, se mi je prej tako čuden zdel ta kaos sodelujočih oseb v tej izvirni drami? To je originalna ideja in neznani Marko Pisk je prekosil že najslavnejšega francoskega pisatelja Edmond Rostanda, ki je ugladil novo pot na dramatičnem polju s svojo kuretinsko dramo »Ciiante-cler«. Pisk se ni omejil samo na živali, vpletel je še druge zemeljske in nad-zemljske stvari v svoje pestro delo, da, celo ljudje, znane zgodovinske osebe nastopajo. Ako odgovarja stavek, da je od. vzvišenega do smešnega samo en korak, lcsnici, potem mora biti tudi od smešnega do vzvišenega, do ženijalnega en sam korak. In ta korak je menda napravil Pisk s svojo dramo. Svojemu prijatelju Hilariju pa privoščim kot dozdevnemu dramatiku vso slavo. Radoveden sem na dejanje. Prej ne zapustim doma, dokler ne preberem cele drame. Do večerje imam itak še dve uri.«
In dr. Močivnik je bral. Četrt za četrtjo je minevala. Le tupatam se je izvil pazljivemu bralcu vsklik naudušenja, vsklik presenečenja in v lučinem svitu blesteča se solza pritajenega veselja je po_ rosiki njegovo rdeče lice. Tupatam je segel po steklenici pelinkovca, da si je utrdil šibki želodec in pelirtkovec, še bolj-pa drama sta ga slednjič v zadnem prizoru tretjega dejanja, ,ko; sede diurnist na izpraznjeni prestol Egipčanskih kraljev, kot Ramzes V.^'tak06mamila,;da'ie zaspal pri prižgani luči z rokopisom v roki. Sanjalo se mu je, kako ga lovi kolera in kako jo, slednjič zabode z Eiffelnovim stplppm, s. katerim si je ttiald prej. trenji 2<>rje. V:,.,,
Temna, pozna noč je že bila, ko se je zbudil dr. Močivnik iz :teLkili sanj.. Plašno se je oziral'na Vse'< strani hr komaj pogled na zadnji podčrtani stavek v Pi-.-skovem rokopisu:' >>Bog te živi, rasti in* cVeti!« — s temi nesedami so namreč po--zdravili ministri svojega novega kralja,, diurnista Ramzesa V. — ga je" popolnoma vzdramil. Pogledal je na uro.
»Kaj, že pol dveli? Čas je, da zlezem v posteljo. Se danes dam dramo prepisati. Izpremenjti itak ne bo treba mnogo v rokopisu, mesto zgodovinska drama bo stalo pustna komedija,. dostavi se še »Vse pravice pridržane« "in stvar je v redu.«
Pet, šest dnij je pripravljal <for, JVlo-čivnnc pri' običajnih popoldanslh* !ie&tanjdb v kavarni svojega prijatelja Koprivo k ifjegov umotvor. Kdor noče, da Oji m škodila večja količina strupa, se mufionjra privaditi polagoma. To je dobro Vetiel dr. Močivnik, zato je razodeval vsak dan hilariju kako skrivnost iz komedije, <ioJsier je ni zahteval Kopriva sam v pregled.
Dva dneva ni bilo profesorja Koprive v kavarno. Komaj tretji dan je p>r"tel,
»Vendar si prišel! Bal sem se is, da si mi odpovedal prijatejstvo. Ali nsj" pripisujem; tvojo odsotnost vplivu tvCije komedije?«                                .¦•¦--.
Tako ga je pozdravil dr. 'MoŽivuifc in mu segel veselo v roko.
»Stori, kar hočeš! To ti p.a pov^nu da je moral spisati to delo—norec, it* fe si ti spisal, si......«
»Norec! Le reci! Nič ti ne zamerim. Že v tem tiči tvoje priznanje in tvoie a«u-dušenje. Ali se še spominjaš, kako sva. se menila tu na tem mestu pred 'kakhtni štirinajstimi dnevi o novem romanu nfem&lie-ga pisatelja, Oskar Bauma. »Življ^nj^ v temi« igra v zavodu za slepce. Jutifci v romanu so sami slepci. Pisatelj je \se 'krasno pogodil, ker je bil sam step. Ali bi se mogel tako vživeti v življenje teh nesrečnih ljudij kak drug pisatelj, fel Um zdrave oči, ki gleda in vidi zunanji sv^t? Ne, vsaj po mojem mnenju ne! ^ko trdiš sam, da je spisal to komedijo norec, ti ne more izostati zaželjeni uspeh, Bauiti je popisal življenje in ftivstvovanfe slepcev kot slepec, tebi kot treznem«,:; pametnemu, zdravemu pisatelju se je $n posrečilo naslikati v markantnili potekli nazor norcev. Kdo ima torej več %fl$Ing, Baum ali ti?«
»Ne razgrevai se ipreveč, dragi ftaill Moj sklep je že gotov. Komedija iai c^lo zelo ugaja radi originanosti, Le tudi je postavil neznani mi pisec vsa p.ra\ilfc o enotnosti časa in dejanja na glavo* Utemeljenosti tega dela s psihologične strani niti ne omenjam. Sicer je pa to le fciistiui komedija in človek gotovo ne bo pj&al **a* kili sentimentalnih stvarij za pustni *tor^k, ko vse nori in ko bi celo stari Dio^en zaplesal s svojo svetilko, ako bi isfcal pametne ljudi.«
»Hilarij, sedaj mi ugajaš! Odpfcišfein ti celo tvoje literarno delo* ono itiislim, katero je izhajalo v podlistkih pred, približno petnajstimi leti in v katerem si. ugonobil v svoji mladeniški krvoločnosti vse osebe in si menda izposodil še par* o%gb iz svojega drugega romana, samo da je bilo več krvi> in. več pogrebov. Šes dandanes se ne morem otresti mnenja, da te je tačas podkupilo kako pogrebni društvo. Sedaj pa sprejmi od svojega prijatelja prve čestitke k svojemu najno*veUSe-mu delu! Upam, da osrečiš ž njim *iaš narod ravno na pustni torek.«
Kakor dogovorjeno, tako se je v resnici zgodilo. Z največjim veseliem "je vsprejel založnik novo komedijo in obvestil v svrho uspešne reklame, Še pweGuio je bila stvar dotiskana, vse časopise, da izide v najkrajšem času namod^rn^jši umotvor obče priljubljenega in marljivega pisatelja Koprive.
»Najmodernejši umotvor,« so ^ra^vilr skeptiki, ko. so prebrali to reklamna v^st »to je navadna fraza podjetnega. iM>-nika.«                                    .     .       ',;
»Vemo, vemo,« so odgovarjali -očitni častilci pisatelja Koprive »toda y fc<etn slučaju ni fraza. Ej, Kopriva ne požele, oh je in ostane prvak in vodnik modelne naše literature.«                           .,.',-
In vsi, nartjušeni privrženci pisateljeve muze, skeptiki in celo naspLptrxi|ri nadarjenega modernista, so, željno pričakovali, da poteče od založnika v časopisih obljubljeni najkrajši čas.
Založnik je držal besedo in proti koncu meseca prosinca je bila-kotanja že izročena javnosti in — kritiki.
Sledile so ocene. Tako je pisal leposlovni mesečnik »Nova pota«:
Hilarij Kopriva. Samum. Pustna komedija v trelv dejanj Hi. Založil AvL\ zvonik. Cena 1.50'K. —;S tem svojim tlelotii nas je v resnici iznenadil naš dičnj Kopriva. Mnogo 'smo sicer od njega pričajo-
flaspodmie, »htenave  K O LIN S K O  C t K O RI JI i       J
Pil »SttSl IrgOUllIflll                                           iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani.
vali,, toda "s svojo komedijo nas je pisatelj kar 'osVarnotil. Marsikateremu čitatelju ne 'bo mogoče <na prvi hip vse jasno, dobili se bodo tudi ljudje, ki si bodo pulili v simulirani ogorčenosti lase ter vsklikaii patetično: »Kam pa pridemo, ako "se nam bo dajalo tako hrano?!« Pri nas je že "tako. Naša književnost napreduje počasi, kora-kottni in vsak hoče videti ta korak. Ako pa pride ženijalen pisatelj, ki se je napil božanske studenčniee Hipokrene, ki ima samo to napako, da se je rodil za cel človeški rod prezgodaj, in ako napravi lia liasem literarnem polju mesto običajnega, odmerjenega koraka velik skok, joj, to "je že' ogenj v strehi. Omajalo se je nam-ieč naše oskosrčno konservativno stališče. Korak in ne skok! Pod tem geslom smo »napredovali«, in ni čuda, da so še morali mnogi naši talenti udati temu geslu, ako niso hoteli ostati osamljeni in — brez bralcev. Temu našemu starinskemu geslu, katero ovira pravi napredek naše literature, katero bi pač pristojalo staremu sivolasemu starčku, ne pa tako mlademu, čilemu narodu, kakoršen je naš, je napovedal"tudi Kopriva ljut boj s svojo komedijo »Samimi«. V njej sirnbolizuje pisatelj te naše starokopitne nazore v osebi Ramzesa, katerega si mi predstavljamo le kot trhlo, v razne pergamentne ovoje zavito mumijo. Pogumni diurnist — simbol pridnega pisatelja — odstrani starega Ramzesa za vedno z radikalnim sredstvom, namreč s pomočjo kraljičine služkinje, 'Azijatsfce Kolere, kakor bo premagal enako radikalno tudi Kopriva s svojo komedijo naše stare tradicijonelno-ne-umne predsodke, uveljavil novo geslo: Skok in ne korak! in se postavil novi struji na čelo. Želimo pisatelju, da bi ostal na tem mestu kot ljut nasprotnik ne samo nazadnjaštvu, temveč tudi prepočasnega napredovanja. Sicer pa vpošteva pisatelj naše malenkostne nazore, zato si je dovolil označbo: pustna komedija, Češ, za vse one, ki me ne bodo umeli, bodi to moje delo le pustna komedija.   .
O najlepših mestih te komedije, o temeljito narisanih značajih, o visoki dikciji in o neprisiljenem humorju izprego-vorim v prihodnji Številki obširneje. Za sedaj morem le toplo priporočati to znamenito delo širšemu občinstvu. Berite in uživajte!                                     T. B.
Drugi list »V prostih urah« je priobčil sledečo oceno:
Hilarij Kopriva, Samum. —- Otrok, ki je preživel svoja leta v bedi, ki pozna le nizko, umazano sobo, raztrgane sosede, zabuhle obraze, zaduhlo dvorišče in ki pride prvič na solnčno livado, kjer je vse v cvetu, kjer letajo metuljčki od cvetlice do cvetlice, kjer prepevajo krilati pevci, mora imeti približno enake občutke, kakoršne sem imel jaz, ko sem prebral pustno komedijo »Samum«. Nekaj novega v naši literaturi. To je znamenit dogodek. Osebe so nove, dejanje novo. a resnica, katero izraža Kopriva v tem svojem spisu, je stara. Zdi se. kakor da bi oblekel pisatelj tej stari resnici popolnoma novo, lepo obleko, ki jo takoj pomladi za nekaj tisočletij. Ta komedija je ena najfinejših satir na visoko državno politiko in sicer v vseh državah in v vsaki dobi, kar je označeno z opombo, da sta kraj in letnica postranski stvari. Tu je krajj, ki ima štiri mogočne ministre. Rekli bi lahko, štiri vladarji imajo brez-vplivnega slugo. Terno-jitstica, Cook-finance, Rožmarm-ntimster rojak in Espe-lanto-zunanje zadeve. Kako so vsi izbor-no naslikani! Posebno ona debata v mini-stersfcem svetu, ko gre za izgon Epskega Troheja fe države. Zarrian se trudi zanj Rožmarin, Trohej mora zapustiti gostoljubno streho svojega prijatelja, ž njim uteče pa še lepa kraljična, Niagara. Kaj pa potrebujejo države poezijo? Vojak je več vreden kot najlepši junaški epos, toda s poezijo izgine tudi lepota, veličastnost, Niagara. Hudega popra je natrosil merodajnim činiteljem pisatelj s to satiro, ki bo »pa žalibbg ostala brez uspeha. Dvakrat/trikrat bodo kihnili činitelji in stvar se bo navijala v dosedanjem tiru. Dasi je ta komedija namenjena pustnemu torku, hrani v sebi vendar-le resnico sledeče pepelničrie srede »Memčnto, homof«
Prepričan sem, da bo moralo premagati naše dramatično društvo mnogo ovir, ako bo hotelo vprtzoriti to pustno komedijo, da bodo morali sodelovati pri sestavi garderobe vsi, ki imajo zdrave ideje, a cb enem sem uverjen, da se bo izplačal ves trud in ves potrošek in da bo razprodano gledališče pri vsaki predstavi. To storiti smo pa pa tudi dolžni svojemu staremu znancu, odličnemu pisatelju Koprivi, ki je stopil s tem svojim delom prvič na dramatično polje. Naj se ne trdi od nas, da je našel velik moment mičkene ljudi.                              N. A.
Zopet sta sedela pisatelja Hilarij in Emil v svojem kotu prostorne kavarne.
»S tem poskusom si me popolnoma prepričal, da vplivajo na sodbo slehernega človeka razne okolščine. Ako so te neprave, je tudi sodba neprava. Saj pravim, da ne razumeš samo seciranja človeškega telesa, marveč da si tudi mojster v spoznavanju človeške duše. Toda dovolj poklonov, povej mi resnico, si-li spisal ti komedijo?« In radovedno je uprl svoje oči profesor Hilarij \ svojega prijatelja.
»Ne! Komedijo je spisal norec!« Počasi je pouda1 al vsako besedo dr. Mo-čivnik, resen mu je bil obraz, le krog usten mu je .:aigral skoraj nevidno šegav smehljaj.
»No, seveda, še vedno ne moreš pozabiti moje opazke, ko sem prebral vso stvar. Torej šalo v stran, saj ni tajnost, toliko mi že lahko zaupaš, da bom gotov, kdo je spisal moje slavno delo.«
»Ostajam pri svojem prejšnjem odgovoru! »Samum« je spisal Marko Pisk, nekdanji diurnist, sedaj pa pacijent mojega tovariša dr. Grudna na tukajšnji deželni norišnici!«
»Kaj? Prijatelj, ali sanjaš/ali se ti meša? Norec naj bi spisal to delo? Emil ne muči me!« Hilarij je postal bled, z roko se je oklenil svojega prijatelja in ga pogledal tako milo, da bi se ta najraje zlagal ter vzel vso zadevo nase.
»Vidiš, kako si čuden! Ne vznemirjaj se vendar! Na te so sedaj vsi pozorni in cela kavarna je opazila tvoje vznemirjenje! Glej, tačas si res uganil, da je moral spisati komedijo norec, toda ker si še vedno mislil, da sern jo spisal jaz, si si vstvaril neprave okolščine in na tej napačni podlagi sezidal svojo sodbo. Slabe premise dado vedno slab zaključek. Jaz sem bil prepričan, da bi ti ne posodil svojega imena, ako bi bil izvedel, da je spisal toli slavijeno komedijo pravcati norec. In vendar se je zasledilo v tej komediji toliko takih idej, kakoršnjih gotovo ni imel pisec. Pomisli, boj proti konservativnim nazorom na našem leposlovnem polju, satira na vladno politiko in če počakamo še nekaj časa, pridejo čitatelji še na druge skrite ideje. Sicer sta pa tvoja jeza in tvoja žalost neosnovani. Pustna komedija naj te ne razburja! Stvar ostane tajna. Sedaj pa moram iti! Da si mi zdrav prijatelj Hiiarij!«
Velika zaloga dvokoles od K30-300; šivalnih strojev od K 30- 250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, urkestrijonov i. t d. — Mehanična delavnica pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3-4,
Prodaja tudi na mesečne it obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i. t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
Ilouodošii utorti za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v klavnici in trgovini i gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški moj; ter in trgovec v Gorici
Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau nokar uelika množina raznerstnih uzorceo blaga kiikeuosti iz avstrijskih in angležkih iouaren najrazličnejših
za vsaki stan.
ImouitejSi Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI bodi Dam sueta dolžnost!
Varstvena znamk«: „Sidro"           _,,.
linimont Capsioi caitip.||§|
Nadomestek u               I
Aiiker-Pain-Expeller
je povsod pripoutano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenjo itd. Za ceno
80 vin., K 1*40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domaČega zdruvils, se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko „si-drom", ker le tako je zagotovljeno, d« je izdelek pravi. Dr, RICBTERJEVA LEKARNA PIL »ii?!!1? toTO" ? ftftjft     f?!
iaabatJig&BSo  fitev. a nov«. §f.
Anton Potatzky v Gorici.
Na uredi  Sa štel j h 7.
!           TRfcfVlN* NA DROBNO IN DEBELO.
Na)oen«)e kttpavaliče »Irnberikega li drtbaefla blage ter Ikanli, (»rej« !¦ alt-j
potrebščine
i u piiarsine, teilln i« popotnika
Najboljše ftivanke n& Šivalne stroje POTREBŠČINE
za krojao$ in š$oifan'$,
gvtttlujlce. — ttožnl venci. — tovtv knjižic«.
tišna obivala za vso letne čase
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Kajbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje. prodajalce po sejnrth in trgih »<»* ni deželi.    *     •>¦    p
Vsakdo,
A. vd. Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = ==oijkinega olja
prve vrste
cijiiljtii ivrik iz litre, DalMGiie, Milfettejari to lic? j
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron -96,104, 112, t'20, i-23, 1-36, i"44, 180, i'80, t*-, 2*40, xa Wl po 72 vla.                     j
------    Na debelo ceno ugodne.------
Pošilja pofitnine prosto na dom. Posodo se pusta kupcu do  popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.
ki pride za trg sv. Andreja v Gorico,
naj si ogleda
novo trgovino s čevlji na Komu št. 13
Vsakovrstni izdelki. —»a*— Cene brez konkurence.
«6                                                                                                          .        '
L|   Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici
<fc|                           regristFovana zadrugra z neomejenim jamstvom.
*"                  Načelstvc in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom
na premenjuna in dno 21. decembra 190». v zadružni register vpisana pravili skupni seji dne 30 decembra i905. sklenilo za leto 190«. ta-le način posloval
na premenjuna in dno 21. decembra 1907». v zadružni register vpisana pravila, pri ii <f-- ""  J        •—   ""r   -'-'—•*        •---
Daje svojin- članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po ž kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestevanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/'»# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/,% večje, stalno naložene pa po dogovoru
Deleži so dvojni; opravilni po ž kron', glavni po -JO kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsam članom; če jih pa po pomoti ni kdo do-—j ,.-     j«„s .. „-^....*     *       j        »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
8» 31»
8»
bil, naj se oglasi v zadružnem uradu v
Cene zmerne.
8* S* 3* P S*
Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol ? Ali sle se po pivpihu nll drugače prehladih' ? Poskusite vendar bolečfue nehajoči, lokajoči in krepčajočl Felleriev fluid z znamko „Elzn-flufd . T& je v resnici dober! To ni samo reklama! Dviinajstertcu zn poskušnjo a kron rranko. IzrteUvvAtelj samo lekarnar Fellcr v Stubicl, Elsa»trg st. m (llivateko).                                                                     \",                                                                    *
Sans souci
najboljša tuzemska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
Vnvta   tV Or,    Carte   hlaiiche,    Astl
Hptiiiutiitc, Ilulurska vodica/
G pn§,ro Ossoinack
Gorica, Dia Q. Carducci št. 6.'
Na zahtevo se posije cenike. '
Naznanilo.              -
Uljudno opozarjam na svojo prvo in edino oblastveno dovoljeno
pisarno za spisovanje izvensodnih vlog in pisem
posebno v
se
velika hiša
z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13.
Natančneje se izve pri Ustniku Ivanu Ušaj, islnlam.
Naznanilo.     !
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, <te sem prevzel zastopstvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, -Ki se peča z barvanjem, pranjem in Čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd.
Za barvanje se uporabljajo le taKe barve, Ki so vstra;ne in se dajo prati -Močenje sukna, čiščenje oblek in dru-zega blaga se vrši na parno silo. — Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in z največjo natanjčnostjo. Pranje  in  kodranje  peres.
Cene zmerne. Za obila naročila se toplo priporoča
Anton Jug —   Gorica
———————       pUD^UUlJ    V      ¦¦
|sd? dafčnib in pi%foibinsl<ib zadevah
kakor: napovedi, prošnje, pritožbe in rekurze.
Dajem nasvete in informacije, zračunam in preskrbim kolekovanje knjig za trgovce
¦ Hn„,«rt,mJf '*?• -^fT hit.r0u.in točno. - Prevzemam tudi zavarovalni Ter Sa druga zastopstva m oskrbovanje hiš.
| • ' Pisarna se nahaja: V Gorici, ulica ffiattioli St. 18 v prftli«Jn (blizu senskega trga) m.posluje: ob delavnikih od 8-1 popoldne in od 2-5'popoldne v nedS in praznikih od 9 - H dopoldne. - Priporočam se z odličnim spoštovanjem       eae,,an-,n
I                                                                          RlldOlf Sigi, c. kr. davkar v. p.
Oobro cepilo za želodčno slabost
in /a one. ki s., se  piehladili ali proimjeli ali si nakopali z zasižitjoio slabih, za prebav« težkih, piovmfil, ai, premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine.
naplhnjenoat itd.
je dr. Engel-nov „BALDRIANUM".
¦¦BiiMriaiiuin" hi: ukuže   pri  takih  neprijetnostih,  dokler  niso  še razvid, kot dobro že-ioiK.no vino k i/vrstnim vxp?hotu in zabraiijujo tudi  slabe posledice, kakor nervoziteto,
nespečnost, omotico, stteko itd.
Vslcd njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilcnimi kapljicami, muliiiovrr in freSmevec, vpliva „Baldrlanum" In.li pospoSuj,,,-,.  pri  zaprtju in  zajodno kropilno na
.•d človeški organizem.
Dr. Engfe-nov MBALDRIAN'JM" •• vsebuje nik.ikih škodljivih sestavin ler ¦>!> lahko prennSajo slabotne oselie in otroci tiuli pri daljSem uživanju. Vajholjšo je f.-M ira. Zftvžijc zjutraj nn t«šce aH pa mnVr preilim so ur*. sp;,r imiu fnši.-o kakor za hke-ie. /a otroke in slabotno osebe se razrcilci
hBALDRIANUM"
ter   s««   mu   pridom1  nekaj   sladkorja.
Dr. Engel-nov
iSaldriaiiuni"
se dobiva v steklenicah ;>o 3 in 4 K v vseh  lekarnah, uiirodiluicRU in boljših
prodajalnah jestvin GoriSko-GradišCanske. V Gorici, Korminu,  Gradišču, Itomunsu, Ajelu,  Campolongo, 11 nkah, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu,     »malti, Čedadu,  Vidmu,   lahni,  Červinjanu,
Ogleju iul. se dobiva v lekarnah.
Tudi pošiljajo goriške lekarne oV. Sngel-MV  „BaldriaitV4K   po izvirnih cenah
v vse kroje Avstro-Ogrske.
ulica Vetturini štev. 3.
ut)!ikcvaisa pekarija in siadfiidarna
Rarol Draščik
v Gorici ea Keria v (lastni hiti)      j
zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najti nejega peciva, torte, kolače za birmance ?n poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fin« vina In likerj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnog.-brojna naročila ter obljublja sciidiio postrežtio gtar* po Jako zmernih cenah. ""•«
^^-^s__ svari se pred ponarelaniesa! -—«—
Zahtevajte iziecno
])r. Hu^cl-nov ,,l$fll(lriuiium'*.
Jabolka
fina namizna: 100 kg po kron
10, 20, 24 >L kolodvora Litija razpošilja po povzetju j. Raziiorlefe, Šmartno pri Litiil     Kranjsko.
Korhica o kg franki) kron 2*40.
idlikovana  pekarija in siadčičarna
Gorica Ttkališče Frana Josipa štev. 2
Podružnica v nI. Innieipio št. 2.
Sprejema  naročila   za  vsakovrstno   peevo  najfinejše  vrste,. pecivo za  n?vec"]f^» godove kolače  za  birmance,  poroke  itd. - Vsa naročila izvršuje  točno in solidno po želji naročnikov. Ima na prodaj različno moko, fino pecivo, fina vina in  likerje po zmernih cenaii.
Vse po zmernih cenah.
Trskine (atokfiievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*0, bele barve K z. Tratiuo teleznato jetrno olje.
Kaba te«a olja je sosi-bno priporočljiva  oMokom   in  dečkom, ki so nti-vozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim Jodecem. S tem oljarn se ozdravijo v kratkem 6asu z gotovostjo vso kostne bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd.
—*——:-=  Cena ©ne steklenice je i krono 40 vinarjev.  ....
lojem kem. laboratoriju, ale       ......""
OPOMBA. O««, katerega naioCam direktno iz Korvegije, pretRCe se velno v mo predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim   it  odjema! ssau   stalne sposobnosti za zdravljenje.   :==
Icem glede Cistote in
Grlstofoiettljava pijača Is kino In *oleza.
Najboljši pripomodek pri zdravljenju s trškim ojjem. =*=   Ena steklenica stane 1 krono   60 vinarjev.   =
POZOR!
Dobroznana in povsod vpeljana tvrdka
Hfl. Ga!
naznanja slav. občinstvu, da  ona  trgovina, ki se je; nahajala v tekališču
Jos. Verdi ni več njena last. Nje  edina   trgovina  se  nabaja sedaj
o ulici Teatra Sten. 14.
Tam se kupi
30—50°o censje
nego  prej,  vse   gumijaste   predmete, parfume,   m i 1 a,   toaletne   predmete
priprave za, bolnike, kilne pasove, preveze za život, kirur-gične instrumente in ortopedične
aparate. KrctcUc.                         Bretelle.
trgovec z ;ilatom ia srebriim
c. kr.   državne železnice
GORICA ] $
eosioska tlica Št. 2|
priporoča svojo veliko zalogo najfinejšiji
švicarskih,   preciznoidoCih   srebrnih' iii
zlatih in vseh drugih ur.        :,1
«1 hrosi 3     napret
Dobš se tudi električne lire zjfUi^* Cehe nizke.       ^
Za vsako popravilo so jamči   l leto.
KajizvrstnejSe najbolje tambnre izdelajo
in razpošilja
Prva sisačka tvor-
niča tambiira
3. Stjepušin,
Slsuk (Hrvatska).
OJlikovan na pariški razstavi 1.1000.
let- na inilenijskt izloJIn ISOo.
liiizon  tninlitirir:  in  skliulli  za
tainliiirii'1'   ini:i   razna   «jls»x.liila
kakor:  gosli,   citare, gitare, mandoline, harmonike, okarine
it'l. Za zahtevo  >,e     i5il]ajio-sebon ilnstrovji,!«'er.ik.  .
Velik iliisliovaiii c?nik se iio.šje vbu-kcniu hic^pliičiio in poštnine prosto.
V isti tv-iiniii izliajii famhiirflski
inosečnik poil riarinvoni ,T.\M-
ItUttlUA« koji piinaši i.o.ik in
ktusne tainlmvflške -kijiillie.
On;i
•ele  ieto K S-
Rojaki, izpolnilj!e suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C.in. ITI.!
Premeri & Jančar
Ljubljana Dunajska cesta št. 20
Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firneiev in steklarskega kleja.
Velika zaloga  kemičnih in   rudninskih barv. Barv za umetnike.
Vse potrebščine za slikarje in pleskarje.
Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava
Premeri & Jančar
trgovina oljnatih barv na drobno in debeo
"kajIjelT
DAME KRASNE?
(§ok>\ta sanjo
fiedoscglji^a spteljalittta
V Gorici se prodaj« v slcilecih trgovinah:
Toroš, Drobnič in drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak, Gosposka ulica.                1
PožlvUa tok krvi, delovanje   živcev,   utrjuje   kožo
proti prehlajenju.
Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza.   Izborno   sredstvo   proti
zobobolu.
FRANCOSKO ŽGANJE JIANA"
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje„Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disiiineiranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča doJatek Mentola. Glavna snov frane. žganja ,,Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje,
Pri nakupu  pazile  na  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi   na    zarnašku    in   na
plombi      vžgano     gorenjo     varstveno
znamko.
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žgar je „Diana" in to vskd svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosli*. CENE: 1 mala steklenica . K —-50 1 srednja „ . . „ j-20 1 velika „ . . . M L*<M) Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava Franc, žganja tltužba z. o. z. Dunaj,  1„ Hohens!anplV'Ug  3„.
L^#?!<Lfti#*#iM*
*»»».....
Na dan
Stoj in glej!
SV. ANDREJU
bo v Trgovskem domu v Gorici VBllHžMSHfl DPOtlcljcl
zimskega blaga:  Lepi forštanji (barhenti)  mtr. 48 vin.
Zimski še vi j ost, *\2 volna      „     78    „
Angleško iiovomodno blag-o „ 1*90"   „
Blago: ,Drapp de dame' nove barve „ 2*88    „
Zibelin, novi vzorci      .    .    „   1*96    „'
ilajoeCja izbera uolnenega blaga za obleke in bluze.
Moške blago za zimske ebleke - samo novi modni anol. uzorci.
Zimske maje, šerpe, robci, rokovice, nogovice, zimske odeje vseh vrst Nifcjer ne Mite tato p nizki ceni, Mor V Trgovskem  Domu.
_______                                      Ne zamudite prilike)
Podružnic;
»Ljubljanske kreditne banke"
v GORICI
— se bavi z. vsem! v bančno stroko spadajočimi posli.  -
Vloge na knjižice obrestuje po 4'20|0, vloge v tekočem računu po dogovoru.
DelniSka glavnica K 5,000.000. - -                CetlaTala II LjUbljaHl.                - SmotiI »klad K 450000. -
-              PODRUŽNICE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Split, Trst    =====