0 vseučiliškem vprašanju. Dunaj, 28. novembra 1908. Z ozirom na demonstracije za laško univerzo in posebno še z ozirom na prpdlog nemških ustavovercev v gospodski zbornici je šel dr. Eybaf nemudoma po seji gospodske zborniee k ministrskemu predsedoiku Bienerthu in ga je opozoril, da se italijansko vseučiliščno vprašanje dotika tudi primorskih Slovanov. Kakor Slovpnci zase zahtevajo vseučilišče tako pripoznavajo v principu tudi vsaki drugi narodno8ti pravieo do vseučilišča. Oni smatrajo pa zahtevano italijansko vseufilišče kakor eminentuo pospeševanje in jačenje italijanskega elementu na škodo tamošnje slovanske večine prebivalstva. Ta prednost Italijanom bi bila neopravičena tembulj, ker Italijaoi povsod tara, kjer morejo avtonomno odločati o šolskih zahtevah Slovanov — kakor na Goriškem v Istri iu posebno še t Trstu, ? kateri mestui občini je zaradi neobstajanja df-želnpga šolskpga sveta ustanovljanje šol edino le in izključno odvisno od po pretežni večiai italijanskega občinskega sveta — vztrajno in z zasmehovanjem odklanjajo zahteve po ustanovitvi celo enostavnih slovenskih ljudskih šol. Z ozirom na to bi se mogli Slovenci sprijazuiti z ustanovitvijo italijanskpga vaeučilišča le tedaj, ako se, bodi od poklicanih avtonomnih korporacij, bodi od države, na zadovoljiv način ustreže njihovim povsem opravičenim zahtevam na polju ljudskega, srednjpga in strokovnpga šolstva. Slovenci pričakujejo torej, da bo vlada pred privoljenjem v italijanske zahteve delovala na Italijane, da oni od svoje strani zadovoljijo sloveoske soraeščane glede njihovih zahte? na šolskem polju. Miuistrski predsednik je vzel to izjavo na znanje in je pripomnil, dase italijauako vseučiliščno vprašanje, kakorjebilo že opetovano naglašeno, reši le v sporazumljenju z drugirai parlamentarnimi strankami.