Kakor izlet v pravljico ali kaj smo videli pa slišali v vrtcu Kliničnih bolnic
Snaga je hudo potrebna reč in tudi ni da bi delali sramoto star-šem, ki so v službi na klinlčnem centru
Ko sva s kolegom fotorepor-terjem stopila v novi montaž-nl interni vrtec Kliničnih bol-ndc, se nisva nadejala, da se bova tako težko poslovila od prijaznih vzgojiteljic in rdeče-ličnih, čeprav nekoliko sramež-ljivih otrok. V šestih igralni-cah In ostalih prostorih, od ka-blneta s klavirjem do umival-nic s pisanimi brisačami, ko-zardki in zobnimi krtačkami, sva se počutila kakor v deželi palčkov. v kateri ni prostora za neprijetne mlsli in vsakda-nje skrbi.
Ta abčutek nekakšne neres-nične pravljičnosti so poveče-vale lidne, ročno izdelane lut-ke, ki so jih prizadevne vzgoji-teljice same izdelale in razpo-stavile po vitrinah, pa tudi barvne ri&be njihovih varovan-cev.
V ta Marlesov montažnd vt-tec, ki so ga večji del plačali uslužbenoi Kltničnih bolnic, se je pred nedavnim vselilo 110 njihovih otrok, med katerimi je tudi 24 dojenčkov, starih od osem do štirindvajset mesecev. Doslej so organiziraJi varstvo od 5.30 zjutraj do 16. popol-dne, razmišljajo pa tudi o tem, da bi po potrebi začeli tudi z
popoidanskim in večernlm var-stvom.
Za malčke skrbijo štiri vzgo-jiteljice, štiri varuške in tri medaciske sestre, delo pa vodi ravnateljioa Metka Kairo. S kadrom v vrtcu niso imeli te-žav, saj so te tovarišice poteg-nili kar iz otroških oddelkov kliničnih bolnic, s katerimi bo-do še v bodoče sodelovale in se dogovarjale o nadaljnjem, enotnejšem delu.
Da bi se tovarišice vzgoji-teljice bolje pripravile na de-lo, ki jih je čakalo v novem vrtcu, so za nekaj mesecev od-šle v goste h kolegicam v vz-gojno-varstveni zavod Vodmat. Tam so pod vodstvom ravna-teljice Justi Kavšek in mento-rice Marije Mlinar izpopolni-le svoje znanje o delu, ki jih je čakalo. Med njtmi in kolek-tivom vodmatskega vrtca so se spletle iskrene prijateljske veza, ki so se še bolj utdile ob otvoritvi montažnega interne-ga vrtca, za katero so malčki iz Vodmata pripravili prisrčen program.
Ta zavod ie prvi večji inter-ni vrtec v Ljubljani, vendar kljub kritičnim sprejemnim pogojem rdso uspeli zadovoljiti vseh potreb, tako da je brez
varstva ostalo še nekaj do-jenčkov. Ker je za vpis v vr-tec med uslužbenci veliko za-nimanje, že razmišljajo o grad-nji drugega poslopja vrtca, v katerega bi lahko vodili tudi otroke delavcev tistih TOZD Kliničnih bolnic, ki pri grad-nji prvega objekta niso sode-lovali.
Za skupino malih »račk« sva s kolegom poknkala v igralni-ce, kjer so med smotrno izbra-nimi igračami že posedali nji-hovi vrstniki. Kot v Sneguljči-cl pa so v sosednji sobi za majhnimi nuzicami na krhkili stolčkih sedeli štiriletni »na-debudni slikarji«, ki so z od-ločnimi potezami risaJl avto-mobile, lisice, smučarje in sv<> je starše. Niti fotografsko oko jih ni preveč zmotilo pri nji-hovih prizadevanjih, saj jih je' k delu neopazno spodbujalai njihova tovarišioa.
Medtem se je kazalec na uri premaknil proti poldnevu ia, po hodndku je prijetno zadiša-lo po juhi. VzgojiteJjice so od-hltele v razdelilno kuhinjo, od koder so se kmalu vrrdle a obloženimi pladnji. Hrano, šti-rl obroke na dan za dojenčke in tri obroke za predšolske ot-roke, vozijo iz kliničnih bol-nic.
Posebnost novega vrtca so tudi direktni izhrodi na plo-ščad pred igralnicami za do-jenčke, ki jih bodo kar v po-steljicah potisnili na sonce pred igralnico. V vrtcu sta tu-di dve izolirani bolniški sobi, ki sta te dni na srečo prazni. Ti sobi, pa tudi natančne označ-be na potrebščinah posamez-nih otrok, ki jih operejo in razkužijo takoj, ko otrok zbo-li, bodo prepreoili širjenje bo-lezni.
Niti mesec dni ni minilo od takrat, ko je otroški smeh in jok napolnil snažne prostore, vendar delo kljub temu teče umirjeno in sigurno. Res je si-cer, da bo treba rešiti še mar-sikatero pravno in upravno vprašanje v zvezl z vzdrževa-njem in pokroviteljstvom nad vrtcem, to pa nikakor ne bo motalo vzgojiteljic, ki se z vsem srcem posvečajo varstvu in vzgoji otrok, ki so jim jih zaupali starši in drnžba.
J. O.