Kakošno veselje, misel in skerb do šole ima sploh tu pa tam naše Ijudstvo? Prepričan seni, da bode c. bralce nTov." zanioiivalo, kako ljudstvo po raznih krajih naše miie doniovine o šoli roisli in kakošno veselje in skerb ima za njo. V ta namen navedam le posamesne glase učiteljev o tej stvari, kajti iz teh se bode dovelj in sicer naj bolj razločno razvidelo — pravo mnenje. Skerbi za šolo nima Ijudstvo nič in misli, da otroci Ie brati znajo, pa je dovelj; pisati pa ni treba. Navadno pravi: naši otroci bodo le kmetje; zatorej je dosti, da le eno leto hodijo v šolo, ne pa 6 ali celd 8 let. (Opomba. Besede Blehernega ucitelja se prično z novo versto.) Ljudstvo misli, da ima učitelj še preveč plače, da bi mogel biti od cesarja plačan in vso skerb za šolo sam imeti. Ljudstvo meni, da je učitelj Ie za orglavca in mežnarja. Sploh se prav nič ne skerbi za solo. Včasih še kdo reče: No, za dečke naj bi že bila šola, za dekleta pa ne. To je prav za prav občna misel o naši dckliški šoli. V Ljudstvo inia sploh le malo veselja do šole. Solo ima le za nepotrebno reč; veliko ljudi še celo preklinja ucitelja in šolo in otroke le po tlačansko in redko v šolo pošilja in s potrebnimi šolskimi rečmi slabo preskerbuje. Veselja do šole ima Ijudstvo malo in le skerbi, da otroci pervo spoved in sv. obhajilo opravijo, in da znajo brali iz molitvenih bukev. S tem so zadovoljni, za druge nauke in znanosti se ne zmenijo; kajti sanii starši niso hodili v šolo in jo tudi ne vedd ceniti. Pri nas se misli, da je šola nekdanja tlaka. Veselja do šole nimajo ljudje pri nas. Dovelj jasen dokaz naj bode ta, da še sedaj krajnega šolskega sveta nimamo in sicer zavoljo tega ne, ker srenjski odborniki k volitvi priti nočejo. *) Za šolo se tako malomarno skerbi', da šola nima ne derv, ne krede, ne gobe. Ko bi šola iz sveta izginila in na veke zamerla, bilo bi ljudstvu naj bolj veeč; še sedaj svojo jezo in hudobo nad pokojnim, za šolo vnetim duhovnim gospodom I. izrazujejo, ker je bil tukaj šolo na svojo stroške začel. Ako bi učitelj od zraka živel, imelo bi Ijudstvo veliko veselje do šole. Veselja do šole in skerbi ima ljudstvo malo posebno sedaj, ker je g. župnik enkrat pri spraševanji rekel, da je šola od cerkve lo- •) Sedaj je menda vendar Łe povsod krajni šolski svit. Vredn. cena, in ker nič več noče vediti o šoli, ter noče oznanjevati začetka in konca šolskega leta. V tej zadevi je kaj slabo; kajti tisti, ki bi imeli po svojem imenitnem stanu Ijndstvo za šolo spodbujati — odtegujejo se jej na vso moč, misleči: mi nimamo nič pri tej reči in kmet — Ljudstvo niina po vplivu duhovščine vsled novih šolskih postav veselja do šole. Ljudje mislijo, da šole ni treba. Iz lega vzroka in ker dušni pastirji koristi šole ne priporočajo, skerbi se slabo za njo. Ljudstvo bi imelo veliko veselja in še fudi dobro misel do šole, ako bi imelo dobre zastopnike, župane in občinske svetovalce, da bi ga za kaj dobrega spodbujali in sami kaj koristnega storili. Vsak župan nas tako-le tolaži: dokler jaz županujem, —anje ne bodo imeli šolskega poslopja. Čudeži se bodo še godili, preden bodo pri nas ljudje šolo zidali. Ljudstvo ima še precej veselja do šole; ali kaj pomaga, če je pa župan merzel; še toliko skerbi nima, da bi pustil šolska derva razcepiti, da bi se mogla merzla solska izba ogreti. Ljudi šola veseli, kjer morejo, radi pošiljajo otroke v šolo. Učitelja spoštujejo in mu radi pomagajo, kar je v »jih moči; samo, ko pride čas plačila, jih pa gotovo a/3 zoper šolo godernja. Naše Ijudstvo ima veselje in skerb do šole, duhovščina pa ravno nasprotno. V tem oziru se sicer ne morem pritožiti. Le učitelj se mora z vso previdnostjo vseh priložnost poslužitf, da pri starših, ki le pričnost poznajo in prihodnost malo cenijo, nevtrudeno vse zaderžke odstranuje. Do šole ima ljudstvo sploh veselje in obžaluje, da ni bilo šole v njih mladosti. Ko bi bilo pa treba kake groše šteti, to je pa že hudo. Da imajo omikani in bogati Ijudje posebno veselje do učilnic, tega mi ni treba praviti. Dokaz temu je žl. g. I., tukajšnji grajščak, ki vsako leto blizo 50 gld. med šolarje razdeli. Ravno tako blag je g. M., ki je sam pravil, da kakošen napredek v omiki je pri ljudstvu zagledal, od kar je lukaj šola. Da je Ijudstvo v drugih krajih od 1868. lela vsled novih šolskih postav nekaj merzleje do šole, mislim, da so vsi učitelji skusili. Od kod se je tu pa tam šoli nasprotovalo, je mnogim učiteljem, žalibog, dovolj znano. *) *) Iz 90 oabranih sporočil o kranjskem šolstvu posnamem, da v 20 krajih je ljudstvo za šolo vneto in za njo skerbi, v 35 krajih pa ima ljudstvo malo veselja do svoje učilnice in se za njo le malo briga in v 15 krajih se pa ljudje za šolo kar nio ne zmenijo in jej še oeld nasprotujcjo. Pis. Veliko bi labko povedal, ne iz svoje skušnje, ampak, kako se je inojim sosedom učiteljem godilo, pa rajše ruolčim. Naš gospod župnik pa, hvala Bogu — iz svojega in cerkvenega dcnarja otrukoui nakiipujejo hlače, čevlje, knjige in druge šolske reči. L.