CELOSTNA REHABILITACIJA BOLNIKOV PO 
COVIDU-19 IN RESPIRATORNI ODPOVEDI – 
NAŠE IZKUŠNJE
COMPREHENSIVE REHABILITATION 
OF PATIENTS AFTER COVID-19 AND 
RESPIRATORY FAILURE – OUR EXPERIENCE
Tina Oblak1, dr. med., doc. dr. Neža Majdič1, 2, dr. med., doc. dr. Primož Novak1,2, dr. med.
1Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana
2Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Poslano: 21. 9. 2022
Sprejeto: 3. 12. 2023
Avtorica za dopisovanje/ Corresponding author (TO): tina.oblak@ir-rs.si
POVZETEK
Uvod: 
Pri bolnikih z okužbo s covidom-19 lahko pride do hujšega 
poteka bolezni s pljučnico in dihalno odpovedjo z nevropatijo 
in/ali miopatijo kritično bolnega. Z raziskavo smo želeli 
oceniti izid rehabilitacije pri teh bolnikih. 
Metode:
V raziskavo smo vključili 50 bolnikov (14 žensk in 36 moških) 
z nevropatijo in/ali miopatijo kritično bolnega po okužbi s 
covidom-19 in posledično dihalno odpovedjo, ki so opravili 
celostno rehabilitacijo na Univerzitetnem rehabilitacijskem 
inštitutu Republike Slovenije – Soča (URI Soča). Bolnikove 
zmožnosti smo ocenili s pomočjo Lestvice funkcijske neod-
visnosti (FIM), testa hitrosti hoje na 10 metrov (10MWT) 
in 6-minutnega testa hoje (6MWT). Za oceno učinkovitosti 
rehabilitacije smo uporabili izboljšanje motoričnega FIMa. 
Prehranski status smo ocenili z uporabo antropometričnih 
meritev in meritvijo telesne sestave (BIA). Ocenjevanje smo 
opravili ob sprejemu in ob odpustu.
Rezultati:
Povprečna starost bolnikov ob sprejemu je bila 62 let. Ob 
sprejemu so bile pri vseh prisotne izrazite okvare telesnih 
funkcij in posledičnih omejitev dejavnosti in sodelovanja. 
Rehabilitacija je v povprečju trajala 6 tednov, bolniki so 
dosegli klinično pomembno in statistično značilno izboljšanje 
pri vseh opazovanih spremenljivkah (p < 0,001). Ob odpustu 
so bili vsi bolniki samostojni v osnovnih dnevnih aktivnostih. 
Vsi so bili sposobni hoje, polovica brez uporabe pripomočka.
ABSTRACT
Introduction:
Patients with severe COVID-19 infection may suffer from pne-
umonia with respiratory failure and consequent Post Intensive 
Care Syndrome (PICS) including Critical Illness Neuropathy 
(CIN) and Critical Illness Myopathy (CIM). The aim of our 
study was to evaluate rehabilitation outcome in these patients. 
Methods:
Fifty patients (14 female, 36 male) with CIN or CIM as a 
consequence of COVID-19 and respiratory failure, who were 
admitted to the University Rehabilitation Institute, Republic of 
Slovenia, were included in the study. Patients’ activities were 
assessed using the Functional Independence Measure (FIM), 
10 Metre Walk Test and 6-Minute Walk Test. Motor FIM gain 
was used to assess rehabilitation efficacy. Nutritional status was 
assessed using anthropometric measurements and Bioelectrical 
Impedance Analysis (BIA). Assessment was performed at ad-
mission and at discharge.
Results:
Average age at admission was 62 years. At admission, severe 
impairment of body functions with consequent activity and parti-
cipation limitations were present in all patients. The duration of 
rehabilitation was approximately 6 weeks. Clinically important 
and statistically significant improvements were achieved regar-
ding all observed variables (p < 0.001) At discharge, all patients 
were independent in activities of daily living. In addition, they 
were all able to walk, half of them without walking aid. 
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
4
UVOD
Konec decembra 2019 so se v Wuhanu, glavnem mestu province 
Hubei na Kitajskem, pojavili prvi primeri okužbe s SARS-
-CoV-2. Virus se je hitro razširil po vsem svetu ter povzročil 
velik svetovni izbruh in postal velik javnozdravstveni problem 
(1). Marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 
razglasila covid-19 za globalno pandemijo in izredno stanje na 
področju javnega zdravja. Do novembra 2023 je bilo širom po 
svetu potrjenih več kot 770 milijonov primerov, med njimi 6,9 
milijona smrti (2). 
V večini primerov gre za blažji potek bolezni s popolnim 
okrevanjem, vendar lahko okužba privede tudi do pljučnice 
in posledično do dihalne in večorganske odpovedi (3, 4). Pri 
bolnikih s hudim potekom, z odpovedjo dihal, se lahko razvije 
sindrom kritično bolnega z nevropatijo (NP) in/ali miopatijo 
(MP). Klinično sliko z NP in/ali MP kritično bolnega sestavljajo 
težave pri odvajanju od umetne ventilacije, ohlapna tetrapa-
reza s prevladujočo distalno mišično atrofijo in odsotnimi ali 
izrazito oslabljenimi kitnimi refleksi. Okvara je izrazitejša v 
spodnjih udih (5). NP in/ali MP kritično bolnega lahko povzro-
či pomembno okvaro telesnih funkcij in posledično omejitev 
dejavnosti bolnikov po preboleli okužbi s covidom-19 (6, 7). 
Ugotovili so, da se sindrom kritično bolnega razvije pri eni petini 
hospitaliziranih ob covidu-19 ter da je NP in/ali MP v sklopu 
kritične bolezni bolj pogosta pri bolnikih s covidom-19 kot pri 
ostalih bolnikih, zdravljenih v EIT (8). 
Glede na ogromno povečanje števila bolnikov, sprejetih na EIT, s 
potrebo po umetnem predihavanju in s sindromom kritično bolne-
ga, se je kmalu pokazala tudi potreba po celostni rehabilitaciji tako 
v akutni kot v poakutni fazi za zmanjšanje kratko- in dolgoročnih 
posledic. Zato je Evropska akademija za medicinsko rehabilitacijo 
(angl. European Academy of Rehabilitation Medicine) pozvala 
k pripravi ustrezne strategije za prepoznavanje teh posledic in 
ustrezno ukrepanje (9). Sprva so bila objavljena poročila o re-
habilitaciji posameznih bolnikov po covidu-19 (10, 11), temu so 
nato sledila poročila o celostni rehabilitaciji pacietov (12-16).
V Sloveniji je bil prvi primer covida-19 potrjen 4. marca 2020. Prvi 
bolnik z NP kritično bolnega po okužbi s covidom-19 je bil sprejet 
na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča (URI Soča), na Oddelek 
za rehabilitacijo bolnikov po poškodbah, s perifernimi živčnimi 
okvarami in revmatskimi obolenji, 16. maja 2020. Rehabilitacijski 
program je bil zastavljen na podlagi izkušenj, ki smo jih imeli s 
kritično bolnimi bolniki z NP in/ali MP kot posledico drugih bolezni 
(17) in bolniki z drugimi hudimi perifernimi nevrološkimi obolenji 
(18, 19) v povezavi z objavljenimi priporočili (20, 21). Celostno 
rehabilitacijo je izvajal multidisciplinarni tim, v katerega smo, poleg 
specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapevta, 
delovne terapevtke, socialne delavke, psihologinje in medicinske 
sestre dodatno vključili tudi respiratorno fizioterapijo, službo za 
klinično prehrano ter logopedinjo. Prve izkušnje smo dobili med 
prvim pandemičnim valom (od marca do junija 2020), ko smo 
obravnavali šest bolnikov po težkem poteku covida-19. 
V pričakovanju drugega pandemičnega vala smo v jeseni 2020 zasno-
vali prospektivno opazovalno raziskavo, s katero smo želeli ovrednotiti 
izid rehabilitacije pri bolnikih, sprejetih na URI Soča po zaključku 
akutnega zdravljenja covida-19, pri katerih je šlo za hujši potek z 
respiratorno odpovedjo in posledično NP in/ali MP kritično bolnega.
METODE
Preiskovanci
V raziskavo smo vključili 50 zaporednih bolnikov po okužbi s 
covidom-19 z dihalno odpovedjo in posledično NP in/ali MP 
kritično bolnega, ki so bili sprejeti na URI Soča med 2. novembrom 
2020 in 3. majem 2021. Vsi so bili premeščeni z oddelkov za 
akutno zdravljenje oziroma oddelkov za poakutno zdravljenje iz 
bolnišnic širom po Sloveniji.
Rehabilitacijski program
Po sprejemu so bili vsi bolniki vključeni v individualno izdelan 
program rehabilitacije, ki je vključeval rehabilitacijsko zdravstve-
Zaključek:
Multidisciplinarna rehabilitacijska obravnava bolnikov po 
okužbi s covidom-19 z dihalno odpovedjo se je v našem 
primeru izkazala za učinkovito. V relativno kratkem obdobju 
rehabilitacije so bolniki dosegli pomembno izboljšanje.
Ključne besede: 
covid-19; dihalna odpoved; nevropatija; miopatija kritično 
bolnega; rehabilitacija; izid; FIM; testi hoje
Conclusion:
Comprehensive multidisciplinary rehabilitation of patients after 
COVID-19 and respiratory failure patients was effective in our 
sample. In a relatively short period of rehabilitation, patients 
achieved important improvement in their activities.
Key words: 
COVID-19; respiratory failure; critical illness neuropathy and 
myopathy; rehabilitation; outcome; Functional Independence 
Measure; walk tests
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
5
no nego, prehransko podporo, kinezioterapijo, elektroterapijo, 
respiratorno fizioterapijo, delovno terapijo z učenjem in vadbo 
dnevnih aktivnostih, logopedsko obravnavo za ponovno vzpo-
stavitev govora in požiranja, psihološko in socialno podporo. V 
povprečju so imeli bolniki petkrat na teden (od ponedeljka do 
petka) 30-minutni jutranji trening dnevnih aktivnosti, nato 60-mi-
nutno funkcionalno delovno terapijo, 90-minutno fizioterapijo in 
30-minutno respiratorno terapijo. V individualno in skupinsko 
kliničnopsihološko in socialno podporo so bili vključeni glede 
na njihove potrebe. V času sprejema na rehabilitacijo zaščitni 
ukrepi pred covidom-19 niso bili več potrebni.
Veliko bolnikov je potrebovalo kontaktno izolacijo zaradi koloni-
zacije z večkrat odpornimi bolnišničnimi bakterijami. Vsi bolniki 
so podali pisno soglasje za vključitev v raziskavo. 
Ocenjevalni instrumenti
Za ocenjevanje bolnikovih funkcijskih zmožnosti smo uporabili 
Lestvico funkcijske neodvisnosti (FIM) (22), test hoje na 10 
metrov (10MWT) (23) in 6-minutni test hoje (6MTW) (24). 
S 10MWT smo objektivno ocenili bolnikovo zmožnost hoje 
na kratki razdalji ter izračunali njegovo hitrost hoje. S 6MTW 
smo izmerili prehojeno razdaljo v šestih minutah. Za analizo 
smo uporabili dosežek na motorični podlestvici FIM (mFIM) in 
skupni dosežek FIM (vsota motorične in kognitivne podlestvice) 
(22). Za ugotavljanje učinkovitosti rehabilitacije smo izračunali 
napredek bolnika pri dosežku FIM (izboljšanje mFIM/trajanje 
rehabilitacije (dnevi)). 
Ob sprejemu smo pri vseh bolnikih uporabili Orodje za presejanje 
prehranske ogroženosti 2002 (angl. Nutritional Risk Screening 
2002, NRS-2002) (25), opravili smo antropometrične meritve 
(telesna višina in telesna masa ter iz njiju izračunan indeks telesne 
mase – ITM) ter bioimpedančne meritve telesne sestave (BIA). 
Ocenjevanje z vsemi testi smo ponovili ob odpustu bolnika v 
domače okolje.
Statistična analiza
Za zbiranje in analizo podatkov ter pripravo grafičnih prikazov 
smo uporabili elektronsko preglednico Microsoft Excel 2019 (Mi-
crosoft Corp., Redmon, WA, ZDA, 2019) in statistični programski 
paket R studio (R version 4.1.2.). Za obravnavane spremenljivke 
smo izračunali opisne statistike. Za grafični prikaz testov hoje smo 
izračunali relativno izboljšanje (absolutno izboljšanje, deljeno z 
rezultatom testiranja pred treningom). Za vrednotenje izboljšanja 
številskih spremenljivk smo uporabili neparametrični eksaktni 
Wilcoxonov test predznačenih rangov (EWTPR; za teste hoje in 
FIM) ali parni test t (za parametre telesne sestave). Mejo statistične 
značilnosti smo postavili pri p = 0,05.
Raziskavo je odobrila Komisija za strokovno medicinsko etična 
vprašanja Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Republike 
Slovenije – Soča (št. 035-1/2021-3/3-8). 
REZULTATI
V raziskavo je bilo vključenih 50 bolnikov (14 žensk in 36 moš-
kih), s kliničnimi oziroma elektromiografskimi znaki in simptomi 
NP in/ali MP kritično bolnega. Podrobnejši podatki o bolnikih ob 
sprejemu so zbrani v Tabeli 1. Ob sprejemu 12 bolnikov ni bilo 
zmožnih hoje, oziroma so za premikanje potrebovali voziček. 
Tabela 1. Značilnosti bolnikov ob sprejemu in podatki o rehabilitaciji.
Table 1. Characteristics of patients at admission and rehabilitation data.
Značilnosti/ Characteristics Vrednosti (N=50)/ Values (N=50)
Ženske/ Women 14 (28 %)
Starost (leta)/ Age (years) 62 [10] (37-81)
Kajenje/ Smoking
Nekadilec/ Non-smoker 30 (60 %)
Bivši kadilec/ Former smoker 17 (34 %)
Kadilec/ Smoker 3 (6 %)
Trajanje akutnega zdravljenja (dni)/ Duration 
of acute treatment (days)
67 [28] (25-123)
Trajanje mehanske ventilacije (dni)/ Duration 
of mechanical ventilantion (days)
27 [16] (6-79)
Terapija s kortikosteroidi/ Corticosteroid therapy 16 (32 %)
Terapija z Remdesivirom/ Remdesivir therapy 25 (50 %)
Izguba telesne mase (%)/ Loss of body mass (%) 15.8 [6.0] (0-31.0)
Trajanje, rehabilitacije (dni)/ Duration of rehabilitation (days) 42 [16] (11-80)
OPOMBA: Vrednosti so povprečje [SO] (minimum-maksimum) za številske spremenljivke in n (%) za opisne spremenljivke.
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
6
Ostali so zmogli hojo s pripomočki (18 z visoko hoduljo, 15 z 
običajno hoduljo, trije s podlaktnimi berglami), dva bolnika sta 
zmogla samostojno hojo brez pripomočkov. 
Pri vseh bolnikih je bila opravljena elektromiografska preiska-
va (EMG), ki je pri veliki večini (96 %) potrdila NP in/ali MP 
(Slika 1). Pri 20 bolnikih smo poleg tega ugotovili še novonastalo 
okvaro perifernega živčevja: okvaro ulnarnega živca pri devetih 
(18 %), peronealnega živca pri petih (10 %), okvaro tako ulnarnega 
kot peronealnega živca pri štirih (8 %), okvaro medialnega živca 
pri enem (2 %) in brahialnega pleteža pri enem (2 %) bolniku.
Napredovanje bolnikov v času rehabilitacije
Vsi bolniki so bili ob sprejemu in ob odpustu ocenjeni s FIM 
lestvico ter obema testoma hoje. Funkcijsko stanje bolnikov se 
je v času bolnišnične rehabilitacije izboljšalo. V največji meri je 
prišlo do izboljšanja na motorični podlestvici mFIM, na kateri je 
bila povprečna ocena ob sprejemu 48 točk, ob odpustu pa 83 točk 
(Slika 2). Izboljšanje dosežkov v času rehabilitacije je bilo statistično 
značilno pri vseh obravnavanih spremenljivkah (Tabela 2).
Vsi bolniki so ob odpustu zmogli hoditi, polovica brez uporabe 
pripomočka (Slika 3). Njihova povprečna hitrost hoje je bila ob 
sprejemu 0,36 m/s (v razponu od 0 do 0,61), ob odpustu pa 0,87 
m/s (razpon 0,72 do 1,07) (Slika 4a). Statistično značilno se je 
izboljšala tudi prehojena razdalja v šestih minutah, pri čemer so 
bolniki ob sprejemu v povprečju prehodili 53 metrov (razpon 
od 5 do 120 m), ob odpustu pa 273 m (razpon od 210 do 351m) 
(Slika 4b). Ob sprejemu 12 bolnikov ni bilo zmožnih opraviti 
testov hoje, ob odpustu so test lahko opravili vsi. 
prišlo do izboljšanja na motorični podlestvici mFIM, na kateri je bila povprečna ocena ob 
sprejemu 48 točk, ob odpustu pa 83 točk (Slika 2). Izboljšanje dosežkov v času rehabilitacije je 
bilo statistično značilno pri vseh obravnavanih spremenljivkah (Tabela 2). 
 
Tabela 1. Značilnosti bolnikov ob sprejemu in podatki o rehabilitaciji. 
Table 1. Characteristics of patients at admission and rehabilitation data. 
Značilnosti/  
Characteristics 
Vrednosti (N=50)/  
Values (N=50) 
Ženske/ Women 14 (28 %) 
Starost (leta)/ Age (years) 62 [10] (37-81) 
Kajenje/ Smoking  
Nekadilec/ Non-smoker 30 (60 %) 
Bivši kadilec/ Former smoker 17 (34 %) 
Kadilec/ Smoker 3 (6 %) 
Trajanje akutnega zdravljenja (dni)/ Duration of acute treatment (days) 67 [28] (25-123) 
Trajanje mehanske ventilacije (dni)/ Duration of mechanical ventilantion (days) 27 [16] (6-79) 
Ter pija s ko t kosteroidi/ Cortico teroid therapy 16 (32 %) 
Terapija z Remdesivirom/ Remdesivir therapy 25 (50 %) 
Izguba telesne mase (%)/ Loss of body mass (%) 15.8 [6.0] (0-31.0) 
Trajanje, rehabilitacije (dni)/ Duration of rehabilitation (days) 42 [16] (11-80) 
OPOMBA: Vrednosti so povprečje [SO] (minimum-maksimum) za številske spremenljivke in n (%) za opisne 
spremenljivke. 
NOTE: Values are mean [SD] (minimum-maximum) for numerical data and n (%) for categorical data. 
 
 
 
Slika 1. Porazdelitev elektromiografsko (EMG) potrjenih diagnoz.  
Figure 1. Distribution of electromyography (EMG) confirmed diagnoses. 
Legenda: NP – nevropatija, MP – miopatija, NMP – nevromiopatija. 
Legend: NP- signs of neuropathy, MP- signs of myopathy, NMP- signs of both neuropathy and myopathy. 
 
Tabela 2. Primerjava funkcijskega statusa ob sprejemu in odpustu. 
Table 2. Comparison of functional status on admission and discharge. 
Meritve / 
Outcome measures 
Sprejem / 
Admission  
Odpust / 
Discharge 
Izboljšanje (p vrednost*) / 
Improvement (p value*) 
FIM 81 (63-69) 117 (115-120) <0,001 
mFIM 48 (31-65) 83 (80-85) <0,001 
10MWT (m/s) 0,36 (0-0,61) 0,87 (0,72-1,07) <0,001 
6MWT (m) 53 (5-120) 273 (210-351) <0,001 
Podatki o telesni sestavi / Body composition parameters 
PA 2,7 (0,6) (2,0-5,2) 3,7 (0,5) (2,7-5,2) <0,001 
2
2
4
42
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
EMG niti NP niti MP
EMG NMP
EMG MP
EMG NP
Slika . Porazdelitev elektromiografsko (EMG) potrjenih diagnoz. 
Figure 1. Distribution of electromyography (EMG) confirmed 
diagnoses.
Leg nda: NP – nevropatija, MP – miopatija, NMP – nevromiopatija. 
Legend: NP- signs of ne ropathy, MP- signs of myop thy, NMP- signs of both 
neu opathy and myopathy.
Tabela 2. Primerjava funkcijskega statusa ob sprejemu in odpustu.
Table 2. Comparison of functional status on admission and discharge.
Meritve/ Outcome measures Sprejem /Admission Odpust / Discharge
Izboljšanje (p vrednost*) /
Improvement (p value*)
FIM 81 (63-69) 117 (115-120) <0,001
mFIM 48 (31-65) 83 (80-85) <0,001
10MWT (m/s) 0,36 (0-0,61) 0,87 (0,72-1,07) <0,001
6MWT (m) 53 (5-120) 273 (210-351) <0,001
Podatki o telesni sestavi / Body composition parameters
PA 2,7 (0,6) (2,0-5,2) 3,7 (0,5) (2,7-5,2) <0,001
Maščobe / Fat (%) 33,5 (8,5) (21,0-56,2) 32,7 (8,9) (19,5-55,5) 0,017
OPOMBA. Vrednosti so povprečje [SD] (minimum-maksimum) za približno normalno porazdeljene spremenljivke in mediana (interkvartilni razpon) za ostale spre-
menljivke. / NOTE. Values are mean [SD] (minimum-maximum) for approximately normally distributed continuous data and median (interquartile range) for other data. 
* Wilcoxonov test predznačenih rangov ali parni test t / Wilcoxon signed rank test or paired t-test
Legenda/Legend: FIM – Lestvica funkcijske neodvisnoti/Functional Independence Measure, mFIM – motorična podlestvica funkcijske neodvisnosti/motor Functional 
Independence Measure, 10MWT – Test hitrosti hoje na 10 metrov/10 Meter Walk Test, 6MWT – 6-minutni test hoje/Six Minute Walk Test, PA – fazni kot/phase angle.
Slika 2. Izboljšanje ocen motoričnega FIM, prikazano z grafikonom 
kvantilov. Škatla prikazuje prvi in tretji kvartil z vodoravno linijo, 
ki označuje mediano. Ročaji označujejo minimum in maksimum 
brez osamelcev, ki so prikazani kot krožci.
Figure 2. Improvement in motorical FIM, shown with boxplot. 
The box is drawn from first to third quartile with a horizontal 
line to denote the median. The whiskers show the minimum and 
the maximum excluding outliers, which are depicted as circles.
Legenda/Legend: mFIM – motorična podlestvica funkcijske neodvisnosti/motor 
Functional Independence Measure.
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
7
Fazni kot, ki je eden od rezultatov analize telesne sestave in 
objektivni kazalec prehranskega statusa, se je v času rehabilitacije 
pomembno izboljšal (ob sprejemu povprečno 2,7 stopinje, ob 
odpustu pa 3,5 stopinje) (Slika 5).
RAZPRAVA
V raziskavo smo vključili bolnike po covidu-19 z odpovedjo dihal 
in posledično potrebo po dolgotrajnem mehanskem predihava-
nju, pri katerih je prišlo do NP in/ali MP kritično bolnega in so 
bili sprejeti na URI Soča ter vključeni v celostno rehabilitacijo. 
Zaradi pomanjkanja izkušenj in skromnih dostopnih priporočil 
je rehabilitacijski program temeljil na predhodnih izkušnjah z 
bolniki z NP in/ali MP kritično bolnega zaradi drugih vzrokov (17). 
Okoliščine, ki smo jim bili priča, in lastnosti bolnikov s kritično 
boleznijo po covidu-19, so imele velik vpliv na načrtovanje in 
izvajanje rehabilitacije. 
Pri večini naših bolnikov (96 %) je bila z EMG potrjena NP in/ali 
MP kritično bolnega, pogosteje NP kritično bolnega. Frithiof in 
sodelavci (8) so poročali o pogosteje prisotni NP in/ali MP kritično 
bolnega pri bolnikih s hudim potekom covida-19, zdravljenimi 
v EIT, kot pri bolnikih brez covida-19. Prav tako so ugotavljali 
pogosteje prisotno NP kritično bolnega pri bolnikih s covidom-19 
(50 %) kot pri bolnikih brez covida-19 (0 %, p = 0.008). Bagnato 
s sodelavci (26) je poročal o nevrofizioloških odstopanjih pri 91 % 
bolnikov (n = 21), vključenih v rehabilitacijsko obravnavo, ob tem 
je imelo 81 % bolnikov potrjeno NP in/ali MP kritično bolnega. 
Pri skoraj polovici naših bolnikih smo poleg NP in/ali MP kritično 
bolnega ugotovili tudi žariščno okvaro perifernega živčevja, ki je 
najverjetneje še dodatno poslabšala njihove funkcijske zmožnosti. 
Večinoma je šlo za kompresijsko nevropatijo zaradi dolgotraj-
nega ležanja in trebušnega položaja relaksiranih bolnikov med 
mehanskim predihavanjem. O podobnih podatkih poročajo tudi 
tuji avtorji (27-31). Balbi s sodelavci (31) je ugotavljal periferno 
nevropatijo pri 42 % bolnikih, sprejetih na rehabilitacijo. 
Po akutnem zdravljenju, ki je povprečno trajalo 67 dni, so bili 
bolniki sprejeti v celostno rehabilitacijo, ki je v povprečju trajala 
42 dni. Rehabilitacijsko obravnavo smo zaključili, ko je bolnik 
dosegel zastavljene rehabilitacijske cilje, oziroma se funkcijske 
Maščobe / Fat (%) 33,5 (8,5) (21,0-56,2) 32,7 (8,9) (19,5-55,5) 0,017 
OPOMBA. Vrednosti so povprečje [SD] (minimum-maksimum) za približno normalno porazdeljene 
spremenljivke in mediana (interkvartilni razpon) za ostale spremenljivke. / NOTE. Values are mean [SD] 
(minimum-maximum) for approximately normally distributed continuous data and median (interquartile range) 
for other data. 
* Wilcoxonov test predznačenih rangov ali parni test t / Wilcoxon signed rank test or paired t-test 
Legenda/Legend: FIM – Lestvica funkcijske neodvisnoti/Functional Independence Measure, mFIM – motorična 
podlestvica funkcijske neodvisnosti/motor Functional Independence Measure, 10MWT – Test hitrosti hoje na 10 
metrov/10 Meter Walk Test, 6MWT – 6-minutni test hoje/Six Minute Walk Test, PA – fazni kot/phase angle. 
 
 
Slika 2. Izboljšanje ocen motoričnega FIM, prikazano z grafikonom kvantilov. Škatla prikazuje 
prvi in tretji kvartil z vodoravno linijo, ki označuje mediano. Ročaji označujejo minimum in 
maksimum brez osamelcev, ki so prikazani kot krožci. 
Figure 2. Improvement in motorical FIM, shown with boxplot. The box is drawn from first to 
third quartile with a horizontal line to denote the median. The whiskers show the minimum and 
the maximum excluding outliers, which are depicted as circles. 
Legenda/Legend: mFIM – motorična podlestvica funkcijske neodvisnosti/motor Functional Independence 
Measure. 
 
 
 
Slika 3. Porazdelitev zmožnosti hoje in uporabe pripomočka za hojo. 
Figure 3. Distribution of walking ability and use of walking aid. 
 
24
16
9
0
0
2
3
15
18
12
0 5 10 15 20 25 30
HODI BREZ OPORE/
WITHOUT WALKING AID
BERGLE/
CRUTCHES
HODULJA ALI ROLATOR/
WALKING FRAME OR ROLLATOR
VISOKA HODULJA/
FORARM WALKER
NE HODI/
DOES NOT WALK
Sprejem / Admisson
Odpust / Discharge
Slika 3. Porazdelitev zmožnosti hoje in uporabe pripomočka za hojo.
Figure 3. Distribution of walking ability and use of walking aid.
Slika 4. Izboljšanje rezultatov testov hoje, prikazano z grafikonom 
kvantilov. 
Figure 4. Improvement in results of walking tests, shown with 
boxplot.
Legenda/Legend: 10MWT – Test hitrosti hoje na 10 metrov/10 Meter Walk Test, 
6MWT – 6-minutni test hoje/Six Minute Walk Test.
Slika 5. Izboljšanje faznega kota, prikazano z grafikonom kvantilov. 
Figure 5. Improvement in phase angle, shown with boxplot.
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
8
zmožnosti niso več izboljševale. V primerjavi s podatki predhodnih 
tujih raziskav je bil čas trajanja rehabilitacijske obravnave pri nas 
daljši, kar lahko pripišemo nižjemu začetnemu dosežku FIM naših 
bolnikov ter višjim zastavljenim ciljem, saj so imeli naši bolniki 
ob odpustu višji povprečni dosežek FIM kot bolniki predhodnih 
raziskav (12-16). Podatki so primerljivi z našo predhodno razi-
skavo bolnikov z MP in/ali NP kritično bolnega (17). 
V času rehabilitacije se je funkcijsko stanje bolnikov pomembno 
izboljšalo. Povprečni napredek na FIM lestvici je bil 36 točk in je 
v največji meri odslikaval napredek na motorični podlestvici FIM 
(Slika 2). Izboljšanje je bilo statistično značilno. O napredku na 
FIM lestvici je poročal tudi Spielmanns s sodelavci (13), kjer je 
prišlo do skupnega napredka ob odpustu za 11 točk, ob čemer je 
rehabilitacijska obravnava v povprečju trajala 20 dni. Glede na 
krajši čas rehabilitacijske obravnave je manjši napredek pričako-
van. Imamura in sodelavci so v retrospektivni raziskavi o učinku 
rehabilitacijske obravnave pri bolnikih s covidom-19 v Sao Paulu, 
Brazilija, vključili bolnike (n = 23) s podobnimi značilnostmi in ne-
koliko nižjim vstopnim FIM (73 točk). Ob zaključku rehabilitacije, 
ki je v povprečju trajala 23 dni, je prišlo do skupnega napredka za 
34 točk, ob tem 30 % bolnikov ni bilo zmožnih funkcionalne hoje 
oziroma le-te sploh ni bilo zmožnih. Predpostavljamo lahko, da so 
vzrok za krajše trajanje rehabilitacijske obravnave, glede na nižji 
odpustni FIM, nižje zastavljeni rehabilitacijski cilji. Izpostavili 
so tudi socialni problem daljše odsotnosti iz domačega okolja in 
s tem povezanih težav, zaradi česar so štirje bolniki predčasno 
zaključili z bolnišnično rehabilitacijo (32). 
Eden od vidikov pri ocenjevanju napredka bolnika je tudi primer-
java napredka z najmanjšo klinično pomembno razliko pri posa-
meznem testiranju (angl. Minimal clinically important difference, 
MCID). MCID je opredeljena kot najmanjši napredek opazovane 
spremenljivke, ki jo bolnik zazna kot koristno (33). Podatkov o 
MCID za FIM pri bolnikih po covidu-19 in odpovedi dihal ali 
pri drugih bolnikih po kritični bolezni v dostopni literaturi nismo 
našli. Beninato in sodelovci (34) so pri bolnikih po možganski 
kapi opredelili MIDC za celotni FIM 22 točk, MCID za motorično 
podlestvico 17 točk ter MCID za kognitivno podlestvico 3 točke. 
Pri starejših bolnikih po zlomu kolka, vključenih v program 
bolnišnične rehabilitacije, je ugotovljena MCID za celotni FIM 
22, za motorično podlestvico pa 21 točk (35). Glede na to merilo 
so bolniki v naši raziskavi napredovali dobro in presegli mejo 
za MCID. 
V času rehabilitacije se je statistično značilno izboljšala sposobnost 
hoje. Ob odpustu so bili bolniki zmožni hoditi na daljše razdalje, 
saj se je prehojena razdalja podaljšala kar za petkrat (Slika 4). Re-
zultati 6MWT so pokazali krajšo prehojeno razdaljo ob sprejemu 
v naši raziskavi (Tabela 2) v primerjavi s povprečjem med 176 
m do 323 m v predhodnih raziskavah o rehabilitacijskem izidu 
pri bolnikih po covidu-19 in odpovedi dihal (13-15). Dosežki v 
omenjenih raziskavah so precej višji kot pri naših bolnikih, kar 
je najverjetneje posledica tega, da so naši bolniki ob sprejemu 
funkcionirali precej slabše. V raziskavi Curcija in sodelavcev (14) 
je bila povprečna razdalja pri 6MWT večja (240,0 m), vendar je 
bilo test sposobnih izvesti le šest bolnikov (15 %), pri čemer je 
bila najkrajša prehojena razdalja 159 m. Povprečno izboljšanje 
prehojene razdalje je bilo pri naših bolnikih večje (220 m v pri-
merjavi s 63 m – 181 m). Glede na podatke o MCID za 6MWT pri 
bolnikih s KOPB (30 m), o katerih so poročali Singh in sodelavci 
(36), so naši bolniki v povprečju presegali to mejo. Hitrost hoje 
se je več kot podvojila (Slika 4), kljub temu je hitrost hoje ostala 
pod normativi za zdravo populacijo glede na starost in spol (37). 
O podobnih podatkih o hitrosti hoje poročajo tudi Olezene in 
sodelavci (12). Izboljšanje pri naših bolnikih je bilo 3-krat večje 
(0,51 m/s), kot je ocenjena MCID za hitrost hoje pri bolnikih v 
subakutnem obdobju po možganski kapi (0,16 m/s) (38).
Ob sprejemu na naš oddelek so bolniki potrebovali pomoč iz-
vajalcev zdravstvene nege in terapevtov tako pri vsakodnevnih 
aktivnostih kot pri hoji. Ob odpustu so bili pri dnevnih aktivnostih 
samostojni, nekateri med njimi so za aktivnosti in hojo potrebovali 
pripomočke (nastavek za stranišče, kopalni oziroma tuširni stol, 
bergle, pohodne palice …). Učinkovitost rehabilitacije (izboljšanje 
ocene mFIM na bolnišnični dan) je v povprečju znašala 0,80 
točke FIM na dan, kar je primerljivo s predhodno raziskavo pri 
bolnikih z MP in/ali NP kritično bolnega (0,65) (17) ter bistveno 
bolje kot pri raziskavi o rehabilitaciji bolnikov s sindromom 
Guillain-Barre (0,37) (18). 
Med akutnim zdravljenjem so bolniki povprečno izgubili 16 % 
telesne teže. Ob sprejemu smo ugotavljali difuzno mišično atrofijo, 
kar je bilo pričakovano glede na klinične izkušnje in v aprilu 2020 
objavljene smernice o prehranski podpori bolnikov s covidom-19, 
ki jih je objavilo Britansko združenje za parenteralno in enteralno 
prehrano (angl. British Association of Parenteral and Enteral 
Nutrition (BAPEN)) (39). Poleg tega je bila pri vseh naših bolnikih 
potrjena diagnoza NP in/ali MP kritično bolnega, za katero je upad 
mišične mase dokazano pospešen (40). V prvem tednu zdravljena 
v EIT bolniki z MP in/ali NP kritično bolnega izgubijo približno 
2 % mišične mase (41). 
Pri naših bolnikih se je celokupna telesna masa do zaključka 
rehabilitacije povečala povprečno za tri kilograme, delež maščevja 
se je ob tem le nekoliko znižal, kar kaže predvsem pozitiven 
učinek telesne vadbe in prehranske obravnave. Pri bolnikih so 
bili poleg prilagoditve osnovne prehrane in bogatenja obrokov s 
hranili ali pripravki v večini primerov uvedeni tudi t.i. oralni pre-
hranski dodatki (OPD). Eden od bolnikov je potreboval enteralno 
sondno prehrano po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). 
O statistično značilnem povečaju mišične mase ob praktično 
nespremenjenem deležu maščevja poročajo tudi Woo in sodelavci 
(42). Ob sprejemu smo pri vseh bolnikih ugotovili tudi znižan 
fazni kot (Slika 5). Fazni kot pod 5. percentilom glede na spol in 
starost je povezan z večjo smrtnostjo in predstavlja večje tveganje 
za podhranjenost (43). Med rehabilitacijo se je fazni kot pri naših 
bolnikih statistično značilno zvišal, kar je skladno z ugotovitvami 
Gobbija in sodelavcev (44). 
Rehabilitacija bolnikov po covidu-19 z odpovedjo dihal je v naši 
ustanovi zasnovana kot celosten multidisciplinarni program, 
skladen s trenutnimi priporočili (20, 21). Program temelji na 
izkušnjah s kritično bolnimi bolniki in bolniki z okvaro perifernega 
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
9
živčevja (17-19). Rezultati so pokazali pomembno izboljšanje 
funkcijskega stanja in prehranskega statusa po rehabilitaciji 
bolnikov s covidom-19 in odpovedjo dihal.
ZAKLJUČEK
Celostna multidisciplinarna rehabilitacijska obravnava bolnikov 
po covidu-19 z odpovedjo dihal je bila, glede na izboljšanje 
opazovanih značilnosti bolnikov ob zaključku rehabilitacije, učin-
kovita. Ob zaključku rehabilitacije so bolniki dosegli izboljšanje 
tako na ravni telesnih funkcij kot na ravni dejavnosti. V raziskavi 
smo analizirali kratkoročne učinke rehabilitacije, potrebna pa 
bo tudi ocena dolgotrajnih posledic bolezni na vseh področjih 
funkcioniranja bolnikov.
Literatura:      
1. Wang C, Horby PW, Hayden FG, Gao GF. A novel coronavirus 
outbreak of global health concern. Lancet. 2020;395:470-3.
2. Coronavirus disease (COVID-19) pandemic. World Health 
Organization (WHO). Dostopno na https://www.who.int/
europe/emergencies/situations/covid-19 (citirano 17. 11. 2023).
3. Amatya B, Khan F. Rehabilitation response in pandemics. 
Am J Phys Med Rehabil. 2020; 99(8):663–8. 
4. Chan JF, Yuan S, Kok KH, To KK, Chu H, Yang J, et al. A 
familial cluster of pneumonia associated with the 2019 novel 
coronavirus indicating person-to-person transmission: a study 
of a family cluster. Lancet. 2020;395:514-23.
5. Visser LH. Critical illness polyneuropathy and myopathy. 
Clinical features, risk factors and prognosis. Europ J Neurol. 
2006;13:1203–12. 
6. de Sire A, Andrenelli E, Negrini F, Lazzarini SG, Patrini 
M, Ceravolo MG; International Multiprofessional Steering 
Committee of Cochrane Rehabilitation REH-COVER action. 
Rehabilitation and COVID-19: the Cochrane Rehabilitation 
2020 rapid living systematic review. Update as of August 
31st, 2020. Eur J Phys Rehabil Med. 2020;56(6):839-45.
7. Brugliera L, Spina A, Castellazzi P, Cimino P, Tettamanti 
A, Houdayer E, et al. Rehabilitation of Covid-19 patients. J 
Rehabil Med 2020;52(4):jrm00046.
8. Frithiof R, Rostami E, Kumlien E, Virhammar J, Fällmar D, 
Hultström M, et al. Critical illness polyneuropathy, myopathy 
and neuronal biomarkers in COVID-19 patients: a prospective 
study. Clin Neurophysiol. 2021;132(7):1733–40. 
9. Stam HJ, Stucki G, Bickenbach J; European Academy of Re-
habilitation Medicine. Covid-19 and Post Intensive Care Syn-
drome: a call for action. J Rehabil Med. 2020;52(4):jrm00044.
10. Tankisi H, Tankisi A, Harbo T, Markvardsen LK, Andersen H, 
Pedersen TH. Critical illness myopathy as a consequence of 
Covid-19 infection. Clin Neurophysiol. 2020;131(8):1931–2. 
11. Bagnato S, Boccagni C, Marino G, Prestandrea C, D’Agostino 
T, Rubino F. Critical illness myopathy after COVID-19. Int 
J Infect Dis. 2020;99:276–8.
12. Olezene CS, Hansen E, Steere HK, Giacino JT, Polich GR, 
Borg-Stein J, et al. Functional outcomes in the inpatient 
rehabilitation setting following severe COVID-19 infection. 
PLoS One 2021;16:e0248824. 
13. Spielmanns M, Pekacka-Egli AM, Schoendorf S, Windisch 
W, Hermann M. Effects of a comprehensive pulmonary re-
habilitation in severe post-COVID-19 patients. Int J Environ 
Res Public Health. 2021;18(5):1-14.
14. Curci C, Negrini F, Ferrillo M, Bergonzi R, Bonacci E, Ca-
mozzi DM, et al. Functional outcome after inpatient rehabili-
tation in postintensive care unit COVID-19 patients: findings 
and clinical implications from a real-practice retrospective 
study. Eur J Phys Rehabil Med. 2021;57(3):443–50.
15. Puchner B, Sahanic S, Kirchmair R, Pizzini A, Sonnweber 
B, Wöll E, et al. Beneficial effects of multi-disciplinary re-
habilitation in postacute COVID-19: an observational cohort 
study. Eur J Phys Rehabil Med. 2021;57(2):189–98.
16. Piquet V, Luczak C, Seiler F, Monaury J, Martini A, Ward 
AB, et al. Do patients with COVID-19 benefit from reha-
bilitation? Functional outcomes of the first 100 patients in 
a COVID-19 rehabilitation unit. Arch Phys Med Rehabil. 
2021;102(6):1067-74.
17. Novak P, Vidmar G, Kuret Z, Bizovičar N. Rehabilitation 
of critical illness polyneuropathy and myopathy patients: an 
observational study. Int J Rehabil Res. 2011;34(4):336–42.
18. Novak P, Šmid S, Vidmar G. Rehabilitation of Guillain-Barré 
syndrome patients: an observational study. Int J Rehabil Res. 
2017;40(2):158–63. 
19. Polončič P, Novak P, Puzić Ravnjak N, Majdič N. The as-
sociations between nutritional and functional status during 
recovery from Guillain-Barré syndrome: a retrospective study. 
Int J Rehabil Res. 2021;44(1):57–64. 
20. Sheehy LM. Considerations for postacute rehabilitation 
for survivors of COVID-19. JMIR Public Heal Surveill. 
2020;6(2):e19462.
21. Barker-Davies RM, O’Sullivan O, Senaratne KPP, Baker P, 
Cranley M, Dharm-Datta S, et al. The Stanford Hall consensus 
statement for post-COVID-19 rehabilitation. Br J Sports Med. 
2020;54(16):949–59.
22. Linacre JM, Heinemann AW, Wright BD, Granger CV, Hamil-
ton BB. The structure and stability of the functional indepen-
dence measure. Arch Phys Med Rehabil. 1994;75(2):127-32. 
23. Puh U. Test hoje na 10 metrov. Fizioterapija. 2014;22(1):45–54.
24. Crapo RO, Casaburi R, Coates AL, Enright PL, MacIntyre NR, 
McKay RT, et al. ATS statement: guidelines for the six-minute 
walk test. Am J Respir Crit Care Med. 2002;166(1):111-7.
25. Kondrup J, Allison SP, Elia M, Vellas B, Plauth M. 
ESPEN guidelines for nutrition screening 2002. Clin Nutr. 
2003;22(4):415-21.
26. Bagnato S, Ferraro M, Boccagni C, Battaglia G, D'Agostino T, 
Prestandrea C, et al. COVID-19 neuromuscular involvement 
in post-acute rehabilitation. Brain Sci. 2021;11(12):1611. 
27. de Sire A, Andrenelli E, Negrini F, Patrini M, Lazzarini 
SG, Ceravolo MG, et al. Rehabilitation and COVID-19: a 
rapid living systematic review by Cochrane Rehabilitation 
Field updated as of December 31st, 2020 and synthesis of 
the scientific literature of 2020. Eur J Phys Rehabil Med. 
2021;57(2):181–8.
28. Jové Ponseti E, Villarrasa Millán A, Ortiz Chinchilla D. 
Analysis of complications of prone position in acute respira-
tory distress syndrome: quality standard, incidence and related 
factors. Enferm intensiva. 2017;28(3):125–34.
29. DePasse JM, Palumbo MA, Haque M, Eberson CP, Daniels 
AH. Complications associated with prone positioning in 
elective spinal surgery. World J Orthop. 2015;6(3):351–9.
30. Demeco A, Marotta N, Barletta M, Pino I, Marinaro C, Pe-
traroli A, et al. Rehabilitation of patients post-COVID-19 
infection: a literature review. J Int Med Res. 2020;48(8): 
300060520948382.
31. Balbi P, Saltalamacchia A, Lullo F, Fuschillo S, Ambrosino P, 
Moretta P, et al. Peripheral neuropathy in patients recovering 
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
10
from severe COVID-19: a case series. Medicina (Kaunas). 
2022;58(4):523. 
32. Imamura M, Mirisola AR, Ribeiro FQ, De Pretto LR, Alfieri 
FM, Delgado VR, et al. Rehabilitation of patients after CO-
VID-19 recovery: an experience at the Physical and Rehabi-
litation Medicine Institute and Lucy Montoro Rehabilitation 
Institute. Clinics (Sao Paulo). 2021;76:e2804.
33. Malec JF, Ketchum JM. A Standard method for determining 
the minimal clinically important difference for rehabilitation 
measures. Arch Phys Med Rehabil. 2020;101:1090-4.
34. Beninato M, Gill-Body KM, Salles S, Stark PC, Black- 
Schaffer RM, Stein J. Determination of the minimal clinically 
important difference in the FIM instrument in patients with 
stroke. Arch Phys Med Rehabil. 2006; 87(1):32–9.
35. Arcolin I, Godi M, Giardini M, Guglielmetti S, Bellotti L, Cor-
na S. Minimal clinically important difference of the functional 
independence measure in older adults with hip fracture. Disabil 
Rehabil. 2023 [v tisku]. doi: 10.1080/09638288.2023.2175386. 
36. Singh SJ, Puhan MA, Andrianopoulos NA, Hernandes KE, 
Mitchell CJ, Hill AL, et al. An official systematic review 
of the European Respiratory Society/American Thoracic 
Society: measurement properties of field walking tests in 
chronic respiratory disease. Eur Respir J. 2014;44:1447-78.
37. Bohannon RW, Williams Andrews A. Normal walking speed: 
a descriptive meta-analysis. Physiotherapy. 2011;97(3):182–9. 
38. Tilson JK, Sullivan KJ, Cen SY, Rose DK, Koradia CH, Azen 
SP, et al. Meaningful gait speed improvement during the first 
60 days poststroke: minimal clinically important difference. 
Phys Ther. 2010;90:196–208. 
39. Holdoway A. Nutritional management of patients du-
ring and after COVID-19 illness. Br J Community Nurs. 
2020;25(8):6–10.
40. Zhou C, Wu L, Ni F, Ji W, Wu J, Zhang H. Critical illness 
polyneuropathy and myopathy: a systematic review. Neural 
Regen Res. 2014;9(1):101-10. 
41. Fazzini B, Märkl T, Costas C, Blobner M, Schaller SJ, Prowle 
J, Puthucheary Z, Wackerhage H. The rate and assessment of 
muscle wasting during critical illness: a systematic review 
and meta-analysis. Crit Care. 2023;27(1):2.
42. Woo H, Lee S, Lee HS, Chae HJ, Jung J, Song MJ, et al. 
Comprehensive rehabilitation in severely ill inpatients with 
COVID-19: a cohort study in a tertiary hospital. J Korean 
Med Sci. 2022;37(34):e262.
43. Player EL, Morris P, Thomas T, Chan WY, Vyas R, Dutton J, 
et al. Bioelectrical impedance analysis (BIA)-derived phase 
angle (PA) is a practical aid to nutritional assessment in 
hospital in-patients. Clin Nutr. 2019;38(4):700e6.
44. Gobbi M, Brunani A, Arreghini M, Baccalaro G, Dellepiane 
D, La Vela V, et al. Nutritional status in post SARS-Cov2 
rehabilitation patients. Clin Nutr. 2022;41(12):3055-60.
Oblak, Majdič, Novak / Rehabilitacija - letnik XXIII, št. 1 (2024)
11