GLASILO SLOVENSKE N^QPNE PODPORNE JEDNOTE 3TBV.-NUMBER 125 Vmto 150,000 frankov J« poklonil m dru line ubitih letalcev. Njegov govor v franco*! ibornki Jutri gre na turnejo po Bnrropl In obiMe London, Htockhohn. Berlin, Dunaj In PROSVEtA GLASILO SLOVENSKI NA BO 1MB PODPOBNB JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ceaa oglaaav pa doc« rvora. Rokopisi m aa mim* Naročnina: ZaSiajm« àrimrt pol UU in IliS sa tri amw{ G l»*. timnm------- is a« im t (km Chicago) $6.00 as le Meneo ka Ckoro «S M aa Ista, ta, IMS sa •SÄ «a pol - ROB vYTÁ- rc^ -THE ENLIGHTENMENT* Orna «I tfca Slev— Natioaal Imflt 9mdtšf, Ow—d by th» Slavs m National Boaaílt SocWty. rato« on ywawt . i«b«it»rtonf UaiUd State* rmr: Chieaao fSJS, and for*®» (ozcopft Chkago) aad Canad eountrioa *M per j». a IMS por MEMBER oí TBI FEDERATED PRESS** . jff&à its Datas v okUpoJ« a. p«. (April Ie-Itl7) pelas 'afega laaaa psaMai, 4a vaai Jo s taai daavasi potafcla aaraéalaa. tas Ittels érnmrrnmm a^ari Sat. ^ - fm' ' >' • aa ibkfi SLIKE IZ NASELBIN PROCES V KAPITALISTIČNI DRUŽBI. Manchesterski liberalni nauk "svobodna igra sil" prihaja iz Manchestra, kjer je tekla zibel briUkemu kapitalizmu. Med vsemi industrijami v razvijajočemu kapitalizmu se je najbolj razvijala bombažna. S tem je bil položen temeljni kamen za razvoj britskega imperializma Britanija sama je polagala v prvih dneh razvoja tako veliko važnost na razvoj tekstilnih izdelkov iz bombaža, da je proglasila izvoz tekstilnih strojev in risb teh strojev v tujezemstvo za hudodelstvo. Kdor bi se drznil v onih ča sih izvoziti stroj ali pa poslati risbo tekstilnega stroja v tujezemstvo, bi mu bil vtisnjen pečat hudodelca, ako bi bil zasačen po oblastih, da je storil kaj takega. Prvi teks tilni stroj, ki je dospel v Ameriko, je bil vtihotapljen in ricer del za delom, ki so jih prinašali • »abo izseljeniki. V svojih možganih so pa prinesli sabo misli, kako je treba stroj sestaviti, da bo funkcijoniral. Ves svet je potreboval tekstilnih produktov. * Tekstilne produkte so potrebovali v Ameriki, Evropi, Afriki Aziji in Avstraliji. Za britsko tekstilno produkcijo so bili potrebni trgi v Indiji in na Kitajskem. Britanija je pričela stezati roke po Indiji in Kitaju. Najprvo so od-plule v Indijo in v Kitaj trgovske ladije. Prišli so misijonarji, na to vojaki in bojne ladje. Britski imperijali-zem je v interesu svojih tekstilnih tovarnarjev podjarmil Indijo in si osvojil močne postojanke v Kitaju. Britski proletarci so doma umirali pri strojih, slabih mezdah in šs v slabejših življenjskih razmerah, v odaljeni Indiji in Kitaju, so pa umirali proletarci v vojaških in mornarskih uniformah za te tovarnarje in njih interese v bojih z domačini. Neštete so bile žrtve doma in v tujini. Ko je bila tekstilna industrija v svojem procvitu, je Britanija mislila, da si to prvenstvo v tekstilni industriji obdrži na vekomaj. Ali zmotila se je, kot se motijo vsi ljudje, ki si domišljajo, da lahko na svetu ustvarijo nekaj trajnega. Narava sama nas uči, da v vesoljstvu ni nič * talnega, da je vse pod vrženo večnim zakonom izpremi-Djevanja. Tako je tudi na zemlji, ki tvori del tega ve* soljstva. Kakor je bila Britanija brutalna, ko se je pričela raz<» vijati tekstilna industrija in je bil kapitalizem še v povojih, ravna taka je danes, ko se bojuje, da obdrži prven-etvo na trgu za tekstile. To prihaja pač od nauka "svobodna igra iil" Statistika, ki ne laže, pripoveduje hladno, da britska tekštilna industrija nazaduje. Leta llM^f jt Britanija izvozila 7,800,000 tisoč jardov preje in 6,298,000 tisoč jar-dov tekstilnega blaga. Leta 1914 je pa Britanija izvozila le 6,426,000 tisoč jardov preje in 4,627,00Cf tisoč jardov tekstilnega blaga. Do leta 1912 se je pokazal majhen napredek v izvozu, po tem letu je pa izvoz pričel padati. Ako se primerja produkcija 1. 1924 s produkcijo 1. 1907, tedaj številke govore, da se je izvoz produkcije preje zni žal za dva in trideset odstotkov in sedem desetink, produkcije tekstilnega blaga pa za 26 odstotkov in šest desetink. Britski tekstilni delavci so nagromadili britskim tekstilnim baronom milijone in milijone in jih njim nakupujejo še, dasiravno produkcija pada. Na tisoče in ti-*oče jih je moralo leči v prerani grob, ali so pa stroji pohabili njih telesa, tako da niso bili ve< za delo. Kljub-temu je pa politika torijev taka, da sili tekstilne delavce, da ae naj še naprej žrtvujejo za interese svojih gospodarjev. Tak je proces v kapitalističnem gospodarstvu. Gospodarjem osUjajo sadovi dela pridnih delavcev, delavcem samim pa ostane trpljenje, britkost in žalost. Za lastnike strojev in tovaren je dobro preskrbljeno, ko je industrija v procvitu in ko je v nizsulu. Oni uživajo in uživajo, delavci pa tr|>e, kajti zanje ni prostora na edln-cu, da jih ogreje. Zanje je le noč, in sicer le noč trpljenja, večna tema, skozi kstero nikdar ne prodre aolnčni žarek, dokler je v človeški družbi priznan gospodarski sistem kapitalistične blagovne produkcije in distribucije Kdaj se bodo delavci zavedali, da so st\ :mt«»lji vsega bogastva na svetu? Novice is Pa. — Ob priliki, ko »em prodal svojo trgovino aa 153 N. Water a ve., aa lepo zahvalim tukajšnjim Slovencem, ker oo me podpirali a kupovanjem potrebščin v moji trgovi ni. Tudi plačniki so bili Slovenci točni, da jih upravičeno lahko cenim visoko nad drugimi narodi glede poštenja. Zahvalim ae tudi ¿lanom društva ifl 31 8. N. P. J., ki so mi zaupali vea ¿as mojega bivanja tu, da sem bil društveni odbornik. Pri porotam so za tako naklonjenost še v bodoče. Naši rojaki v tem kraju imajo po večini val svoje domove in tudi vedno poatevljejo nove domove. Zdaj dovnftuje Svoj dom naš rojak Joe Paulenich in svoji hiši sta si prenovila Ignac Fraako ter L. Godina. To je najboljši dokaz, da so rojaki dobri gospodarji. Po okolici Sharona so neke kompenije pokupile velike koae zemlje ter jih razdelile v stav-bišča (loteV. Razpršile so svoje agente po vsej okolici, da lovijo kupce. Ti agenrtje zahtevajo za lote veliko previsoke cene. Zato priporočam rojakom, da eo previdni, če kaj kupijo v okolic Sharona. Kdor ae hoče za vaoko ceno sem naseliti, naj se dobro informira pri svojih rojakih, predno kaj kupi. V to svrho najbolj priporočam društven odbor, katerega naslove je od časa do časa najti v Pros veti Prosveta je od tu že podala nekaj opominov in tisti, ki jo čits-jo, eo ae na ta način že lahko izognili kakega neprijetnega položaja. Le tisti pridejo v mrežo agentom, kateri ne čitajo Pro svete. Za to imamo dokaze. Rojakom bi priporočal, da al naro-Hjo Proeveto, katera jim bo gotovo koristila. Prosveta je delavski list! Vprašan sem bil že, zakaj i ma Prosveta tako malo oglasov Zato ker urednik vedno eproti razkrinkava goljufive oglase ter pove, da jih «prejme zato, da pomagajo plačati list. Pri vstni listi bi nikoli kaj takega «>e storili, dasiravno vedo, koli-io škodujejo svojim naročni kom s plačanimi oglasi. Kak mazač bi na primer listu plačal sa oglas $10, iz Čitateljev pa bi famozgal več stotakov. To pri vatni listi tudi dobro vedo, aH mislijo si: Nam pa le gre de-se tak, če se kdo z oglasom na-brlše, naj pa sebi pripiše Rojski, le sezite po delavskih istih, posebno po takih kot sta Prosveta in Proletarec. — Ml chael l*narčlč. Skupna prireditev društev. Shod. West Park. Cleveland, Ohio. 8 trudom se marsikaj doseže, M naj bo v eni ali drugi nssel->ini. Tako je tudi v West Par-iu, kjer je po navadi nespora-zumljenje. aH včasih se združimo in skušamo pomagati drug drugemu. Naša skupnost je očita zlasti tedsj, kadar se gre Sa Sloveneki delavski narodni dom v naši naeelbini. Ko to pišem, eo v teku priprave zs veselico in ples skupnih društev v tej naselbini. Društvs, ki so se obvezala, da sodelujejo in pomsgsjo zs J. D. N. D., so sledeče: "Delsvec" št. 257 S. N. P. J., "Prta. Srca Je-xuhovega MK. S. K. J., "Valentin Vodnik", 8. D. Z., "Mecca-bee", tukajftnje lokalno dhiitvo hrvstsko društvo "Zvonimir' H. B. Z., "New Era." mladinsko društvo 8. N. P. J. ter Jugoslovanski ženski klub, ki že tsko vedno deluje za naš narodni dom. Da bo to pot rea prava (n »kupno veselica, vemo že naprej, zato pa vabim vse rojake, da se gotovo udeležijo ob treh popoldne dne 29. msjs. Poleg drugih zanimivosti bodo slišali tudi pevuko druitvo "Edinost" Iz Clevelsnds. kstero nam bo zaprlo nekaj lepih slovenskih prnmi in Sloven»ks mladlnsks godba I» igrala po potrebi med odmorom in po izčrpanju programa za ples In prosto zabavo.. T.xla tO Ae ni vne v West Par* ku. Imeli bomo tudi veliki de-Isvaki «hod, kateri se vrši pod s v «pičijo ohijske konference in tukajšnjega društva "Delavec" ga bodo gotovo udeležili vši Hr vatje in Slovenci, ki ae zavedajo, da so delavci, in ker bo na tem shodu govoril eden najboljših slovenskih govornikov. Frank Zaitz, urednik Proletar-ca in predli'dnik nadzornega odbora S. N. P. J., kateremu je gotovo znan delavski položaj, zato smo tak o rekoč navezani vsi Slovenci, da se shoda udeležimo. To bo nekaj zanimivega. Vabljeni ete vsi.' Če komu ne bo kaj Jasnega, bo lahko vprašal sa pojasnilo. Torej fsi na veliki delavski shod dne 28. maja ob osmih zvečer. — Paul Slabe. Seja sa SlovaMki dom fihraafcee, Wis. — Za petek je bila akliesna seja družbe Slovenski dom Inc.. Ta aeja bi imela biti ustanovna in glavna seja delničarjev. Pričakoval smo udeležbo od vseh, ki eo podpisali obveznice. Obveščeni so bili vsi potom dopisnic kakor tudi oglasov po listih. Uspehi, ki smo jih dosegli letošnjem letu, so oznanjevali da bo ta aeja pohtoštevilna, živahna in preprežena z navdušenjem za Slovenski dom. Ampak udeledtba te seje je zopet pokazala, kako nas mori še vedno stara bolezen, brezbrižnost in zanašanje na nekatere, da bodo že sami vso stvsr uredili, da bo prav. Te seje se je udeležilo 40 oseb, ki so zastopniki raznih društev, in pa tudi delničarji. Vseh skupaj pa bi moralo biti 128. Ako primerjamo /udeležbo te seje k udeležbam sej povpreč nih podpornih društev v^naši naselbini, pronajdemo, da je bila ta udeležba še doeti povolj-na . In vee potrebno bi se lahko na tej eeji zaključilo. Ako ne bi imela besede ^ukaj tudi postava. Ta zahteva je, da so na glavni ustsnovni seji nsvzoči vsi delničarji. Ako pa je slučajno kateremu nemogoče pri ti, ae mora pa podpisati na pri rejeno listino, to je, da se strinja z vsemi zaključki sklicane seje. Sele tedaj je seja pravo-močna. , Delničarji so polsgsli premalo važnosti tej $eji. Najbrže so mislili, da je prav tako, ka kor pri podpornih druitvih, samo da plača asesment pa je vse O. K. Vsled tega se je vsa stvar zopet zavlekla za en me-sec. Za glavno sejo se je sedaj določilo tretji petek v juniju, to je 17. junija. Da pa se zavarujemo proti nadaljnemu zavlačevanju, so se podpisali vsi navzoči na seji 20. maja, na gori omenjeno listino, tistim pa, ki niso bili navzoči pa seji, pa se bo poslalo po polti tako listino za v podpis, kate^kfiaj potem nemudoma odpšIjejPni tajnika. " Na ta način bo potem možno zvesti postavno sejo. Apelira mo pa na vee, da se seje udeleže, ds Izvolimo dobre uprsvitelje, (i bodo umno in previdno potem vodili stvar naprej, ki bo v splošni doborbit vseh Slovencev. Po zadnjem poročilu so zopet podpisali in naplačali na delnice aledeči: «MnU »aplatel ......t........ 10. M ......t........w V «rti«* it..........I........ IN Urftuta V »rit .............|........ to.M rr«»k Nstlatoa ..........|........ | ■........1........ 1 U......i........ t ..........t...... UM ........i....... Ma« nazaj na Sto«« MMIvwJ uli« iniuw t Jalu* ftUrlha . . wrakl a |>MMÍ.¿....4........ MM Sn.ii. **VU«MM"......S........ TI N I VMS ..................... »M AIbsft Hrast t » » 1,19 Kr»»h March ................... I N Vfttar . . . ................ IMS Mar» lun— .. ..»............... MS . IM M rt—k Vrr«r.t«k................. It M PMlak..................... I.M ..,.4.1«.......... »J* amtej J* m .... N.SM.M M—te黫—a mm **mim h-........ IMll.M «(•»«a it. m n. r. /............• ¿tvora po državi Montan i. Zadnjih dvanajst lot je živel v Roundupu. Pogreb pokojnika ae je vršil dne 10. maja na premogarskem pokopališču v Roundupu. Srčno se zahvaljujem ki so me tolažili v njegovi bolezni in ob njegovem mrtvaškem odru, za krame darovane vence ter vsem, ki ao ae udeležili pogrebnega sprevoda. Pokojnik tu zapušča mene, žalujočo vdovo, dva aina, Franka in Johna (že oženj en) ter pet hčera Mary Andolžek, Frances Pirtz, Juliana Ott, Angela Law-son in Agnes Vert in, vse omože-ne. Zapušča tudi brata Štefana Glač v Rod Lodgu, Mont., in sestro v Sheboyganu. Wis*, kakor tudi še nekaj drugih bolj oddaljenih sorodnikov po vzhodnih drŽavah Amerike. Želimo mu miren počitek v ameriški zemlji.—Frances Glač. 2rtva. Logoff, Stev's Camp, S. C. — Triinšestdesot let sem star, pa sem moral od svtoje družine zato, ker jo je nahujakal župnik v Kansas City ju. Ko sem se povrnil iz Teksasa, sem preživel dva meseca v Kansas Crtyju, kjer pa sem imel veliko nepri-lik z ženo radi časopisa. Župnik mi je namreč skvaril vso družino, spravil jih je pod evoje petoti in jih premotil tako, da smo zdaj drug na drugega hudi lopovščina je to, kar je nared iz moje družine. Kar Časa sem foil doma, mi je bilo hudo, da b bil od jada umrl. Tudi nad župnika sem šel hi mu očital, da m i je razkopal družino. Udaril ga bil za tilnik, pa me je zsfvrnH da sem pijan. "Nisem dovolj, sem mu dejal. Ko je imel pred nekaj let: AÄ>e misijon, ni nič slabega povedal. Vzel je slovo in šel za toliki» časa, dokler "oVčicam" zopet ne zraste volna. V letnem računu fare svete družine v Kansas Cftyju vidim koliki so bili dohodki župnika v preteč enem letu. Seznam je tud siromakov, ki eo mu prispevali velike vsote, zato da bi se dobro godilo njemu, ki ae verjame posvetno žiVljenje. Cerkev je stara kokih šestnajst let in stalno jih vleče župnik in molze iz njih, zato pa jih poneumnja, da bodo še v bodoče dajali. Sedaj ao dozidali novo cerkev. Kdaj bo gotova, se še ne ve. Tako reč radi odlašajo, da je več pretveze za kolekte; še rajši pa odlašajo a plačevanjem dolgov, ki pri cerkvah navadno niso nikoli plačani somo za to, da bi več »kolektall. F. M., naročnik ZARKOMET — Po šest-mesečni mučni blazni, sa rakom V želodcu je preminul moj ao-prog Frank Giač dne 6. maja zvečer. Pokojnik je bil rojen leta 1862 v Bruhfji vaai pri Do-brepolju na Kranjakem. V Ameriki je bival SS let. Prvih let k* je delal po rudokoplh na št ¿57 8. N. P. J. Ker je talWjrju. .Mlnn. nadaljtilh 32 let »hod prvi v nsâi nsselbini In sej pa se je ukvarjal a poljedol- O stavki mfearjev. Waakegan, Illinofe. — Ker smo tudj mi na stavki, bom še jaz malo .poročal, kako nem gre Pisal bom o naši mizarski stav ki, akoprav to nI nikaka novica za javnotft, Jii je že poučena o boju proti znižanju mezde delavcem v mizarski industriji. Kakih petnajst sto mizarjev nas je izprtih in od tega števila jih pride na Waukegan do pet-deeet. Med temi sva jaz in mo ski in tako trti trije drugi Slovenci. Prvi teden stavke je poteklo vee mirno. Ko je kompenije iz vedela, da se stavkarji nič ne zmenijo za tistega pol ducata stavkokezov, kateri ao ji ostali ojalni (med temi ao trije Slovenci), je začela oglašati po vseh časopisih, ds ima odprto delavnico. Tako jih je prišlo tudi tukaj par ducatov vprašat za delo. K sreči naa je poelala unija na stavkovno stražo ki smo zapeljane delavce odvrnili. U par jih je šlo delat, ali mislim, da ai kompanija ne bo doeti opontogla s njimi, eakaj znano je, da kučeni mizar ne bo preVzel stovkoksškega dela. tampanija ima na ta način tudi več isgube nego nrofita. Pozdrav vsem Mavkarjem po Ameriki.—Ixarin K Naše življenje. . ( overdale. Pa. — že parkrat je bilo poročeno o delavskih razmersh in sedaj hočemo še kaj drugega poročati. Tukaj nas je nekaj vdovcev, več "divorsa-nih" In todl starih aamcev je dosti. Vseeno se veeeHmo. ker naše življenje je talto kratko, ali val smo veseli akeravno živimo brez svojih boljših poio- Po ¿s« ao junaki? Kapitalistična mentaliteta po-zna Je dolarsko mero za veako vrednost. LiridberghOv triumfalni polet v Pariz je večini džingotov ali "a good sport" ali pa "a good business". Dejstvo, da mu magnatje .ponujajo milijone dolarjev aa svojo reklamo, je šele naredilo iz LMdbergha pravega junaka. Velik kup denarja čez noč — to je mož! Iz Pariza pa. prihaja — za Amerikance /neverjetna — vest, tía mladi avijftik odklanja milijone. To je nečuveno! Doslej so mp rekli "Flying froor, odslej pa bo "Damn Fool", če ne vzame zlata. , Tak je Homo AmericanuS. Tipičen — kot arvdtralaka podgana. • * • Dobra novica is Jugoslavije. Jugoslavija sprejme "kancel-paragraf". To je taka mašina, s katero premeljejo pope, da ne bodo več farbali ¿judi v cerkvah z Bogom za politiko. Toda pop oetame pop. ; Mašina ne bo pomagala. » • * Stare in nove uganke. Odgovor na uganko št. 18:, Spovednik. Prišlo je deset odgovorov in samo dva nepravil-i. < Prva je pravilno odgovorila mre. A. Šetinc, 2227 So. Wood St., Chicago, 111., ki torej zasluži nagrado "Informatorja". —(A. G., Ely, Minn., «o je pritožil, da uganka ni jbila prav zastavljena. Po njegovem ae mora fflaaiti takole: Fant fanta, fant dekleta, fant moža, fant stare babe, nikdar pa stara baba fanta.) Odgovor na uganko št. 19.: V starih časih, je .bfl mož zaprt brez hrane. Njegova hči, ki je ravno dojila dete, ga je obiska-vala in vsakokrat ga je akozi omrežje nahranila a svojim mlekom. S tem jra je rešila, da ni umrl gladu. Cez «nekaj časa je Šla hči pred sodnika in prosila milosti za pčeta. .Sodnik ji je rekel, da očeta izpusti, če mu pove upankto, katere ne bo mogel uganiti. Ona mu je zastavila: Lani sem bila iu'egova hči, letos sem njegova mati, pozdravljen mój sin, moje matere mat — kaj je,to? Sodnik zastonj belil glavo, nakar mu je miada žena raalodela, da to sta ona in njen zaprti oče, kater,ga je dojila skozi luknjo v vratih in gs rešila smrti. Sodnik je iz. pustil očeta. — .Prišlo je sedom odgovorov, trije nepravih i. Prvi je pravilno odgovoril J k Slprohar, 5Ö46 W. 25th Placo Cicero, 111., ki jo toroj d.-nagrade. Odgovor na uganko št. 20-Veselega ipsa je nemogoče našli, katl, ker na sliki ne more majati z repom. Prišel je samo eden odgovor in pravilen, ki ga je po. slala Mary Vidergar, Miners Milfe, Pa. — Čitatefji se ne zanimajo za uganke, za katere ni nagrad, zato ne bom več nobene priobčil. Vsakdo lahko utrpi majhno nagrad ico. Želeti je ttldi, da se nagrade hjpreminja-jo; ni tr^ba Vedno prihajati s cigarami in čokolado. Obljubite Tčaj drugega. .Nove uganke: ,Št. Z\X Barvo rjavega bika ima, na vrvi ata oba, kaj je ta? Zastavil Frank .Lipar, Parson«, Pa. JNagrada je débela cigara ali škatla sladkorja. St. 22: Kaj je Marija naredila, česar,ne sme nobena druga mati, ako noče grešiti ? — Za-1 stavil J. P., Ely, Minn. Kagra-da: sirtotka ali žvečilni gumij. St. 23: Koliko prosenih zrn gre y en Jiter? Kidor ugane, dobi za božič divjega zajca. Frank K roll, Monroe, Mich. Odgovor na uganke 9. junija. • • • Krtačar je dobil pomor. Hej, ti Bodeča roža iz Cleve-laivda! Zakaj anerjaš Krtačar-ja, da je (nevoščljiv in grd, ker ne da vstopa Ježu v vaáo kom-pani'jo bree zasluge? Vesela Vodi, da je Krtačar tako strog, drugače bi ae marsikaka bode-čina in ježevina prütulila v vaA krog. Glej, Kitačica bi rada krtačila, pa ne more, ker je pre-mehka, zato bodi zadovoljna, o ameriški kapital zaposlil suženjsko delo skozi pet let, da se lahko po petih letih osvobodi vsak suženj, ne da bi grozila narodnemu gospodarstvu kakšna nevarnost. Sir Frederick Lugard, skozi več let governor v Nigeriji, in sedaj član ifiandatne komisije v ligi narodov in član komisije za odpravo sužnosti in prisilnega dela, je poleti 1925 izdelal predlogo za odpravo sužnosti in prisilnega dela in jo je leta 1926 v mesecu septembru predložil ligi narodov. Ta komisija" je izdelala poročilo pod naslovom "Razmere v Abisiniji," ki ga je objavila liga narodov, v katerem pove, da jfe Abisinija v letu 1923 vstopila v ligo narodov pod pogojem, da odprav; sužnost in prisiljeno delo. Par dni pred vstopom v ligo narodov* je Ras Tafari izdal proglas, v katerem proglaša trgovino s sužnji za nepostaven čin, ki se strogo kaznuje. V mesecu marcu leta 1924 je izdal zopet proglas, v katerem proglaša vse otroke sužnjev za svobodne takoj ob rojstvu, obenem je pa izrekel, da vsak suženj postane svoboden sedem let po smrti njegovega gospodarja. Lugard je naglasil, da se ni ničesar storilo, da se odpravi sužnost v Etijopiji, ker Ras Tafari nima moči, da bi discipliniral fevdalne gospodarje v svoji deželi. Citiral je iz francoskega vladnega poročila, da potrdi britske časniške vesti o "strašnih razmerah," v katerih žive etijopijski sužnji. To poročilo je tudi podpirala švicarska poizvedovalna komisija. Lugard- pravi, "da se trgovanje s sužnji in kupčije s sužnji dajo odpraviti le s ailo in sicer 'dokler/ pravi francosko poročilo, 'se višji načelniki pečajo z lovom na sužnje pod pretvezo, da kaznujejo pun-tarje, ali iztirjujejo davka. Zlo lahko postane manjše, ne bo se pa odpravilo/ Tukaj so dokazi, da so abisinski suženjski trgovci prignali po več tisoč sužnjev ' po oceni, ki je verjetna —■ 10, (, ških listov ne podpiram. Kje si sploh dobil to mračnjaško glasilo? Pa rajši ti prečita j, jaz itak ne dam dosti na to stvar. Bil sem Član in tajnik pri sveti Barbari . . ." - 4 "No vidiš, tako pa je pri K. S. K. J.: vsak mora k spovedi. Spoved pa veš kako je pohujš-Ijiva posebno za mlade ljudi." Tega pa nisem vedel." 'Nisi vedel? Ali ne veš, da bi deklice pri trinajstih ali štirinajstih letih še ne smele ničesar vedeti o stvareh, katere izvedo spovednici? Dečki pa ravno tako. Saj mi je žena pravila vse, kaj župnik vpraša pri spovedi." "Pusti no spoved! Samo dvakrat sem bil pri spovedi v sta rem kraju, pa sem je bil sit; zdaj ml pa še ti pravi o nji !" "Kaj pa siploh ti misliš o spovedi?" "Kaj neki mislim! Parkrat Ko sem bil v spovednici sem spoznal, da spovednik ni bil nič drugega kot policijski detektiv. V pni vrsti služi papežu in vladi, še bolj pa svojemu lastnemu žepu." "T ImaS pa precej velike možgane. Jaz sem sam mislil študirati za farja, ko sem bil mlad, pa me je moja žena zmešala, s catero sva se i>oznala še iz o-troških let. Koga bi pa ne bila, ko je pa ni bilo lepše "gavtro-že" kot ona. Sam sveti oče bi se ozrl po nji." "No, kaj pa piše pogrebnik?" "Zdaj se še pri drugi- jednoti okajo, ker so zavozili, da jim stojijo farji na ¿élu, .posobno taki kot je Jack Cerne iz She-uoygana. Kakor bi imeli samo slamo v glavi, se mi zdi. Nekoč se je nekje v Ameriki zgodilo, da je "krajnski far" prepovedal, da zastava "narodne jedno-te" ne sme v cerkve. Pri tem je ostalo in sicer tako, da društva S. N. P. J. sploh ne gredo več korporativno v cerkev. Zaradi tega pa zdaj vpijejo čez "|>rez verce", čeprav , so sami krivi. o toči ni treba zvoniti ! — Nekoč je pisal "filozof" in pogrebnik Tone Grdina, da je 95 odstotkov Slovencev v Ameriki rimskih katoličanov . ? . Jaz stavim pet proti eftemu, da ml on tega ne more dokazati. Celo v njih lastni katoliški jednoti jih majo komaj polovica, da so do* bri katoličani in da opravljajo spoved. Kar tako naj gredo na prej s svojim lepim vodstvom, jim bodo ostale samo stare Ženice in pa nekaj otrok." "Ali so za tako vodstvo plačani uradniki K. S. K. J.? All so plačani za neprestane napade na S. N. P. J.? "Res bi lahko imeli malo možatosti, ko vendar lahko vidijo, da vera, kakoršno oni propagi rajo, spada komaj še mogoče i trinajsto atoletje, ko so sežigatl copernice. Pri K. S. K. J. bi mo. rali prenesti Ovoj glavni stan Mehiško mesto ali pa med Bošnjake, da jih bodo učili, kako se boga moli. V Ameriki pa je to težko, ker tu bi še Krista na gnali s shoda, če bi se slučajno pokazal. Tone bi moral priti sem nam, kjer Je precej velika farmarska naselbine (saj skozi se bo itak peljal), ko gre na oddih v Mirmesoto. Tuksj nsj bi sklical shod, ker tu imsmo društvo H, N. P. J., pa bo izvedet, kaj članstvo misli o njem. Tudi nsksj Indijancev je še tu, katere pobožni Grdina mogoče pridobi za avojo kranjsko slovensko pa rimsko katoliiko Jed-noto. — J. P., farmar, Sheldon, Wisconsin. prišel do zaključka, da moro biti dotičnik dobro izveiban v ale-parjenju; zato mu nisem dopustil, da bi od mene spravil kak dolar, pa če ima še tako skrivnostne in zvite načine. Ce je res zmožen iskati denar v take namene, zakaj se ne po-služi bolj premožnih, ne pa preprostih delavcev? Zakaj nič ne prinese, temveč je samo pri pravljen odnesti? Vse to sem omenil ¡z razloga, da ae bodo moji sorodniki, prijatelji in znanci lahko ozirali na mojo resno in pošteno besedo. Kar podajam v javnost, niso izmišljotine, temveč gola res niča, ki želim, da bi koristila našim rojakom. Naj še omenim, ko je priznal, da me ne more prevarati in priti v skupen dogovor, jo je odrinil meni neznano kam. Apeliram na rojake, da se ga ogibljejo, kadar se povrne iz zaporov. Mihael Resnik. Opomba uredništva: Časniki ne love sleparjev, ampak zato so Ameriki oblastveni organi. V Združenih državah imfcmo zakon proti kožaštvu (confidence game). Ce je omenjeni slepar o-sleiparil katerega rojaka, naj ga naznani zveznemu pravdniku in ptiček b^ prejel, kar zasluži. 1" ■" 1 PREDAL ZA INFORMACIJE. Odgovori na vprašanja. Avella, Pa. — Naslova vam ne moremo dati, ker Florence King Harding, vdova po pred-sedniku Hardingu, je umrla \ Marionu, O., dne 21. novembra 1924. Clalrton, Pa. — United Mine Workers of America je združena z American Federation of Labor. Andrej Bogataj« IZPOD KASTI Kako Je zllkovac nagovarjal rojaka. (Dslls.) Ona je postajala redkobesedna in tarnala jo o nesreči. Potoži je zdravniku mroje težko stanje ki mu je dovolil, da smfc opravljati kako lahko delo in na sva žem zraku. 'Napotil se je ,v tovarno; ni pdvedal delovodji zdravnikov ^nasvet. Naročili so mu, naj počaka doma, da docela okreva in naj ae no boji; staro delo gotovo dobi nazaj, ker je bil vedno priden delavec. Po akušal je arečo drugod, ali pri meroega dela ni mogel dobiti Ženino stanje se J« vodno slab šalo od ^krbi; sam .precej osve žen od počitka in da dokaže ženi, «da se ji ni bati zanj, se je odločil in odpravil nazaj na sta ro delo. Prihranki so mod boleznijo skoraj pošli, obleke ni sta kupovala, stroški so nara sli družini so se zopet obetali več slabi ikot dobri časi Vsa v skrbeh sta |>ostajala ved no hladnejša drug napram dru gemu. Otožna in nervozna sta pričakovala novorojenca In kma lu je (prišel čas. ko mu pove ona naj hiti po zdravnika. Brzih ko rakov se odpravi, tla pokliče po znanega adravrfika. Ni ga dolri doma in povedali so mu, da ga mu bo gotovo predolgo čakati Odpravi as k drugemu, ki gs najde vse gs zaposlenega; Izprosi gs, da ae poda ž njim, in ko dospe ta, najdeta ženo v post IJi. Zdravniku so mudi nazaj poslu, od katerega se Je odtr gal, zato Ji iti, da ¿im prej o pravi. < Potekel je teden. Rada bi b la vstala, ker je bilo po hiši vse v neredu, dssiravno Je on dela in pral, predno Je odhajal m» de lo in na večer, ko Je prišel do mov, Jima je tudi soseda po- popolnoina vrniti; komaj je sku-lala ln opravljala otroke. Tež-dela so morala počakati na moža. Starejši otroci so bili prepuščeni sami sebi, komaj so odleteli is hiše, še se je prišel kdo pritoževat čez nje. Slednjič mu hišnik odpove stanovanja. \do bo poslušal otroke, ker se stanovanje lahko oddu ljudem, ki nimajo otrok, se jima je izgovoril. Vsak gleda za svoje, kdor nima, naj ¡ta gleda, da dobi. Približa se jesen, dnevi dolgočasja in otožnosti, ki postajajo vedno krajši, mrzlejši in vlaž-nejši, kažejo trpečemu človeku svoja megleno mračna lica. Pri-mankuje mu sredstev, da bi si nabavil zadosti kuriva, dobro )>eč in tople zimske obleke. V nezgodah so mu potekli mali prihranki, prislužek mu komaj krije vsakdanje potrebščine, niti misliti ne sme na nabavo dobre peči In drage zimske obleke. Postavi si malo pečko, da komaj greje kot, v katerem stoji in i>a-ri zrak, da stoje po stenah rosne kaplje; postelje vse vlažne, kakor da bi bile napojene od rose, otroei v slabih, lahkih oblekah, odletavajo ven na prosto, da se malo razglbljejo. Prehla de se in kašljajo. Okužilne klioe dobijo priliko, da izbirajo, kateri jim je najlažje pristo|>en. Iz bero ai naj nežnejšega. Vedno je bil napridnejši, najlepfte «e je snal poigravati, najrajši je ubogal in s drobnim glaskom |kh>s-val kot slavček. Zbolel je, kašelj ga je naganjal kakor da bi rigal. Dasta mu toplega taja, ga povijata v tople ohkladlte. Majhno pečico bolj zakuri, misleč, si bomo pa potem bolj hranili, ko bo zopet vse zdravo. Vse stori, kar ve in zna, da bi odvrnil bolezen od hiše in ko se odpravlja na delo, naroča žoni, naj dobro kuri in naj mu daje toplega mleka. Predno se odpravit pritegne še posteljico bližje peči. Ko se vrne na večer z dela, mu potoži Žena, da bolnik ni mogel nič jesti; kašelj ga naga-nja in davi, da se mu vleče gosta silna iz ust, ali odpljunlti je ne more. * Pokliče mu zdravnika, kl pride že v pozni noči; pove Ji ma. da je mali bolan na nevarni, nalezljivi bolezni in se Je že močno razpasla. Nehote fe Iz-(»gledata in bereta drug drugemu z obraza, kako tesno se jima stiskajo srca. Bliskovito Jima prešinjajo misli na vse prelivale nezgode in zopet Jih obiskuje. Oba vzdihneta kot v eni misli: Zakaj ravno naju vedno Išče nesreča! Predočujejo se Jima zo-pstnl zdravniški stroški in če jima umrjo, smili se Jima otrok, vedno Je bil najprldnejšl. Nji pohite misli nazaj, ko ga Je lz|H>-čela In ga občutila pod srcem, na hrepeneče pričakovanje, na slabosti, kl jih Js prlžlvljsla in na rojstvo, ki Jlms js prlnsAslo blsgo osrečenje. V trenutku so se jlms rszvrstile misli ns vssk pripetljaj, kl sta ga doživels ž njim. Tsko nežen In dpbroho-ten Je vedno bil In sedaj M pred njims, komsj dihajoč ¡n onemogel. Obupana poVprašu- J. Babel; PRIŠČEPA NAZNANILO IN ZAHVALA (Odlomki iz naj uo ve j še literature.) ruske Skušam priti v Lešnjuv, kjer se je nastanil glavni dlyizijaki štab. Z menoj potuje Priščepa, mladenič iz Kubana. ki neprenehoma govori in klepeče. Pre-likan komunist je, bodoči podnajemnik sob za -samce, raztresen sifUitik in lažnik, da mu nI enukega. Oblečen je v kozaški plašč Is izbranega sukna mali-nove barvo, s toplo oglavnico, ki mu visi zadaj preko ramen. Med potjo mi je pripovedoval o sebi. Nikoli ne bom pozabil njegove zgodbe. • ' Lansko leto je bil Priščepa u-šel belim. Iz maščevanja so vzeli njegove staiiše zs talce. In so jih pozneje ubili. Imetje so si prisvojili sosedje. Ko ps so komunisti pregnsli bele is Kuhana, se je Priščepa vrnil v svoj rodni kraj. Zjutraj je bilo, ko je prišel. Jedva se je bilo zdanilo; zaspani kmetje qo zevali od izprijene soparlce. PrlšPepa je najel voz In šel po vasi pobirat gramofone, vedra ea kvas In s vezenjem okrašene brisače. Hodil je v čr nem koclnastem plašču s kln-džalom sa pasom In vlačil vozi ček za seboj. Obiskal je vsako hišo. Za njim so ostali krvavi sledoyi. Kjer Je našel kak mate rln predmet aH očetovo pipo, Je poklal staMre In pse, ki jih js obesil nad vodnjake ter poms zal Ikone. Prebivalci so zsmišlJono opazovali njegovo početje in kadili pipe. Mladi kozakl so se razkropili po stepi ln računali. Račun Je naraščal in taborišče Je molčalo. Ko je Priščepa končal, se Je vrnil v opustošeno očetovo hišo Uredil si je pohištvo, kl so ga sosedje vrnili. Vse Je moralo biti na tistem mestu, kakor Je bilo za deških let. Potlej Je i>oslal po vodko. Zaklenil se Je v sobo ln pil 48 ur, In pel Je ln Jokal ln sekal mize s sabljo, r Tretjo noč so v taborišču opar ¿111, da se nad Prlščeplno hišo vali dim. Opečen In raztrgan, o-)K>tekajočih so nog Je vlekel Priščepa kravo lz hleva, Ji vtak nil revolver v gobec ln sprotll Zemlja se jo zakadila |x*l njim Iz dimnika Ju, švignil sinji kolo-bar ln se Izgubil, v hlevu pa J« zamukalo zapuščeno tele. Požar Je bleščal kakor svetla nedelja, Priščepa pa Je podrezal konja, zal učil v plamen čep svojih las in izginil. , V Chicagu v glavnem uradu, uredništvu in upravništvu lista Prosvete se je oglasil br. Jacob Ahčan Is Kvelttha, Mirni., kateri se Je nahajal v Chicagu pri pogrebu svoje sestre, mrs. Helene Vičič, katere pogreb se Jr vršil dne 25/ msjs. Ogledal si Je IKjslopJe lit se vrnil nazaj v Min-nesoto. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem iti prijateljem žalostno vest, da je za vedno mimo zaspala, moja ljubljena soproga MINKA EG ANC* . Um rln je po dolgi in mučni bolezni ta srčno napako dne 30. apriia 1927 okrog 6. ure zve-[Čer, Pokojnica je bila doma iz Velenja na Štajerskem, Jugoslavija, in bila je članica društva št. 380, S. N. P. J. v Duryca, Pa., katerega članstvo jI je priredilo dostojen, lep pogreb. Pogreb so je Vršil dne 8. maja 1927 ix) katoliškem obredu na »kopališče High Park v Seran« ton, Pa. Na tem mestu se Iskreno zahvalim članom društva Št. 380 8. N. P. J. za krasni venec, ki so ga položili na njeno krsto v zadnji pozdrav ln ko so razvili društveno zastavo ob njenem mrtvaškem odru, ter Jo spremili k zadnjemu počitku. Lepa hvala dr. taj. br. John Mlakarju za nagotar ob njenem grobu, nadalje lepa hvala tudi društvu št. 513 S. N. P. J. is Scran-tun, Pa., ki so s« |M>grel>a vdele-žill ln dali na razpolago avtomobile za sprevod na pokopališče, Srčna hvala prijateljem i« Forest City, Pa., kl so prišli k pogrebu, Še posebno Frank Ra-talcu In družini za darovani venec. Najlepša hvala njensm bratu Ralph Konchniku In družini za darovane krasne cvetljl-ce in isto tako tudi njeni serftrl Ana MsnUuJtlekach za cvetljl-ce, ter RudolVuJlrnko in družini za krasne evettjice. Nadalje najlepša hvala vsem sosedom In prijateljem za darovane krasno vence in sicer: mr. hi mrs. John Grošelj, mr. In mrs. Martin Blatnik, mr. in mrs. Andro Mnlksner, mr, In mrs. William Tam as, mr, In mrs. Joseph Le-bedevlch, mr. ln mrs, * Frank Volita, mr. In mrs. John Flis In mr. in mrs. George Roviles. Hvala lepa št* enkrat vsem skupaj, kl ste me tolažili in ml izkazali avoje sočutje ob času žs-lostiie nesreče smrti moje ljube soprogo. Tebi drsga soproga moja. zaspala si zavedno, Želimo TI počivaj v miru In lahka naj TI bode ameriška zsmlja. Žalujoči ostali: Frank Kganc, soprog. Sestra Ana Blekach in družina in brat Ralph Konch-nlk ln družjna,k vsi v Scran-too, Pa. NAROČNIKI POZO»? Moon Run. Pa. — Prod časom magala. Otroci so razgrajali ln sem v Prorfveti #t. 116čltal o ro- se ravsali m*d seboj, iskušsls Jsku, katerega opisuja dopisnik iz Red Lodgs, Morrt., kot prida-nlčs. kl se je izdsjsl pod napačnim imenom. "Dotičnl človek Je _ | meni |K»polnoina znan pod Ime | omahne nazaj na posteljo, nom Frank PlatnHc. Poznal sem] večer, ko pride on domov Je vstati, da bi vsaj malo nadzorovala otroke, spne se pokonci, čuti, da hoče vse odpsstl Iz nje, v sklepih Ji izdrsne, ds ¡Na mu ga še v stari domovini, tods Umi pove, ds Js skušsls vststl, s nI Je Wf njegov prsvl nsslov po mogls. Pokliče Ji zdrsvniks, ki nisvs člana. Jaz sploh takih far- rojstvu Frank B. Podberšek. Slepar Je obisksJ tudi mene v avgustu leta 1925 in me ns razne načine nagovsrjsl k densrnl falzifiksciji. Pri meni Je preno čil psr večerov H) me nsvduš*-val k raznim "skrivnoatlm", če*, sko dsA toliko Hi toliko, ps bo vse v redu In ko bo vse v redu — ti pol, Jaz pol. itrogo mi Js naročal, naj upoštevam bose- "Kaj to Ubi in meni mar. saj do "rlWra". Stavil ml Je razne ji Je nsa veto vsi, naj k ostane v postelji in sko bo skušsla vstati, naj se trdo povija črez meči. Polagoma so si JI vračal« moči, ds JI Je bilo s pomočjo povitkov mogoče vstajati za kratke presledke, dHa pa ni mogla opravljati, ki Je čakalo na njo. Ko Je prlhaj^ves utrujen domov z dela. j^tnoral opraviti vsa hlšns dela. da Je komsj ujsl malo počitka. Me«* I so po zvijsés. s asm jih preudsrll in isksli. nji se ni hotelo zdrsvjs Jeta zdrsvniks, sko Js nsvsrno ds jlms umrje. On Ju tolaži, da Je še vedno upanje, ako bo, ti, /„.^„jg (April .10-1927) po-točno izvrševala njegova navo-jmel||f da vam Je narotaias po dlls, da mu zdravil In jima na- ^fci, u Ponovit« js roči, ds morsU bolniku ns vrat Lrftvotisao, ds vam Itsts nt obkladati lz vroče vode ožmeU „sUvImo. Ako lista as prsjmo brisače in Izmenjavsti na d«»*et ta, j« mogoče vstavljen, ker nI minut, dokler ne odredi on dru- k» pUčan. Ako Js vsi list pls gsče. Točno sta Izvrševala čaa la ga M prejmeta, Je mogefr ročils, niti minut« n« zsmudlla.L-uv|j#n vslsd nspsčnsgs as Sllils sts drug drug«gs, naj »<'|slova, pišlts aa» dopisnice lo poda k počitku, s nikomur ni navadit« stari la mori nsolov. bilo do spsnjs, Proti Jutru Je Naji sostopnlkl as val «ra bolniku odleglo. Ons s# odloči ^^ uj|||ki ^ Hp|>f| ^top* poisksti mslo počitka; dogovo-i^ pf| i^rfj, Uhk« plaloU rita s«, da bo ona naročnino. bolnika «kozi dan, on bo Nsročnlna sa esto lete J« Ift.M prebil brez spsnjs. ker pride ns-| M pol lota pa IS.M. ^ koliko ns zrak gredjfč na dalo In N p y doalalaje »H^ ko ss vrn« z d«ls, gre tskoj k is eelo toto $180. počitku. Od de Is ps ns more* izostali. Hkrbno obklsds bolal U■» < ka ga tolaži in s strshom poslu za Ms M40, pol lets 93.ZB, »• šs,' ksdsr zsksšljs kst«rl Izmed ¿Jons $IJ*. »(¿čih, bojsč ss, ds bi šs ksterl( u ^^ ss psi let* drugi n« zbolel. Počssl premim UM §§ ras Isto po M.00. noč In se bliža čas zs odhod as ^ ^ „ ^^ fl.70 delo. Pripravi sl zajtrk ln opi-a- ^^ i9fuu^0 Mac *c Bi psitnlao. vi pO hiši, kolikor mu dopuščaj čaa. Predno od Id», pokliče njo, potolaži bolnika in odhiti. (Dal)« prihodnjih.) i o Ishks t «I'll AK tsH* zasU prsvllno plasti In fltaU saglsšksT _ Nsrs« * kater« je Isdsis In Ims as prods) Knjlžovas * * Naročnino pošljete as UFRAVNUrrVO a PROS VET A" JM7 ft. LowMole Ars. CHICAGO, IIA. Zelo važno u naročnika Prosvata. Po sklepu ssjo glavnega odbor* H. N. P. Jh sboruJoč«gs meseca februarja. 1927, aa PO-VlftA NAROČNINA KA DNKV-NIK PROHVRTO ZA 91.00. Ta sklep stopi v vsljavo od I, julija. I»27, naprej. Upravni-fttvo želi, da naročniki la članstvo ta sklep upbštevsjo, kajti bil Js potrebsn, da ss ohrani list, kakoršen js, povslsn na sedem kolon As ss nsprsj In tako ds Imajo naročniki vsi dobrega grsdlvs. Hsjs J« tudi «klsnlla, ds as da v««in naročnikom, kl as šs ss-dsj nsročenl na list, prilika, da lahko plačajo po stsri esal svojo nsročnlno In vsi, kl tako želijo, lahko to Is v rte do 1. julija, I»27. To veljs tudi za vss ons, ksterlm pot««« nsročnlns po I, juliju, da Ishks plsčsjo sedaj sa naprej še po stsrl ceni. Brstje In ssstrs, ssdsj Imst« priliko, ds poiljste nsročnlno. predno «topi v veljsvo novo es-na. Csss js šs «kors dvs ms-««es, vendsr hitlts s pošlljslvljo vole nsročnlns In pridshlts is ksksgs novegs nsročnlks. *s-pomnit«, ds js čss do 1. juliji«. 1927. Cen« po I. julijo. 1927. Mst Dnevnik zs r«lo leto a*.0o7aa pol loto |.1. (Osds.) "Hucldeberrjr Finn, ree! To Ime ne bo odprlo mnogo vrat, mislim. Pa odpri ta mu, fanta, da vidimo, kaj da ima." "Prosim vss. alkar ne povejte nobenemu človeku, ds sem vsm jaz povedal," so bile prve Huckovs besede, ko je vstopi! v hišo. "Prosim, nikarte — gotovo bi me id>ili — pa vdova mi jo bila včaaih dobra prijateljica in povedati vam moram — povedati vam hočem, če mi obljubite, ds ne poveste nikdsr, ds sem jaz vsm povedsir 1 "Bog, nekaj važnega ima povedati, sker ne bi tako govoril T je vzkliknil starec. "Ven s skrivnostjo! Ni kdo te «e bo nikoli izdal, fant." Tri minute pozneje so hiteli starec in njegova dva sina dobro oboroženi po hribu na»! vzgor in vstopili na pot, ki je držala skozi grmičevje, po prstih In a samokresi v rokah. Huck jih ni spremljal dalje. Skril ae jeza veliko skalo In poslušal. Dolgo časa js bilo vse mirno in tiho, nato pa so ksr naenkrat počile puške in nekdo Je za vpil. Huck ni čakal, de bi izvedel kaj pobiIžje. 0kočil je pokonci in tekel po hribu dol, kolikor so gs le mogle nesti noge. XXXI. POGLAVJE. Ko so se v nedeljo zjutraj prikssali prvi znaki jutranjega svitanja. Je stopsl Huck tipaje po hribu navkreber In narahlo potrkal na VValeščanova vrata, Stanovski so spali, ali njihovo spanje je bUo neznansko rahlo radi vrne-mlrfjfvega nočnega dogodka. Iz nekega okaa pa Je začul ktk: "Kdo Je?" Huck je odgovoril s tihim, prestrašenim glasom: "Prosim, pustite me noter! Samo Huck Finn je!" "To je ime, ki odpre vrata podnevi in po-noči, fante, in dobrodošel!" To so bile nepoznane besede za ušeaa mladega klateža in najbolj prijetne, kar jih Je čul kdaj. Ni se spominjal, da bi jih bil že kdaj slišal. Vrata So se hitro odprla in stopil je v hišo. Hucku so ponudili stol in »tarec in njegova dva vitka sinova so se urno oblekli. "Sedaj pa. dečko, 'menim, da ai pošteno gladen; zajutrek bo pripravljen brž ko izide Solnce. in sker Čiato vro^ — le pomiri se glede tega. Ponoči smo se nadejali, da prideš k nam." "Grozno me je bilo strah." je rekel Huck. "In «em bežal. Začel sem teči, ko so se «prožili samokresi In sem ae v*ts\il Arle čet tri mHje. Hedaj ps prihajam, ker bi rsd izvedel o celi stvsri, veste. In prihajam |»red dnevom, ker nisem hotel naleteti na te zlodeje, najsi bi bili mrtvi." Veš, uboiec. vidi se ti, ds je bils no* huds zate — pa evo ti postelje, ko boš pcosjtrkovsl. "Ne, ni«*a mrtva, fant — tal nam je zato. Kakor vidiš, *mo po tvojem popisu prav ufanllft! kje jih dobimo; in tako «m o se plazili dalje po pratih. dokler se jim nismo prihlilali na pet-najst korakov — ta pol je bila temna kakor v kleti — ps ravno tedaj *em začutil, da bom moral kihniU. To je bila kaj Maha «rrfa' Skušal sem se premagati, pa /aman - j.rfti m<» ralo In j« prišlo! Jaz sem hodil prvi t vzdignje- nim samokresom, in ko sem kihnil, ss je začulo neko šumenje na potu pred nami. Za vpil sem: 'Streljajte, fanta!* in ustrelil sam proti tisti strani, ddkoder js prišlo šumenje. Prav tako moja fanta. Pa ta lopova sta odneala pete, kot bi mignil, mi pa sa i#M skozi les. Mislim, ds Jih nismo zadeli. Po odhodu Sta ustrelile vsak enkrat, pa ffjfliove krogije ao žvižgale mimo nas, ne ds bi nsm prizadejale ksj žalega. Brž ko smo izgubili glas njunih korakov, smo jih nehali zasledovati, šli doli v mesto in zbudili stražnike. Hitro so zbrali msnjhfno četo in odšli no rečni breg na stražo; ko pa se zdani, pojdejo šerif in oborožena četa mož preisket gozdove. Moja dva fatfta ae jim takoj pridružita. Rad bi videl, da M imeli nekak popis teh raz-bojnikov — to M nam mnogo pomagalo. Pa ti ju v temi nisi «M*») videti, ksjne, dečko?" «O ds, videl som Jo doli v mestu hi šel ss njims." "imenitno 1 Pojpišt jih — popiši jih, dečko!" "Eden js tisti start gluhonemi Spanec, ki ss je kis tli parkrat tu okoli, drugi pa poetops-ške podobe, raeeapen "To Je dovoli, fante, jih že poznamo! Nekega dne smo naleteli nsnje slučajno v gozdu, ki leži zs vdoviakn posestvom, «pa sta se nam splssilo izprad oži. Nsprej fanta, in obvestita šerifa — zajutrkujeta lahko jutri zjutraj!" VValeščanova sinova sta odrinila na mestu. Pri odhodu pa je skočil Huck pokonci in zatikal: "Oj. nikar, prosim, ne povejte nikomur, da sem Jih Jas isdal! O. prosim!" "Pa dobro, še nočeš, Huck. ali ti imaš zasluge ss svoje dejsnje." >' , "Oj ne. ne, ne! Prosim, niksr ne povejta!" Po odhoda obeh mledenkev Je rekel stari Walsščsn: "Ona dva se bosta povedala—in jaz tudi ne. Povej mi pa, sakaj nočeš, da bi ae to izvedelo r Huck nI hotel posedati drugega, kot samo to, da ve že preveč o enem teh dveh, in da ne bi hotel aa vsa svat. da bi ta človek vedel, da Je nJemu kaj snanegs o njem—gotovo bi ga u-moril. »Urec je še enkrat obljubil, da bo molčal In je rekel: "Kako pa al naletel, fante, na ta dva človeka? Ali sta se ti Zdela sumljiva?" Huck je mošta] nekoliko čsss In si ustvarjal primerno previden odgovor. Potem pa je rekel: "No, vidite — jaz sem neke vrste revež — vsaj tako vsi pravijo, in jaz nimam nkeesr proti temu — In včsslh ne morem mnogo spati, ker premišljujsm o tem in ksko bi vse predru-gačil. Tako so mi Je godita I sinoči. Zaspati nišam mogel in tako nem hodil o polnoči po ulki ter razmišljal in ko sem dospel do tiste raspe-dajočs skladavnke opeke za abstinenčno krčmo, sem se naaloml ob sld. da premišljujem dalje. In prav takrat prideta ta dva človeka skrivoma mimo mene. noseč nekaj pod pasdu-ho; bil asm prapričon. da Sts ukradla nekaj. Kden j« kadil in hotel vžigalke od drugega; tako ata se uettfvtla tik pred menoj in so Jima ■motke razsvetlile obraze; po zaliscih in liso nad očesom sem spoznal, ds Js bil večji gluho-nemi Spanec, drugi pa nek umazan, razcapan cigsn." -Ali ai lahko videl pri svetlobi njunih emotk t« cape T Prt teh besedah Je Huck osupnil za trenutek. Nato ps Js rekel: --------- (Dal)» tvftašajtf) 1 ^ T 1 ^ FlOSVBTI ao poffta; sluteč, kaj se godi, zavzame človeštvo "njegovo sto in začne bres odlašanja novo življenje v popolnem umevanju vseh reči Takšna js pesnitev, ki so jo takrat spoznali ramo. Jas sem lani rekel Stepena Troflmoviču, naj jo objavi, češ, da je v naših časih povsem nadošfa«, toda on je z vidno nevotjo odklonil nssvet. Moje morajo o popolni nedolžnosti mu ni bOo povšeč; tema pripisujem tudi občutno njegovo hlad napram amni. ki je trajala dva m mara In kaj se je zgodilo? Mshsms, skoraj istočssno, ko sem mu jsz predlagal, da objavi svojo pesnitev doma — objavijo njegovo delo tam, za mejo, v enem revolucionarnih zbornikov, in to brez najmanjše vednosti Stepena Trofimoviča! Izprva se je prestrašil, dirjal gtfbernatorju, napiesl prelojal-no pismo v Petrograd ter mi ga dvakrat prebral, odpravil pa ga ni, ker ga ai vedel komo na viti. z eno besedo, razburjal se je ves bmssc; toda prepričan sem, da se je čutil v skritih gubicah svojeg* srca hudo pola-Toliko da ni spal s pošte vilko zbornika pod zglavjem, podnevi pa jo je skrival pod tknnico in niti ni pustil ženski postiljati; vsak dan je čakal ed^skod brzojsvke in nas meril prevzetno. Brzojavke ni bilo. In tedaj se je spravil tudi z mana kar aaj pričuje o vadni dobroti njegovega tihega in J. R.: PREMUERA Gospod režiser si je obrisal pot z v isokega čela in je zaključil generalno skušnjo. Ura je še pozna in igraki tehničnim oeobjeo) vred so se Le gospod režiser še ne misli na spanje/1 Tarejo ga velike skrb). Kako bi ga tudi ne, saj je pramljera njegovega prvenca tik pred durmi! In kdor je že bil v te» položaju, se mu ne bo čudil. Skftao pregleduje moško in žensko garderobo — kolikor je pač ima v skromni zalogi — premetava ftuliee, prebira, češe in gladi izposojene lasulje ter beleži potrebne rekvizita na listič, ki gar^bil iztrgal iz režiserske belefnke. Ko je opravil SVoje delo, globoko vzdihne, zapeli cigareto in pomišljs, ali al morda čess pozabil. Toda glava mu je pretežka In neka» 'tesno mu Je pri srcu . . . Nejevoljno zsmshne z roko. Še enkrat ss ozre po tesni gsrderobi,