PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Cena 650 Hr - Leto XLII. št. 71 (12.396)
Trst, sreda, 26. marca 1
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
) 1
5723
)
02
vn
't
Že drugi dan vojaških spopadov v vodah Sidrskega zali	%
Nadaljuje se ameriško - libi jska konfront. Gadafi pozval Arabce na sveto vojno proti ZDA
Reakcijsko bojno letalo se dviga z letalonosilke Saratoga (Telefoto AP)
WASHINGTON, TRIPOLIS — V Sidrskem zalivu se nadaljuje ameriško-libijska vojaška konfrontacija. Ameriško 6. brodovje je do sedaj potopilo ali poškodovalo štiri enote libijske vojne mornarice, včeraj dopoldne pa je ponovno bombardiralo libijsko raketno oporišče pri Sidri. V Washingtonu zatrjujejo, da niso utrpeli nobenih izgub in zanikujejo libijske trditve o treh sestreljenih reaktivcih. Najbolj zaskrbljujoča pa je vest, da bodo Američani vojaške manevre v Sidrskem zalivu nadaljevali in da bodo z orožjem 'odgovorili na vsak libijski vojaški izziv vključno s prisotnostjo libijskih ladij in letal v neposrednji bližini ameriškega brodovja. V vodo so torej padli namigi, da bi se lahko 6. brodovje »umaknilo zaradi slabih vremenskih pogojev«.
Po vsem sodeč pa Gadafi noče kloniti pred ameriškimi grožnjami. Včeraj so bile po vsej državi množične manifestacije, na katerih so se udeleženci prijavljali v samomorilske enote, ki bi morale »spremeniti Sredozemlje v morje krvi«. Libija je včeraj pozvala vse Arabce na »džihad« (sveto vojno) proti ameriškemu imperializmu. V svojih grožnjah so šli tako daleč, da so pozvali vse Arabce, naj kjerkoli v svetu napadejo »ameriške interese« in naj »likvidirajo ameriške tehnike v arabskih državah«. Tripolis je že stopil v stik z večino arabskih držav (razen Egipta), od koder dobiva izraze podpore in obljube za pomoč.
Gadafiju je torej uspelo po ameriški zaslugi ponovno katalizirati arabske množice, da se jim lahko predstavi kot edini resnični borec proti ameriškemu imperializmu. Njegove grožnje o napadih na ameriške interese tokrat vsi jemljejo precej zares. Oporišči NATO v južni Italiji Sigonella in Comiso sta v stal-
ni pripravljenosti, Italija pa je alarmirala vse svoje sile na Lampedusi, Siciliji in v Kalabriji. Podobne ukrepe so sprejeli tudi Španci za oporišče Rota.
Prav iz Španije je včeraj prispela vest, da je iz pristanišča Palma de Mallorca včeraj proti Sidrskemu zalivu izplul najsodobnejši ameriški rušilec za protiletalsko in podmomiško vojno »Conolly«. Hočejo torej Američani sodu izbiti dno in z največjim mirnodobskim prikazom svoje vojaške moči uveljaviti pravico do svobodne plovbe tudi v vodah Sidrskega zaliva, ki jih je Gadafi v nasprotju z mednarodnimi _ normami proglasil za libijske?
Če izvzamemo Veliko Britanijo in Izrael, ki sta vsestransko podprla Washington, pa se večina držav ne strinja z ameriškimi metodami. Zahteva po prekinitvi sovražnosti je bila prisotna v skoraj vseh reakcijah evropskih držav. Vsi se namreč dobro zavedajo, da je postal položaj v Sredozemlju skrajno eksploziven. Italija je včeraj obsodila libijsko zadržanje, a je obenem obsodila tudi ZDA, vso zadevo pa sprožila na posvetovanju članic NATO v Bruslju. Italijansko zaskrbljenost deli tudi Španija in vse ostale sredozemske države.
Libija je včeraj že zahtevala sklicanje varnostnega sveta, ZDA pa so pri OZN protestirale zaradi »neopravičljivih« libijskih napadov na enote 6. brodovja med »miroljubnimi vojaškimi manevri v Sidrskem zalivu«. OZN pa bo le s težavo rešil sedanji zaplet. Večjo možnost za uspeh imajo pritiski raznih zahodnih držav, ki se ne morejo strinjati z nevarnim ameriškim razkazovanjem moči pred libijskimi obalami.
Vladni strokovnjaki pripravljajo ustrezno besedilo
V prihodnjih dneh spremembe zakona o gradbenem odpustu
RIM — Vlada bo v tem tednu, morda celo danes, sprejela nov odlok v zvezi z gradbenimi odpusti, do katerega bo prišlo zaradi množičnih pouličnih manifestacij v Siciliji in v nekaterih drugih območjih Južne Italije. Poslanska komisija za javna dela je sicer razpravo odložila na prihodnji teden, vendar šele po zagotovitvi vlade, da bo v prihodnjih dneh, vsekakor pred 31. marcem, to je pred zapadlostjo roka za vlaganje prošenj, izdala odlok z nekaterimi spremembami zakona, ki je bil na valu številnih polemik odobren lanskega leta. Spremembe zadevajo predvsem štiri vprašanja:
Podražitev telefona
RIM — Osrednja komisija za cene je sinoči odobrila predlog pristojnega medministrskega odbora, ki občutno podraži telefonske tarife. V poprečju bodo tarife dražje za 2,5 odstotka, medkrajevni pogovori bodo ob prazničnih in predprazničnih dneh plačevali večerno in ne več nočno tarifo. Na ta način bo prišlo v državne blagajne 345 milijard lir več. Proti odločitvi so protestirali sindikati, katerih zastopniki so bili tudi zapustili sejo komisije, ker večina ni sprejela njihovega predloga o odložitvi sklepa.
razširitev ugodnosti za »prvo stanovanje« tudi na sorodnike v prvi sorodstveni stopnji, kar pomeni, da bodo tudi otroci lastnikov stanovanj deležni 30 odstotnega popusta pri globi, ki jo bodo morali plačati; nekatere spremembe kar zadeva protipotresne gradnje na potresnih področjih (zadostovala bo izjava usposobljenega strokovnjaka); možnost plačila globe v več obrokih; obveza za vse občine, kj tega še niso naredile, da izdelajo in odobrijo regulacijski načrt najkasneje do konca avgusta letošnjega leta. Na tej osnovi pripravljajo strokovnjaki ministrstva javna dela novo besedilo.
Medtem pa že govorijo o skorajšnji odložitvi roka za vlaganje prošenj, ki zapade, kot že rečeno, prihodnji ponedeljek. Na osnovi zakona morajo prosilci, ki bi vložili prošnjo za odpust po zapadlosti tega roka, plačati 2 odstotka višjo globo. Predsednik poslanske komisije za javna dela demokristjan Botta je mnenja, da bo pač treba tudi to določilo spremeniti in podaljšati rok za vlaganje prošenj.
Komunisti pa niso zadovoljni z zadnjimi vladnimi stališči. Tako je predsednik poslanske skupine KPI Giorgio Napolitano včeraj naslovil predsedniku vlade Craxiju pismo, v^ katerem poudarja, da bi bila potrebna mnogo korenitejša sprememba zakona o gradbenem odpustu, ki bi težila k urbanistični sanaciji ozemlja in ne bi imela samo davčnih oziroma finančnih namenov.
Jottijeva pri Gorbačovu
MOSKVA — Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov je včeraj sprejel predsednico poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je v teh dneh na uradnem obisku v Moskvi. Na srečanju je Jottijeva predvsem ponovila Gorbačovu Craxijevo vabilo, naj v kratkem obišče Italijo, ki ga je sovjetski voditelj sprejel. Poleg tega je Gorbačov pritrdilno odgovoril na vabilo predsednika poslanske komisije za zunanja vprašanja Giorgia La Malfe, ki je povabil sovjetskega izvedenca, naj poroča poslanski komisiji o stališčih SZ v zvezi z razorožitvijo. Pred kratkim je namreč isti komisiji o stališčih ZDA poročal ameriški pogajalec v Ženevi Nitze. Na sliki (telefoto AP) Jottijeva in Gorbačov.
Huda zaostritev napetosti med Hondurasom in Nikaragvo
Srečanje Planinčeve s Kirchschlagerjem ter s predstavniki Slovencev in Hrvatov
TEGUCIGALPA — Po hudem incidentu v Sidrstam zalivu se je včeraj hudo vnelo tudi krizno žarišče v Srednji Ameriki. Najprej ZDA, potem pa še honduraška vlada so namreč obtožile Nikaragvo, da je njena redna vojska prestopila mejo s Hondurasom in da na njegovem ozemlju bije hude boje s protisandinističnimi sila-
DREVI V VIDMU
Italija - Avstrija
NA 10. STRANI
mi, ki imajo tam svoje postojanke. Predsednik Azcona je zato zaprosil ZDA za pomoč in je sklenil poslati na področje spopadov v obmejni po'-krajini El praiso močne oddelke hon-duraške vojske.
Ameriška uprava je seveda takoj sprejela poziv, tako da je Reagan že včeraj dodelil 20 milijonov dolarjev za pomoč Hondurasu, ki jih bo po vsem videzu uporabil za nakup helikopterjev, da pripelje vojake na o-groženo področje. Glasnik Bele hiše ni izključil, da bi jih vodili ameriški piloti, ki pa naj ne bi »sodelovah v morebitnih bojnih akcijah«. Incident je vsekakor kot naročen za Reagana, da še laže doseže od senata 100 milijonov dolarjev pomoči za protisan-dinistične gverilce, ki iz Hondurasa napadajo Nikaragvo, kar mu doslej ni uspelo v poslanski zbornici.
DUNAJ — Predsednik avstrijske republike dr. Rudolf Kirchschlaeger in predsednica Zls Milka Planinc sta visoko ocenila jugoslovansko-avstrijsko sodelovanje in iskrenost pogovorov, kar je značOnost za vsa srečanja med predstavniki dveh sosednih držav. Prav tako sta poudarila, da je za te odnose značilna tudi želja, da bi okrepili sodelovanje v prihodnosti in da so jugoslovansko-avstrijski stiki pomemben dejavnik stabilnosti v tem delu Evrope.
Po krajšem pogovoru je predsednik Kirchschlaeger Milki Planinc in članom jugoslovanske delegacije priredil slovesno kosilo. Ob tej priložnosti sta predsednik Kirchschlaeger in predsednica ZIS pozitivno ocenila celotne rezultate uradnih pogovorov, ki so v minulih treh dneh zajeli vsa vprašanja dvostranskega sodelovanja in mednarodnih problemov. Pogovarjali so se tudi o položaju manjšin v Avstriji. Rudolf Kirchschlaeger je ob tej priložnosti podčrtal pripravljenost avstrijske strani, da si bodo prizadevah za izboljšanje njihovega položaja v skladu s pogledi predstavnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov.
Milka Planinc je včeraj dopoldne na Dunaju sprejela tudi predstavnike koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki so jih vodili Feliks Wieser, Matevž Grilc in Ivan Muller. V pogovoru je poudarila, da je Jugoslavija trajno zainteresirana za ohranitev kulturne in narodnostne identitete manjšin v skladu z določih 7. člena avstrijske državne pogodbe. Milka Planinc je poudarila, da se je o tem vprašanju med. sedanjim obiskom pogovarjala tudi s kanclerjem Sinowa-tzem, ki je zagotovil, da vprašanja s področja dvojezičnega šolstva na Koroškem ne bodo reševali brez sodelovanja in soglasja manjšin.
Predstavniki manjšin so Milko Planinc podrobneje seznanili s svojimi dejavnostmi in nerešenimi problemi, med katerimi so kot posebej žgoča podčrtali vprašanja šolanja najmlajših generacij v otroških vrtcih in dvojezičnih šolah. Predstavniki koroških Slovencev so se tudi zavzeli za poglobitev gospodarskega sodelovanja v obmejnih območjih.
Milka Planinc je včeraj zaključila obisk v Avstriji in je odpotovala v domovino, (dd)
Ob spoznanju, da se je Sredozemlje spremenilo v skrajno nevarno smodnišnico
Protiameriške demonstracije libijske množice včeraj v Tripolisu (AP)
BRUSELJ, MOSKVA, BEJRUT — Svetu je predsinočnjim zastal dih, ko so prve agencijske vesti navajale nevaren ameriško-libijski zaplet v Sidr-skem zalivu. Ta zaskrbljenost pa se je včeraj še stopnjevala, saj je to ena najhujših groženj miru v Sredozemlju in v svetu. Mnenja se bodo nedvomno še dolgo kresala, a že včeraj je bilo dovolj jasno, kakšna stališča bodo tudi v bodoče zagovarjale razne vlade in politične sile.
V krogih NATO v Bruslju so bili včeraj skrajno previdni in navajali, da je do spopada prišlo na območju izven pristojnosti NATO in da so za-
to za oceno pristojne vlade posameznih držav članic. Sredozemske države: Španija, Francija, Italija in Grčija so iz razumljivih razlogov izrazile zaskrbljenost in se zavzele za miroljubno rešitev sedanje krize. Kljub razlikam prevladuje mnenje, da je A-merika pretirala pri svojem vojaškem uveljavljanju pravice do svobodne plovbe, še bolj previdna pa je bila ZRN, ki ni ocenila dogodkov, medtem ko je Velika Britanija kot edina članica NATO vsestransko podprla ameriški izziv in konfrontacijo .v Sidrskem zalivu. V bistvu lahko trdimo, da je kljub tolikokrat na-
povedanem zapletu, marsikoga sedanji ameriško-libijski spopad dobesedno presenetil, saj nihče ni verjel, da bi nepredvidljivi libijski voditelj Gadafi sprejel ameriški izziv, nasedel na provokacijo in zagrabil za vabo, ki so mu jo kar tri mesece nastavljali Američani pred libijskim pragom. Objektivni zaskrbljenosti sredozemskih držav je treba dodati zaskrbljenost vseh, ki jim je pri srcu mir v svetu.
Prav ta zaskrbljenost je prisotna tudi v sovjetskih reakcijah, ki so vsestransko obsodile »ameriški državni terorizem«. Moskva pa je bila za čudo še kar previdna, saj je Libijo le moralno podprla. Sovjetske voditelje bolj skrbi, da ZDA vztrajajo v nesprejemljivi vlogi »žandar-ja«, da s strategijo topnjač vsiljujejo svojo vizijo reševanja kriz s »piratskimi akcijami« in logiko sile. Podobne reakcije so bile v vseh državah Vzhoda. Za razliko od zahodnih držav pa niso članice Varšavskega sporazuma sploh omenile vprašanja svobodne plovbe in enostranske razširitve libijskih ozemeljskih voda od priznanih 12 milj na 200 milj. Za Vzhod so ameriški razlogi le pretveza, da so lahko »napadli suvereno državo«.
Povsem drugače so reagirali na »ameriški napad« v arabskem svetu. Najbolj goreče so podprle Libijo Sirija, Iran in Alžirija, v bistvu pa smo bili včeraj priča splošni solidarnosti skoraj vsega arabskega sveta, vključno s tistimi zmernimi arabskimi državami, ki nasprotujejo Gadafijevemu režimu, a se ne morejo o-
dreči arabski sohdamosti. Edina včerajšnja izjema je bil Egipt, ki se je znašel v pravi zagati. Ko bi Mubarak podprl Ameriko, bi za vedno zapečatil svojo vlogo v arabskem svetu in bi nedvomno sprožil hude notranje zaplete. Uresničile so se torej tiste napovedi raznih bližnje-vzhodnih izvedencev in politologov, ki so svarili pred ameriškimi kazenskimi ekspedicijami proti Gadafiju, saj bi mu tako Amerika dala pečat »arabskega heroja« in spravila v zagato vse zmerne arabske režime.
V tem trenutku pa večina držav sveta zahteva drugačno pot pri u-veljavljanju pravice svobodne plovbe kot jo je ubrala Reaganova administracija. Obstajajo namreč drugačne mednarodne poti, saj je popolnoma jasno, da ne bodo povračilni
ukrepi vojaške narave prav tako rešili vprašanja mednarodnega terorizma. Če je res, da stoji Libija za večino terorističnih akcij (ZDA pa niso do sedaj predložile otipljivih dokazov) je malo verjetno, da bi lahko Reaganova administracija z grožnjami in vojaškim napadom spremenila zadržanje Gadafijevega režima.
Tega se v zadnjih urah zavedajo tudi v ZDA, ki so v začetku vsestransko podprli Reaganov odgovor, a so sedaj precej bolj previdni, saj se bojijo stopnjevanja mednarodnega terorizma. Ta bojazen je navsezadnje prisotna v vsem zahodnem svetu. Vsi se namreč dobro zavedajo Gadafijeve nepredvidljivosti, spominjajo se njegovih groženj, gorečih besed, ki so tako neobičajne tako za zahodni kot za vzhodni svet.
Satirična risba iz bejrutskega časopisa, ki kaže, kako je Gadafi nasedel izzivanjem ameriške administracije, ki jo ponazoruje »Stric Sam« (AP)
Enotno stališče italijanske vlade po seji kabinetnega sveta
Nočemo vojne pred vrati
Včerajšnja nujna seja kabinetnega sveta o spopadu ZDA - Libija (Telefoto AP)
RIM — Po spopadih v Sidrskem zalivu ni prišlo v vladni večini do razkola, kakršnemu smo bili priča po ugrabitvi ladje Achille Lauro. Tokrat so bili člani kabinetnega sveta, ki ga je predsednik vlade Bettino Craxi sklical včeraj zjutraj z namenom, da oceni stanje in da razpravlja o pobudah, ki naj bi jih Italija sprejela, soglasni: Italija noče nobene vojne pred svojimi vrati. Razen razglašene note socialdemokratov, ki so v večernih urah izdali tiskovno poročilo, v katerem izražajo solidarnost s pobudami ZDA, je bila kritika ameriški vladi zaradi vojaških operacij v Sredozemlju enoglasna. Gadafijevo zadržanje je nesprejemljivo, Sidrski zaliv je splošno poznan kot mednarodne vode, vendar pa večkratni vojaški manevri v tem zalivu niso — kot je Craxi dejal v poslanski zbornici in v senatu — primerni za vzpostavitev spoštovanja mednarodnega načela in so zelo tvegani ter zato zaskrbljujoči.
Sledilo je stališče republikanskega glasila »La Voce Repubblicana«, ki
je delno popravilo filoameriško sta-lišče strankinega podtajnika Gunel-le v parlamentu. Podobno je bilo stališče liberalcev, ki je prijetno presenetilo celo komuniste.
Kabinetni svet je bil soglasen'tudi pri odločitvi, naj Craxi pokliče ameriškega veleposlanika Rabba ter naj istočasno naslovi na Gadafija protestno noto zaradi groženj, ki so jih oce-nili kot »nedopustne« z represalijami proti oporiščem NATO na italijanskem ozemlju. »ZDA so svoje operacije izvedle izven okvira NATO«, je rečeno v stališču italijanske vlade, ki še poudarja, da ta oporišča ne morejo biti izhodišče za operacije izven okvira atlantskega zavezništva. To stališče je Craxi sporočil velepo-sdlaniku Rabbu, kateremu je tudi izročil poslanico za predsednika Reagana. Ta poslanica vsebuje vabilo, naj predsednik ZDA sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči, da bi se ponavljala vojna dejanja, zaradi katerih bi lahko prišlo do situacij, ki bi jih ne bilo več mogoče nadzirati. O vsem tem je vlada sproti infor-
mirala predsednika republike.
Tudi komunistična opozicija je z zanimanjem vzela na znanje Craxijevo stališče. Načelnik poslanske skupine Napolitano je dejal, da je moč s tem
stališčem soglašati, načelnik senatne skupine Chiaromonte pa je dejal, da bo KPI nedvomno podprla Craxijevo vlado, če bodo predsednikovim besedam sledila dejstva.	G.R.
Jugoslavija
zahteva
prekinitev
operacij
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Radovan Vlajkovič, preučilo prihodnjo dejavnost Jugoslavije v gibanju neuvrščenih. Potem, ko je preučilo najnovejše nevarno zaostrovanje razmer v Srednjem Sredozemlju, ki je posledica agresivnih oboroženih napadov ameriškega 6. ladjevja na objekte in ozemlje libijske džemahirije, je predsedstvo SFRJ v tej zvezi izrazilo največjo zaskrbljenost, obsodilo in zahtevalo takojšnjo prekinitev operacij, ki ogrožajo varnost in ozemeljsko celovitost držav tega območja, posebej neuvrščene Libije ter mir in stabilnost v svetu.
Predsedstvo SFRJ je opozorilo na nujnost takojšnjega angažiranja najširše mednarodne skupnosti, posebej Varnostnega sveta OZN, da bi preprečili izbruh spopadov širših razmer. Jugoslavija bo pri tem najaktivnejše sodelovala, (dd)
Kronološki pregled naraščanja napetosti med Libijo in ZDA
Gospodarski interesi Italije v Libiji
WASHINGTON — Zadnji spopadi med ZDA in Libijo v Sidrskem zalivu so najhujši incident med obema državama po avgustu 1981, ko sta dva ameriška lovca sestrelila dve libijski letali sovjetske izdelave SU-22. Podajamo kratek pregled najhujših incidentov med obema državama v zadnjih letih.
2. decembra 1979 — množica demonstrantov, ki je demonstrirala v podporo ajatulaha Homeinija je zažgala ameriško veleposlaništvo v Tripolisu.
6. februarja 1980 — po napadih na dve francoski misiji v Libiji so ZDA tudi formalno zaprle veleposlaništvo v Libiji.
Aprila - maja 1980 — na osnovi obtožb, po katerih naj bi bili ustrahovali libijske študente v ZDA in organizirali več umorov libijskih državljanov v Evropi, so ZDA izgnale libijske diplomate.
6. maja 1981 — ameriška vlada je zaprla libijsko veleposlaništvo v Washingtonu in izgnala osebje, katerega je obtožila, da se vede v nasprotju z mednarodnimi normami o diplomaciji.
19. avgusta 1981 — dva ameriška lovca F-14 sta sestrelila dve libijski letali SU-22 sovjetske izdelave nad Sidrskim zalivom. Libijci so trdih, da je Sidrski zaliv v njihovih teritorialnih vodah, medtem ko so ZDA vztrajale, da gre za mednarodne vode. Spopad so izzvala libijska letala, ki so začela streljati na ameriške lovce.
Novembra 1981 — razširijo se govorice, da je Libija poslala v ZDA skupine morilcev z namenom, da umorijo predsednika Reagana, podpredsednika Buscha in nekatere
druge funkcionarje. Ameriške oblasti zaostrijo nadzorstvo v bližini vseh javnih poslopij v prestolnici.
11. decembra 1981 — ZDA omejijo potovanja ameriških državljanov v Libijo.
10. marca 1982 — ameriška vlada napove blokado uvoza libijskega petroleja.
Februarja 1983 — na osnovi informacij o koncentraciji libijskih sil na meji s Sudanom so ZDA poslale v Egipt štiri radarska letala AWACS. Ameriške oblasti tudi sporočijo, da so lovci preusmerih dve libijski letali MIG-23, ki sta se bližah letalonosilki Nimitz, ki je križarila v bližini Sidrskega zaliva.
Marca 1984 — ameriške oblasti poostrijo nadzorstvo nad izvozom iz ZDA z namenom, da preprečijo dobavo naprav za neki petrolejski obrat v Libiji.
4. junija 1985 — ZDA izženejo diplomata libijske misije pri OZN pod obtožbo, da je vpleten v zaroto proti skupini libijskih disidentov v ZDA.
17. decembra 1985 — 19 oseb izgubi življenje v dveh terorističnih atentatih na letališčih v Rimu in na Dunaju. Predsednik Reagan obtoži Libijo, da je soodgovorna za ta dva atentata.
7.	januarja 1986 — predsednik Reagan prekine vse gospodarske vezi z Libijo in ukaže približno tisoč ameriškim državljanom, ki se še nahajajo v tej državi naj se nemudoma vrnejo v domovino.
8.	januarja 1986 — ZDA zasežejo vse libijsko premoženje v ameriških bankah in v njihovih podružnicah v tujini.
RIM — Italija ima vrsto gospodarskih interesov v Libiji, saj je libijsko tržišče kar zadeva uvoz iz Italije na prvem mestu med afriškimi državami. Tako na primer državna ustanova IRI ocenjuje Libijo kot največje mednarodno tržišče na afriški celini. Ta ustanova pokriva 80 odstotkov vsega italijanskega izvoza v Libijo na treh sektorjih: železarstvu, storitvah in gradnjah infrastruktur. Na področju železarstva izvažata svoje proizvode v Libijo predvsem Dalmine in Nuova Italsider, na področju storitev je na prvem mestu Alitalia, kar pa zadeva strukture imata vodilno vlogo Sirti in Cimi-montubi.
Pomembna je tudi prisotnost ustanove ENI v Libiji. Preko družb AGIP, SAIPEM in SNAM opravlja ustanova ENI predvsem raziskave, obstajajo pa tudi dogovori o mešanih naložbah za izkoriščanje ležišč petroleja in zemeljskega plina. Najpomembnejši je dogovor o izkoriščanju ležišča Bouri, iz katerega pridobivajo približno 80 tisoč sodov petroleja dnevno.
V Libiji deluje tudi mnogo italijanskih gradbenih podjetij. V letu 1984 so imela ta podjetja v zakupu za 363 milijard lir, v letu 1985 pa za skoraj 200 milijard lir. Številna podjetja z več sto delavci morajo še dokončati dela. Tako je na primer leta 1985 družba Sil iz Genove dobila v zakup gradnjo hiš za 64 milijard lir, družba Fiat ingeniering gradnjo neke delavnice za 127 milijard in družba Guffanti vzdrževanje radiotelevizijskih naprav za 2 milijardi lir. Leta 1984 si je družba Impregilo zagotovila zakup za gradnjo pomorskega oporišča Hons za skupno 428 milijard lir, družba Astaldi estero gradnjo nekega letališča za 174 milijard, dražba Stradedile estero gradnjo namakalnih naprav za 381 milijard, družba Degfer gradnjo bolnišnice v Ben-gaziju za 13 milijard in pol, družba Delma pa razna gradbena dela za 295 milijard lir. Tem je treba dodati še dražbo Dipenta, ki ima v zakupu gradnjo zavoda za civilno letalstvo v vrednosti 40 milijard lir, dražbo Lodigiani, ki gradi razna dela v vrednosti 185 milijard lir in končno skupino apulijskih podjetij z imenom Fazano, ki gradi novo univerzo v Tripolisu v vrednosti 256 milijard lir.
Seja izvršnega odbora SKGZ
Obsodba zavlačevanja z zaščitnim zakonom
Razstava v koprski knjižnici Srečka Vilharja
Manjšine naše bogastvo
TRST — V ponedeljek je izvršni odbor Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu razpravljal o političnem položaju v treh pokrajinah. V Trstu razpada Lista, kar je prišlo do izraza z nedeljsko skupščino, na kateri se je razklala, umerjenejši del z Giuricinom in drugimi je bil praktično odstranjen, ostal je skrajno desni, ki je razbit in skregan. Sedaj Lista zahteva samo še župana, na od-borniško mesto v deželni vladi in na programe je povsem pozabila. Na seji je bil govor tudi o pokrajinskem kongresu federacije KFI in bližnjem kongresu Slovenske skupnosti najprej na pokrajinski nato pa na deželni ravni.
Na Goriškem se je s težavo uspela zakrpati kriza krajevnih uprav, do katere je prišlo na osnovi sporov o-krog bolnišnic. Izvršni odbor se je podrobneje ukvarjal s spomenikom na temo »fojbe«, ki ga bodo v sredini maja postavili v središču Gorice in kar ima izzivalni značaj, saj prav gotovo ne prispeva k sožitju in utrjevanju prijateljstva. Zato bo Zveza sprejela ustrezno stališče.
Daljša razprava se je razvila o izredno uspeli tiskovni konferenci videmskega teritorialnega odbora, na kateri so slovenski predstavniki videmske pokrajine izkazali svojo strnjenost in na kateri so bili prisotni vidni predstavniki političnega življenja. Izvršni odbor je v tej zvezi razpravljal o zanimivem predlogu, da bi se vršila seja glavnega odbora, ali
razširjenega izvršnega, v Vidmu, kar bi predstavljalo v sedanjem razdobju tudi odmevno politično manifestacijo in z njo pritisk, da se pospeši razprava in premosti sedanji zastoj pri postopku obravnave globalnega zaščitnega zakona.
Izvršni odbor je odločno obsodil zavlačevanje razprave o globalnem zaščitnem zakonu, kateremu smo priča, in dejstvo, da se stvari ne premikajo ne na vladni ne na parlamentarni ravni, čeprav pa se istočasno čuje-jo različne govorice in krožijo nepotrjene vesti. Do izraza je prišlo stališče, da je treba obnoviti delo enotne slovenske delegacije, pa čeprav je med kongresi določen premor logičen in naraven.
Končno je izvršni odbor še razpravljal o predvidenih obiskih in se sporazumel, da bo v kratkem obiskal Unijo Italijanov za Istro in Reko, s katero vežejo Slovence v Italiji vrsta podobnih vprašanj in skupni načelni pogledi na celotno manjšinsko problematiko. še pred poletnimi počitnicami se načrtuje obisk predstavnikov SZDL Hrvaške, nato pa naš obisk koroškim Slovencem, obisk predstavnikov SZDL Bosne in Hercegovine in avtonomne pokrajine Vojvodine.
Izvršni odbor je pozdravil jugoslovanske akademike, ki bodo na dvodnevnem študijskem obisku v treh pokrajinah in pobude zlasti mladinskega odbora, da vzpostavi stike z evropskim birojem in z mladinskimi predstavništvi Evropske skupnosti.
KOPER — Ena od nalog koprske knjižnice je tudi, da posveča čim-večjo pozornost manjšinskim vprašanjem, tako pri zbiranju in hranjenju tovrstnega gradiva, kot tudi pri razstavah. Tako so v letu 1984 pripravili razstavo o sodobni književnosti Slovencev v Italiji, v letu 1985 o sodobni književnosti Italijanov v Jugoslaviji, letos pa zgoraj omenjeno razstavo »Manjšine — naše bogastvo« — vse kot doprinos k boljšemu spoznavanju italijanske in slovenske narodnostne skupnosti in njunih problemov.
V 12 vitrinah je zbranih 177 knjig in brošur, ki obravnavajo manjšinska vprašanja na zahodni meji med Italijo in Jugoslavijo.
Najprej je predstavljeno splošno gradivo o manjšinskih vprašanjih.
med katerim je pomembnejši zbornik »Razprava in gradivo« Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane. Sledi prikaz gradiva o italijanski narodnostni skupnosti v Jugoslaviji, kjer so med drugim razstavljene tudi publikacije Centra za zgodovinske raziskave iz Rovinja, nadalje dela o Italijanih v NOB, o kulturi in o šolstvu italijanske narodnostne skupnosti ter o dvojezičnosti.
Tudi knjižno gradivo o Slovencih v Italiji je na razstavi bogato zastopano. Razdeljeno je na dela, ki obravnavajo Slovence pred letom 1945 in po omenjenem letu.
Najpomembnejša dela za obdobje pred letom 1945 so številne publikacije profesorja in znanstvenika Lava Čermelja, knjige dr. Milice Kacin -
Wohinz, »Boj Slovencev pod fašizmom za narodnostne pravice« Avgusta Sfiligoja, »L’identità cancellata« Paola Parovela ter nekatere druge.
Temeljno delo o Slovencih v Italiji po letu 1945 je obsežen zbomik »Slovenci v Italiji po 2. svetovni vojni«, ki ga je uredil prof. Janko Jeri ter izdalo Založništvo tržaškega tiska leta 1975. Pomembne so tudi vse publikacije Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta.
Zanimivo je tudi gradivo o narodnostih v Istri. Tu bi opozorili na knjigo »Iredentismo adriatico« Angela Vivanteja, ki je prvič izšla v Firencah leta 1912 in je bila leta 1984 ponatisnjena ter na knjigo, ki govori o Romunih v Istri (Vassilich G.: Sui Rumeni dellTstria, Trieste 1900).
Neknjižno gradivo je razstavljeno na panojih. Tu so članki o obeh narodnostnih skupnostih, članki o Koprskih srečanjih ter o tržaških krožkih »Istria« in »Skupina 85«.
Na panojih so razstavljene tudi nagrajene naloge iz italijanščine kot jezika okolja z natečaja za učence in dijake slovenskih in hrvaških šol v Istri ter fotografije iz kulturnega življenja italijanske narodnostne skupnosti iz Kopra.	•
Razstavo bogatijo reprodukcije grafik iz dragocenega albuma iz leta 1842 »Memorie di un viaggio pittorico nel Litorale austriaco« priznanih slikarjev A. Selba in A. Tischbeina. Razstavljeni so: Piran, Kmetica in prodajalec rib, Slovanska ohcet in Solinarka.
Vse razstavljeno knjižno gradivo je iz fondov Koprske knjižnice.
L. VRABEC
KPI o obmejnem gospodarstvu
VIDEM — Po nedeljskem srečanju KD o gospodarski dejavnosti na obmejnem področju, je včeraj tudi KPI priredila podobno odprto razpravo, na kateri je orisala svoja stališča in predloge. Prav KPI je namreč že pred leti prva iznesla predlog o mednarodnem sodelovanju, v obmejnem pasu, KD, ki se je od vsega začetka izkazala zelo skeptično do te pobude, pa danes že spreminja odnos do nje.
Poslanca Cuffaro in Baraccetti sta takoj na začetku svojih posegov zavrnila razne predloge o normativih, ki bi veljali za vse, brez izjem, KPI namreč vztraja pri dveh poglavitnih točkah: povečanje zaposlovanja in večje sodelovanje z evropskim trgom. Podjetja, ki se bodo dejansko zavzemala za ti dve obliki kooperacije, bodo lahko uživela podpore, ki jih bo vseboval zakon. Obenem pa je treba urediti tudi področja s posebnim carinskim režimom, na katerih bodo delovala podjetja z mešanim kapitalom.
KPI nadalje posveča posebno pozornost načrtom za raziskovalna področja in sektorje, tehnološki posodobitvi v korist podjetij. Posebni posegi bodo potrebni na goratih področjih in v obmejnih občinah. V slednjih dveh primerih so predvideni posebni finančni in investicijski ukrepi, nova delovna mesta in druge usluge.
Srečanje gledališč Alpe-Jadran
Koncentrat evropskih iskanj izmenjave izkušenj in povezovanja
GORICA, NOVA GORICA — Srečanje gledališč Alpe - Jadran se nagiba v svoj zaključni del. Dnevno se zvrstita po dve predstavi, ki privabita v razne dvorane še kar številno občinstvo, ki pa ga je precej manj od prejšnjih let. To velja še zlasti za italijanski del, ki je dobesedno brezbrižen in kljub temu, da poteka vse v simultanem prevajanju in so programi dvo in večjezični, ne kaže posebnega zanimanja za vendarle odmevno prireditev. Tudi italijanski tisk ima pri tem svoj del krivde, saj mimo izredno skopih informacij ne gre in še te informacije padejo v prazno. Že večkrat smo zapisali, (tudi v prejšnjih letih), da se soorganizator goriška Občina premalo zavzema za Srečanje, predstavnikov občinske uprave ni nikjer, upati je, da bo vsaj danes drugače, ko bo zvečer predstava v Verdiju. Ti podatki in te ocene bi nas lahko zavedli v »negledali-ška<r zanimanja, zato pa raje ostanimo pri bistvu festivala.
Dolžni smo še informacijo o ponedeljkovem dogajanju, o sinočnjem pa itak kasneje. Kar zadeva strogo gledališki aspekt bomo zapisali, da je bila v solkanski dvorani predstava Primorskega dramskega gledališča »Šest oseb išče avtorja« Luigija Pirandello, katero smo že večkrat videli in tudi opisali. Tokrat lahko samo še potrdimo, da gre za eno najbolj uspelih postavitev novogoriškega teatra.
Zvečer so bili na vrsti spet gostje iz Avstrije. Graški Studiobiihne je predstavil Gruberjev in Presteletov Heimatlos (Brez domovine), to je nekakšno »gostilniško opero« z glasbo in petjem, v kateri se prav gnetejo najrazličnejši motivi: ljubezen, ljubosumje, seks, umori, pretepi, za vsem pa je videz prodorne ironije. V bistvu pa gre za demontažo vsakršnih gledaliških, opernih in filmskih form, kritiko kiča »ljudske igre« in kiča filma. V tem »razbijanju« klasike ni prizanešeno prav nikomur. Nihilizem, odvračanje tradicije? Ne, to najbrž ne, gre samo za iskanje novega, ki naj res temelji na novem oziroma prastarem reku, ki ga izusti na koncu dirigent: »Življenje je muka, življenje je ječa, ljubezen v življenju — največja sreča«.
Ponedeljkov dopoldan je zapolnila okrogla miza na temo: Nove smeri evropskega gledališča. Razpravo je vodil Zagrebčan Peter Selem, odprl pa ravnatelj PDG Sergij Pelhan. Nastopili so razni razpravljavci iz Italije, Avstrije, Poljske, Finske, ZRN in Jugoslavije, ki so skušali podati sedanjo sliko gledališča v posameznih deželah, to sliko pa bi lahko strnili v skupni okvir, da kljub različnim izrazom, situacijam, družbenim položajem je končni rezultat oziroma imenovalec isti: osvobajanje človeka, vračanje h klasiki. Avantgardna gibanja sedemdesetih let so namreč kaj kmalu iztrošila svoj naboj, določena utopija je prišla do svoje izčrpanosti, tako da je zdajšnje zatekanje v lepoto in estetski videz logična posledica. Jasno, da se ti videzi kažejo tudi s svojimi nasprotji, cinizmom in brutalnostjo. In vloga gledališča? Reševati kulturo in ljudi, reševati umetnost, kar je seveda v vseh deželah enako.
Kljub temu, da je okrogla miza potekala v slovenskem mestu in ob meji, za katero tudi živi slovensko ljudstvo, pa ni v novogoriškem Delta centru spregovoril niti en slovenski predstavnik, čeprav vemo, da je slovenska teatrologija vse prej kot podcenjevanja vredna...
Drugo Srečanje gledališč Alpe - Jadran pa vendarle zadošča svojemu namenu. Razen prvega dne, ko sta bili dve povprečni predstavi, smo v naslednjih videli prav kakovostne uprizoritve in se soočili z najrazličnejšimi formami in iskanji. Po tej, gledališki plati, je torej festival nadvse vznemirljiv in se približuje končnim obrisom, ko bi morali postati obsoški mesti središče podajanja tovrstnega umetniškega izražanja, koncentrat evropskih iskanj, mesti srečevanja gledališčnikov, izmenjave izkušenj in povezovanja, kar bi moral že sam zemljepisni prostor dogajanja po svoji naravi biti.
Še nekaj o današnjem programu. V Domu krajevnih skupnosti bo zjutraj ob 11. uri sestanek medfestivalske-ga odbora, ob 17.30 bo v novogoriškem kulturnem domu gostovalo gledališče Bratri Mrštiku iz Brna z Merlejevo igro ženske na oblasti, zvečer pa bo v goriškem Verdiju Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda uprizorilo Potujoče gledališče šapalovič. MARIJ ČUK
Spodbudni sadovi programa za kmetijstvo na Vipavskem
VIPAVA — Program za kmetijsko preobrazbo Vipavske doline uspešno izvajajo, saj so doslej mehorirali nad 3 tisoč hektarov polj. Program predvideva izboljšanje oziroma ureditev skupaj okoli 4 tisoč hektarov zemljišč in ga bodo v celoti uresničili čez nekaj mesecev. Na izboljšanih površinah v Vipavski dolini so že občutno povečali pridelavo raznih kultur, tako da so se tudi tržni presežki močno povečali.
V Vipavski dolini na primer sedaj pridelajo že okoli 8 tisoč ton koruze in jo imajo več kot dovolj za lastne potrebe. Še pred nekaj leti pa so morah več kot 3 tisoč ton koruze za prehrano prebivalcev in za krmljenje goveda in prašičev nabavljati od drugod. Povećah so se tudi pridelki drugih kultur, narasla je prireja živine in povečal se je odkup mleka. V živinorejski farmi na Okroglici so lani vzredili 600 glav pitancev za trg, prireja pa bo letos znašala že okoli 1.600 glav pitancev. Slednji bodo v glavnem namenjeni za zakol oziroma za izvoz v sosednje kraje v Italiji. Zasebni lastniki zemlje oziroma živinorejci so leta 1984 oddali vipavski mlekarni okoh 6 milijonov litrov mleka, lani pa je odkup narasel na približno 7 milijonov 200 tisoč litrov mleka.
Kmetijski. kombinat Vipava, ki je soinvestitor omenjenega velikega projekta za preobrazbo Vipavske doline, pa prejema oziroma odkupi manj pridelkov kot pa na primer pred desetimi leti, ko je bila kmetijska pridelava na tem območju veliko manjša. Pridelovalci namreč največji del pridelkov prodajo neposredno. Blago pošiljajo po vsej Sloveniji in tudi čez
mejo v Gorico. Vodja razvojnega oddelka kombinata ing. Angel Slo kar poudarja, da so zasebniki lani na črno, to je nezakonito, zaklali o-koh 2 tisoč glav govedi. Vinogradniki neposredno sami prodajo letno tudi okoh 400 vagonov vina, pa okoh 5 mi-hjonov litrov mleka in vehko tudi drugih pridelkov.
Tako v Vipavski dohni nastaja nevzdržno stanje, ko se kmetijska pridelava zlasti zaradi učinkovanja družbenih naložb (za preobrazbo kmetijstva je bilo doslej investiranih o-koh 400 milijard starih dinarjev) hitro veča, hkrati pa narašča prodaja po zasebnih kanalih in obhkah. Pri tem dodajamo, da dobe kmetovalci od družbe razne olajšave, regrese in druge obhke pomoči za spodbujanje pridelave, dohodek pa v celoti ostaja samo njim. Položaj je zaskrbljujoč tudi zato, ker zaradi omejenega odkupa ni zagotovljena preskrbljenost s surovinami
Za takšna gibanja pri odkupu zanesljivo ne gre dolžiti kmetovalcev, ki se pač le prilagajajo razmeram na tržišču in poskušajo svoje pridelke vnovčiti po najboljših cenah. Bolj gre za organizacijske in druge pomanjkljivosti v Kmetijskem kombinatu, ki izvaja odkup pridelkov v Vipavski dolini. Zdaj kombinat skupaj z občinskimi upravami v Novi Gorici in Ajdovščini preučuje nove ukrepe in pohtiko, da bi se vehkanska denarna sredstva, ki so bila investirana za preobrazbo Vipavske dohne začela v družbi tudi vračati. Pri tem seveda ostaja zagotovljeno zasebno lastništvo zemlje.
MARJAN DROBEŽ
Marija Vojskovič
Mi smo od tam...
ii.
In ko je že začela, ni mogla kar nehati, in je povedala zgodbo, kj smo jo imenovali »kižemiže«. Ta se je začela tako, da je bila nekoč sama z otroki doma, ko je na vratih pozvonilo. Ni si upala odpreti. Malo je že znala tolči po tržaško, in je zaklicala z močnim glasom: »Ki že?« In od one strani vrat se je odzval debel moški glas: »Mi že!« O, Mati božja, kdo neki je tam zunaj? Ne, ne bo odprla, je sklenila. Pa vendar, bi bilo dobro vedeti... »Ma ki že mi že?« je zavpila. Tedaj se je zunaj zagrohotalo. Tako se je grohotal samo stric Toni. In prav on je bil!
— Ma, to smo že stokrat slišali,« se je oglasil oče, ki je za mizo bral časopis.
— Reees? je rekla mati s takim živim presenečenjem, da ni bilo moči očetu pritrditi. Oddahnila se je
in se nasmehnila. »Pa tisto sem vam pravila, kako sem nesla denar na pošto?« In kakor da ne vidi, kako se muzamo, se je vrgla v pripovedovanje, kako jo je teta Marija zadnji hip zgrabila za roko, ko je že hotela potisniti denar v poštni nabiralnik.
Ta pripoved nikoli ni minila, ne da bi oče jeznorito vprašal: »Pa zakaj ti Marija ni povedala, kako se to naredi?«
— Oh, kako pusto sprašuješ,« je rekla mati. Naslonila se je na topli rob štedilnika in se prepustila dremanju.
* * *
Kadar je prišel iz Trsta stric Ferdinand, očetov najstrejši brat, in ga je naša mati videla stopiti skozi vrata, je glasno zastokala. Upali smo, da je stric vsaj malo gluh, zakaj njej nismo mogli dopovedati, naj tisto stokanje zadrži v notranjih prostorih svojega o-prsja. Molči, molči, je govorila in se zlovoljno držala. Potem je stopila k stricu in mu podala roko: »Dober dan, Nando, si pršu...? Stric se je smejal in jo premeteno gledal z majhnimi rjavimi očmi pod težkimi vekami, ki jih je vleklo rahlo proti sencam. Ni ji več rekel, da je kakor glavnik, s čimer se ji je nekoč hudo zameril. Ne vem, ali se je od tistihmal zredila, ali
pa je le prišel na to, da nekaj takega ženski ni vljudno reči.
Naša vprašanja po domačih je odpravil z levo roko, v glavnem je povedal, da »čč, živijo...«, nakar je preklel Mussolinija in vso njegovo žlahto, ker prodajajo zdaj v Trstu kruh, ki ga mesijo iz moke, pomešane z gipsom; že drugi dan je trd kot kamen. In da bodo Taljanaci kmalu tekli iz Abesinije. Joj, kako bodo tekli. Abesinci pa za njimi. To bo lov! In se je smejal in kazal majhne, čvrste, od tobaka potemnele zobe. Usta mu je pri smehu vleklo malo na stran, kakor bi imel v levem kotu ust oteklino, sicer pa je bil čeden možak, visok, trščat, zagorelega, od sonca in bu-rje ustrojenega obraza. Istrski kmet, četudi rojen v Trstu, kjer je prebil vse življenje.
Po vojni so mu »Taljanaci« dali pokojnino, ki je bila trikrat višja od pokojnine mojega očeta. S privoščljivostjo ga je vsakokrat vprašal, koliko pokojnine ima, nakar je zmagoslavno povedal, koliko je ima on. Pa se nisem metal za delom, kakor si se ti. Saj nisem matast! Bisogna essere anche un pò furbi!« In je zavrtal s kazalcem v desno sence. »Ma, ja, ma, ja,« je mrmral naš oče precej potaftano, »saj mi jo bodo mogoče zvišali...« »Čakaj, osel, da trava rase,« se je posmehnil stric Ferdinand. »Si ostal v Ljubljani, zdaj pa imaš!«
RAZKOL LISTE
Naše mesto v središču današnjega vsedržavnega protestnega dne
Stavka v pomorskem gospodarstvu: proti razvrednotenju javne flote
Lista za Trst se je razklala. To je prva in osnovna ugotovitev nedeljske skupščine. Na Pomorski postaji so bili prisotni skrajni desničarji, ni pa bilo več Giuricina, Marchia, Pellisa in drugih, ki so se sklicevali na heterogenost in vsaj verbalno na nekatera socialistična načela, prav gotovo pa so odražali umirjenejša stališča.
Ni bilo njih, kot ni bilo mnogih, zelo mnogih, članov Liste: dobra polovica ni plačala prispevkov, od onih, ki so jih poravnali, pa je bila v dvarni ponovno šibka polovica: okrog 300 članov. Kje so oceanske, navdušene, prekipevajoče in strnjene množice melonov izpred nekaj let? V nedeljo na Pomorski postaji, o njih ni bilo več niti skromne sledi.
V nedeljo, razen izjem, ni bilo več umirjenih predstavnikov, ostali so skrajno desni, ki si bodo izvolili u-streznega tajnika in vodstvo. V kongresni dvorani in po hodnikih se je neprikrito govorilo, da je masonska loža (pa naj bo ona z oznako P2 ali brez te oznake ali mešanica obeh, za podrobnosti tako vedo samo posvečeni) prevzela oblast neposredno v svoje roke.
Pa tudi med njimi ni vse gladko, nobene idile, pa čeprav je lahko prišlo do izključitve Giuricina in njegovih samo na osnovi osi Cecovini -Gambassini. Oba prvaka sta se sporekla in ozmerjala z izrazi, ki smo jih vajeni v osmici, ali še raje v predmestni krčmi, ne pa iz ust tako uglajenih in uglednih oseb.
O čem sta se sporekla? Okrog Gam-bassinijevega popravka, da se pred zaključkom pogajanj ponovno skliče skupščina. Na videz skromen, sramežljiv in nenevaren popravek, v resnici pa velik kamen na Cecovini-jevi poti na županski prestol. »Sedaj ali nikoli več« je vzkliknil Cecovini na skupščini med svojim nedeljskim govorom.
To pa je drugi del razkroja Liste: V nedeljo se ni govorilo o programih, o industrijskih conah, o brezcarinskih conah. Krasu, zaščiti okolja, brezposelnih in tržaški prihodnosti. Govorilo se je samo o »poltronah«, točneje o eni sami, županski. Lista se je odpovedala deželnemu odborniku, odpovedala vsemu, programe pa je Cecovini uradno označil za »ciacole«. Zanima samo župansko mesto, kot jez proti nadaljnjemu razpadu, pred vsem pa kot odraz osebnih ambicij.
Slovenci smo bili omenjeni na videz mimogrede, ko je Cecovini dejal, da jim je dosedaj uspelo nadzorovati potek razprav o globalnem zaščitnem zakonu in torej — pristavljamo mi — negativno vplivati. To ne bodo več zmogli, če ne bodo vključeni v organe oblasti.
Kaj sedaj? Lista je pred dobrim letom podpisala z nekaterimi strankami obvezujoč sporazum o štafetah in še čem. Sedaj se je večini obvez sama odpovedala. Je to sploh še ona Lista, ki je sporazum podpisala? Formalno pravno morda da, toda lahko je tudi to dvomljivo, saj bodo danes in jutri izbrali tajnika, ki predstavlja
vsebinsko-politično nekaj drugega. A-li veljajo omenjeni sporazumi za bivše člane, veljajo za člane, ki jih povezuje samo še tenka nit, kot to ugotavlja Giuricin? Velja sporazum o štafetah tudi za pokrajino?
Bistven je seveda političen odgovor, ki v politiki (pa tudi drugod) odvisi od razmerja sil. V nedeljo so se bali kot hudič žegnane vode volitev, saj dobro vedo, da bi jih hudo izgubili.
Kako sedaj, kakšno bo novo poglavje tržaškega političnega življenja, je seveda v rokah strank, celotnega demokratičnega Trsta. Razdobje Liste gre k zatonu, veliko vprašanje pa je, če gre z njim v dokončen zaton vse negativno, zaprto, zaplotniško, nacionalistično in izključno v preteklost usmerjeno, kar je prinesla Lista in kar je bila njena osnovna značilnost. Se bo zbudil in prevladal demokratični in odprti Trst? To je resnično in to je odločujoče bistvo zastavljenega vprašanja in z njim povezane široke demokratične bitke.
BOGO SAMSA
• Vladni komisariat F-JK obvešča, da bodo pismeni izpiti za 114 mest namestnika svetovalca na prefekturi v dneh 2., 3., 4. in 5. aprila v Rimu (Ergife Palače Hotel, Trg Mossa). Začetek preizkušenj ob 8. uri.
V soboto je bil na strankinem sedežu v Trstu kongres Mestne sekcije Slovenske skupnosti v Trstu. Dosedanji sekcijski tajnik dr. Marko Udovič je poročal o opravljenem delu in poudaril nujnost pomladitve sekcij-skega vodstva ter poživitve dela na področju, kjer ima stranka kakih 1.300 zvestih vblivcev.
Pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej je poročal o pripravah na pokrajinski kongres in o sedanjem zapletenem upravnem položaju na Tržaškem.
V razgovoru je prišla na dan odločna obsodba načrtov, ki jih gojijo socialistični in nekateri drugi predstavniki, da bi spremenili deželni vo-
V Trstu bo danes osrednja manifestacija v okviru vsedržavne splošne stavke v pomorskem gospodarstvu, ki jo jo enotna sindikalna zveza CG IL - CISL - UIL oklicala v korist prenove in oživitve tega pomembnega sektorja in integracije med njegovimi temeljnimi sestavnimi deli, ki so pomorstvo, ladjedelništvo in pristaniški sistem.
Pomorski sektor namreč že nekaj časa živi dolgo fazo nazadovanja in zatona, kar se, težko odraža na ravni zaposlenosti in nezdrave konkurence med vzhodno in zahodno obalo polotoka. Sindikati vidijo glavne vzroke teh razmer v vladni politiki brezbrižnosti in nezanimanja, ki je javnim podjetnikom pri finančni družbi Finmare ponudila varen alibi ter jim omogočila lahko politiko brezob,-zirnih krčenj. Odsotnost politike industrijskih izbir grozi tako postopno pripeljati do marginalizacije javnega ladjevja, ki mu strateškega pomena za vsedržavno gospodarstvo ne pripisujejo le sindikati, temveč tudi parlament, obmorske dežele in kra-
lilni zakon in tako naravnost izključili edino slovensko stranko od izvolitve deželnega svetovalca, ki ga ima SSk vse od ustanovitve dežele Furlanije - Julijske krajine.
Udeleženci so obravnavali tudi nekatere krajevne probleme in predloge za prihodnje nastopanje Mestne sekcije v korist slovenskega prebivalstva v mestnem središču.
Ob koncu je sekcijski kongres izvolil 13 delegatov za pokrajinski kongres, ki bo 12. aprila, in pa člane novega sekcijskega odbora. Vanj je stopilo več mladih. Na prvi seji odbora bodo obnovili ožje vodstvo in začrtali delovni spored.
jevne uprave. Sindikat se v takem položaju odloča za sindikalni boj v trdnem prepričanju, da obstajajo realne možnosti sanacije in revitalizacije pomorstva ter zaščite zaposlenosti v njem, in sicer z ustreznimi ekonomskimi in industrijskimi izbirami.
Današnja vsedržavna stavka, ki se je bodo poleg pomorščakov udeležili tudi ladjedelci in pristaniščniki, postavlja tri temeljne zahteve za pomorsko gospodarstvo: hitro odobritev državnega zakona o javnem ladjevju in dosego sporazuma s Finmare o premostitvi prehodne faze do te odobritve; pozitiven zaključek podjetniških pogajanj za področje ladijskih popravil, industrije ladijskih motorjev in off-shore; konkretna zastavitev vsedržavne pristaniške politike.
Rekli smo, da bo Trst v središču današnjega sindikalnega protesta, da bi tako poudarili še pxjsebno neugodne razmere v tukajšnjem pomorskem in ladjedelniškem sektorju. Stavkajoči se bodo zbrali ob 9.30 na Trgu Unità, zaključna manifestacija pa bo
»Nabrežinski kamen v sodobni arhitekturi« je bila tema zadnjega predavanja, ki ga je devinsko - nabre-žinska uprava priredila v ponedeljek v okviru pobud ob 2.000-letnici nabre-žinskih kamnolomov. Gost večera je bil tokrat univerzitetni docent Giovanni Ceiner, ki je po krajšem predstavitvenem govoru predstavnice u-prave Terčonove orisal glavne razvojne faze v arhitekturi in seveda možnosti uporabe nabrežinskega kamna. Pri tem se je osredotočil predvsem na dekorativni element in pomen, ki ga je v tej zvezi še pred nekaj desetletji imel kamen iz Nabrežine; s pomočjo diapozitivov je obenem prikazal tudi značilnosti sodobnih tokov v arhitekturi, pri tem pa se navezal na perspektive, ki jih v gradbeništvu lahko ima kraški kamen.
Po predavanju je sledilo srečanje z zbiratelji razglednic, ki so neposredno sodelovali pri zgodovinskem delu razstave v okviru katerega je, kot znano, predstavljena tudi serija starih razglednic.
V soboto si je nabrežinske kamnolome med drugim ogledala tudi skupina 40 članov Združenja Tržačanov in Goričanov, ki živijo v Rimu. Gostje iz Rima so vključili obisk v program svojega izleta, da bi se pobliže
na Pomorski postaji. Stavka sama je takole razčlenjena: 24 ur stavkajo pomorščaki na vseh ladjah v italijanskih pristaniščih, 2 uri stavkajo zaposleni na vlačilcih, prav tako 2 uri v vsaki delovni izmeni pristaniški delavci ter 2 uri delavci v Tovarni velikih motorjev. Arzenalu sv. Marka in v tržiškem Italcantieriju. Ob 10. uri bodo za kratek premor ustavili delo tudi zaposleni pri prevoznem konzorciju ACT in tako na simbolični način izrazili svojo solidarnost s pomembnim bojem za zaščito krajevnega gospodarstva. Današnje manifestacije se bodo udeležili delavci iz Tržiča, Ancone, iz Torre del Greco, Benetk in iz nekaterih drugih pomorsko - pristaniških mest.
Že včeraj smo poročali o polni podpori in solidarnosti, ki so jo današnji sindikalni manifastaciji izrekli tržaški komunisti, danes pa je tiskovno sporočilo v tem smislu izdala tudi pokrajinska federacija PSI, ki v celoti deli upravičene razloge za današnji dan sindikalnega protesta.
seznanili s kamnoseštvom in kamnar-stvom na Krasu.	IV.
Tehnični pregledi za vozila
Ministrstvo za prevoze je zaradi stavk osebja Nadzorništva za motorizacijo podaljšalo za dva meseca rok za tehnični pregled vozil, ki so bila prvič vpisana v avtomobilski register pred 31. decembrom 1975.
Lastniki omenjenih vozil morajo opraviti tehnični pregled v sledečih rokih: za avtomobile, katerih evidenčne tablice končujejo s številkami 1, 2 in 3 — do 31. maja; avtomobile s končnimi številkami 4, 5 in 6 — do 31. avgusta; za avtomobile s končnimi številkami 7, 8 in 9 — do 30. novembra in za avtomobile s končno številko 0 do 31. decembra.
• Tržaški mestni redarji razpolagajo s štirimi novimi avtomobili alfa romeo. Kot je predvčerajšnjim med krajšo slovesnostjo na Trgu Unità poudaril podžupan Sergio Trauner bodo novi, za zahtevnejše naloge posebej prirejeni avtomobili, nedvomno izboljšali učinkovitost občinske redarske službe.
V pripravi razstava o mučilnih sredstvih
Od 19. aprila do 25. maja b,o na ogled v Gradu sv. Justa razstava o mučilnih sredstvih od srednjega veka do industrijske dobe, ki jo bo priredila družba Meritman Limited pod pokroviteljstvom Tržaške avtonomne k-toviščarske in turistične ustanove. Razstavo so pripravili pred tremi leti in je odtlej prepotovala številna mesta v Evropi in ZDA ter povsod žela velik uspeh. Bolj kot o uspehu bi bilo primemo govoriti o pretresu, saj gre za pretresljivo dokumentacijo o tem, kaj vse je znal človek izumiti, da bi trpinčil svojega bližnjika.
Razstava obsega 85 večjih ali manjših orodij, ki so jih uporabljali od začetka 16. do konca 19. stoletja po Evropi za izvajanje smrtnih obsodb in za mučenje ljudi. Gre za edinstveno zbirko na svetu, ki pripada 18 evropskim in ameriškim lastnikom. Le-ti so se združili v konzorcij, ki namerava zbirati gradivo tudi o mučenju ljudi v našem stoletju vse do današnjih dni.
Kongres Mestne sekcije Slovenske skupnosti v Trstu
V okviru pobud ob 2.000 - letnici kamnolomov
Predavanje o nabrežinskem kamnu v sodobni arhitekturi
Lep večer »Foto Trst 80« v prijetni družbi jadranovcev
Lepo število ljudi, med njimi mnogi navijači košarkarske ekipe Jadran, se- je v ponedeljek zvečer udeležilo otvoritve razstave dveh mladih fotografov Arielle Ferfuia in Roberta Marchesija, ki jo je organiziral krožek »Foto Trst 80« in ki t\o na ogled še do 4. aprila v dopoldanskih in popoldanskih urah v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška.
Ferfuia se je predstavila z vrsto barvnih fotografij na temo »Pustne maske 86«, Marchesi pa s serijo črno-belih fotografij na temo »Alč Jadran«, med katerimi je bilo nekaj portretov posameznih igralcev, nekaj fotografij z raznih tekem, predstavil pa je tudi skupinsko fotografijo vseh igralcev, na katero so se člani Jadranove ekipe tudi podpisali.
Goste in udeležence večera je na kratko pozdravil v imenu krožka »Foto Trst 80« Antek Seražin, potem pa se je razvil prisrčen razgovor, v katerem so seveda najbolj aktivno sodelovah prav jadranovci, ki so radi od govarjali na razna vprašanja in seveda dajali svoj:m navijačem tudi avtograme.
Lep večer torej, ki je močno popestril dejavnost krožka, «Foto Trst 80«, bi moral tudi v bodoče pripraviti podobne večere, ki bi bili za udeležence zanimivi in bi prispevali tudi k boljšemu poznavanju dejavnossti te, za nas vse pomembne dejavnosti.
Po sestanku, ki sta ga zahtevali KZ in NZ
V tem mesecu prve odškodnine za odsek Veliki motorji-Lonjer
Pred dnevi so se na sedežu odbor-ništva za javna dela pri tržaški ob čini sestali predstavniki organizacij, ustanov in podjetij, ki so zainteresirani za gradnjo nove avtoceste na od-seku od Velikih motorjev do Lonjerja. Razpravljali so o vprašanjih izplačevanja odškodnine za razlaščeno zemljo in povračila povzročene škode na poljskih poteh, zidovih, vodnih tokovih in še o drugih tovrstnih problemih.
Do sestanka je prišlo na zahtevo Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev Naša zemlja, ki sta že pred časom s pismeno vlogo opozorila pristojne oblasti o vseh še odprtih vprašanjih. Poleg predstavnikov KZ in Konzorcija NZ so se sestanka, ki ga je sklicala dežela, udeležili deželni funkcionar na odborništvu za promet in prevoze dr. Danese, občinski odbornik Bari, odgovorni občinskega urada za nadzorstvo hitrih cest Span-garo, predstavnik Kraške gorske skupnosti Pečenik ter še zastopniki po-djetij Pahnieri in Vellani.
Predstavniki KZ in Konzorcija NZ so v prvi vrsti zahtevali spoštovanje sporazuma, saj prizadeti do danes še niso prejeli izplačano nobene odškodnine; ne gre pozabiti, da so ta zemljišča začasno zasedli leta 1983. Zainteresirani ljudje so zaradi takega dejstva upravičeno razburjeni in odločno zahtevajo spoštovanje sprejetih obveznosti.
Predstavniki javnih uprav in grad-
bena podjetja so bili spričo teh dejstev prisiljeni priznati, da je prišlo iz raznih razlogov do določenih zamud, vendar pa so potrdili, da podpisani sporazumi veljajo v celoti. Vsekakor so ob tej priložnosti sporočili, da se bo izplačevanje prve tranše odškodnin začelo 26. t.m., izplačilo druge pa konec aprila. Za prvo tranšo Izplačil je predvidenih 145.000.000 lir. Obenem so opozorili, da je v dolinski občini še 18 primerov, ki niso rešeni, ker prizadeti niso prijavili škode, ali pa niso predložili vse potrebne dokumentacije. Predstavniki KZ so s! s tem v zvezi obvezali, da bodo sku šali urediti zadevo.
Sporazumno pa so sklenili, da bo v prvi polovici aprila javni sestanek v Ricmanjih (seveda za prizadete z lo-njerskega in dolinskega področja),
na katerem bodo proučili trenutno stanje na tem odseku in razjasnili razloge, zaradi katerih je prišlo do zamud pri izplačevanju odškodnin in povračila škode ter da bi se s prizadetim prebivalstvom vzpostavil odkrit dialog. Predstavniki Kmečke zveze in Konzorcija razlaščencev so na sestanku zaprosili tudi za načrte o vozlišču na Katinari. ki so bili odobreni meseca februarja in ki zadevajo dela četrtega odseka hitrih cest od Ratinare in Lonjerja do Padrič.
• Tržaško šolsko skrbništvo sporoča, da bodo od 21. aprila dalje na o-gled začasne pokrajinske lestvice zainteresiranih za nova imenovanja na nižjih in višjih srednjih šolah za šolski leti 1986/87 in 1987/88.
Urnik trgovin za praznike
Od 1. aprila dalje bo za vse trgovine veljal poletni urnik. V nedeljo bomo namreč prešli na legalno uro in temu se bodo seveda prilagodili tudi trgovci. Nekaj sprememb v urnikih trgovin bo kot običajno tudi ob, velikonočnih praznikih. Združenje trgovcev je poslalo sledeča navodila:
sobota, 29. marca — lahkb bodo odprte tudi tiste trgovine, ki imajo običajno ob sobotah počitek;
nedelja, velika noč — vse trgovine bodo zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte v predpoldanskih urah;
ponedeljek, 31. marca — dopoldne bodo odprte pekarne in mlekarne; sreda, 2. aprila — lahko bodo odprte vse trgovine, tudi tiste, ki so ob sredah popoldne običajno zaprte.
Včeraj obnovili deželne svetovalske komisije
Predstavnik SSk Drago Štoka predsednik deželne komisije za šolstvo in kulturo
Včeraj so bile obnovljene stalne in posebne komisije, ki delujejo v okviru deželnega sveta F-JK. Ta obveznost sodi v okvir obvez, ki jih predvideva notranji pravilnik, po katerem je treba te organe deželnega sveta obnoviti po dveh letih in pol od njihove umestitve. V glavnem so politične skupine potrdile dosedanjo sestavo komisij, do nekaterih sprememb pa je prišlo v predsedstvih teh organov.
Za predsednika komisije za šolstvo, kulturne dejavnosti, šport in rekreacijske dejavnosti je bil izvoljen predstavnik Slovenske skupnosti Drago Štoka (doslej je predsedoval komisiji za komunitarne zadeve in za zunanje odnose), medtem ko je bil svetovalec KD Massimo Persello izvoljen za predsednika komisije za higieno in zdravstvo, socialno skrbstvo in izseljenstvo, demokristjanski predstavnik Armando Angeli pa je prevzel predsedstvo posebne komisije za komunitarne zadeve in za zunanje odnose. Ostale komisije pa so potrdile dosedanje predsednike.
V komisiji za kulturo in šolstvo je bil za tajnika potrjen komunistični predstavnik Boris Iskra, svetovalec Štoka pa je tudi ohranil tajništvo komisije za javna dela. Po včerajš-
njih spremembah so predsedniki posameznih stalnih in posebnih komisij naslednji: 1. komisija Paolo Brai-da, KD (vprašanja predsedstva skupščine, krajevne ustanove, finance, proračun, načrtovanje); 2. komisija Angelo Ermano, PSI (kmetijstvo, gozdarstvo, gospodarstvo goratih področij); 3. komisija Drago Štoka, SSk (šolstvo in kultura, šport in rekreacijske dejavnosti); 4. komisija Angelo Spagnol, KD (industrija, trgovina in obrt); 5. komisija Gerardo Ciriani, PRI (javna dela, urbanistika in ekologija); 6. komisija Massimo Persello, KD (zdravstvo in higiena, socialno skrbstvo in izseljenstvo); 7. komisija Fragiacomo Oliviero, PRI (prevozi, promet in turizem); posebna komisija za vprašanja, ki so povezana z obnovo potresnega območja : Ivano Benvenuti, KD; posebna komisija za komunitarne zadeve in zunanje odnose: Armando Angeli, KD.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je izdalo komunike, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, da je bila 3. stalna deželna komisija za kulturo in šolstvo poverjena njenemu predstavniku dr. Dragu Štoki. Deželno vodstvo SSk se zahvaljuje svojemu deželnemu svetovalcu za delo, ki ga je opravil prej v komisiji za pro-
met in turizem, nato v komisiji za probleme osimskih sporazumov in mu želi veliko uspeha pri predsednikovanju nove komisije za kulturo in šolstvo. V tem trenutku je to pred-sedništvo za SSk izredno važno, saj je povezano s problemi od kulturnih društev do Slovenskega gledališča in šolskih rekonstrukcij, med katere spada tudi novi sedež slovenskega šolskega centra v Gorici. Deželno vodstvo SSk izraža posebej zadovoljstvo, da je njen predstavnik v deželni zbornici uspel v delikatnem obdobju poosimskih sporazumov in se ves čas zavzemal za celovito zaščito Slovencev v Italiji v okviru te komisije. Deželna zbornica F-JK je napravila, kar je bilo v njeni pristojnosti in je sedaj le želja ter upravičena zahteva, da se rimski parlament dokončno izjavi.
Deželno vodstvo SSk prav tako izreka svoje zadovoljstvo, da je bilo v okviru posebne komisije za Osimo dodeljenih toliko finančnih sredstev prek katerih bo naša dežela vse bolj povezana s Slovenijo in Avstrijo. SSk je prav tako prepričana, da bo v okviru stalne komisije za kulturo in šolstvo njen glas vse bolj vpliven in odločujoč za vsesplošni kulturni in šolski napredek našega slovenskega prebivalstva.
Zanimiva izvedba Chopina pianista Remala Čekića
V Kulturnem domu je bil sinoči šesti abonmajski koncert Glasbene matice v Trstu, katerega gost je bil mladi jugoslovanski pianist Kemal Gekič, dobro znan že jugoslovanski publiki, ki pa je dosegel že lepa priznanja ter vzbudil veliko pozornosti tudi v drugih državah, kjer je že nastopal na raznih tekmovanjih.
Program, s katerim se je Gekič predstavil tržaškemu občinstvu, je obsegal prav gotovo najlepša dela skladatelja Frederica Chopina, med katerimi v prvem delu andante spianato in veliko briliantno poloneso, drugi del sporeda pa je obsegal Chopinovo
Pobude Trgovinske zbornice za zmanjšanje brezposelnosti
Včeraj je bilo na Trgovinski zbornici srečanje s podjetniki, ki so se pobliže seznanili s posebno pobudo zbornice v zvezi s problemom intelektualne brezposelnosti v našem mestu.
Pri Trgovinski zbornici izhajajo iz o-snovnih postavk deželnega zakona št. 32 iz leta 1984, s katerim je Dežela skušala rešiti probleme brezposelnosti z uvajanjem posebnih štipondij, ki jih je delodajalec uporabljal za plačevanje socialnih dajatev novih uslužbencev. Te štipendije p>a so izplačljive šele, ko je nova stranka 24 mesecev v redni službi, kar po eni strani ščiti delovne pobodbe, po drugi strani pa finančno bremeni delodajalca v obdobju, ko mora novo moč šele uvajati v produktivni sistem in je zato zanj manj rentabilna.
Ponudba Trgovinske zbornice se navezuje prav na to delovno obdobje in si prevzema breme dodatne delovne štipendije, ki je po svoji zasnovi slična deželni, s katero finančno pomaga delodajalcu v tem začetnem obdobju. Ob tem pa si je postavila Trgovinska zbornice še eno pomembno izhodišče: svoja finančna sredstva misli namreč nameniti izključno podjetjem, ki bodo zaposlila stranke z višješolsko ali univerzitetno diplomo in tako nuditi tudi svoj doprinos k reševanju problemov brezposelnosti intelektualne delovne sile. Kako in kdaj misli Trgovinska zbornica uresničiti svojo pobudo, po zaenkrat še ni določeno, ker bo to v veliki meri odvisno prav od podjetnikov samih. Pobudo velja tudi za pavšalno mesečno vsoto, ki bo namenjena delodajalcem, v kolikor bo
tudi ta odvisna od posameznih primerov.
Dejanske potrebe delodajalcev bodo vidno vplivale tudi na dodatno ponudbo Trgovinske zbornice, na paire-janje tečajev o osnovah trgovinske teorije, za katere so morali vedno skrbeti delodajalci. Kdor bi rad nadaljeval po poti tradicionalnega uvajanja nove moči v podjetju, bo verjetno deležen večje finančne podpore, kdor po bo prepustil Trgovinski zbornici tudi vlogo »učitelja«, bo lahko računal na manjšo, a kljub vsemu še vedno zanimivo, delovno štipondijo.
Devinsko-nabrežinska sekcija VZPI-ANPI v Vipavski dolini
Devinsko - nabrežinska sekcija VZ Pl - ANPI je konec prejšnjega tedna priredila enodnevni avtobusni i-zlet v Vipavsko dolino, v okviru katerega je poleg ogleda zanimivejših krajev bilo tudi srečanje s tamkajšnjimi zastopniki borčevskih organizacij. Ob tej priložnosti so člani sekcije imeli v Vitovljah pri Šempasu skupno kosilo z nekaterimi bivšimi borci, še prej pa so pjoložili venec k spomeniku padlim v 'Rožni dolini. Poleg predstavnikov krajevne borčevske organizacije se je srečanja udeležil tudi odgovorni član za stike s tujino pri občinskem komiteju ZZB Nova Gorica.	IV.
KPI obsoja ameriške vojaške operacije v Sredozemlju
Deželno in tržaško pjokrajinsko vodstvo KPI sta včeraj zavzeli odločno kritično stališče do oboroženega spjopada med ZDA in Libijo v Sidrskem zalivu. Obsodili sta ameriške vojaške opjeracije, ki da spravljajo v nevarnost mir v celotnem Sredozemlju. V dokumentih, ki sta ju objavili, px>zivata italijansko vlado, naj čimprej pjoseže pri ameriški, da bi prenehala s sovražnostmi. Od italijanske vlade tudi zahtevata, naj se distancira od ameriškega ravnanja in naj izrecno izjavi, da nobena vojaška struktura na itabjanskih tleh ne nudi nikakršne opore ameriškim silam, ki so vpletene v spoopjadu.
Deželno vodstvo KPI prireja v ta namen manifestacijo jutri, 27. t.m., ob 18. uri v dvorani Ajace v Vidmu. Tržaško pokrajinsko vodstvo bo ppodobno manifestacijo priredilo v torek, 1. aprila, ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 v Trstu. Že danes pa Liga srednješolcev in Pobudni center za mir, ki sta včlanjena v ZKMI, prirejata manifestacijo na Trgu Oberdan z začetkom ob 9. uri.
Počila vodovodna cev pod Ul. Rossetti
Včeraj pod večer, natanko ob 17.55, je pod Ul. Rossetti pjočila vodovodna cev pri hišni številki 49 nedaleč od križišča z Ul. Pascoli. Izprod cestišča je privrela na dan voda v močnih curkih, tako da so mestni redarji morali preusmeriti avtomobilski promet po sosednjih ulicah, pri čemer niso mogli preprečiti hudih zastojev. Ul. Rossetti je bila pjopjolnoma zaprta prometu vse do 20.20, ko so delavci podjetja ACEGA odkopali cev in jo začeli prepravljati prod vodstvom inž. Luisa. Dela so se nadaljevala vso noč, promet pa se je lahko odvijal p» enem voznem pasu. Tehniki ACEGA so ob križišču med Ul. Rossetti in Ul. Foscolo namestili pip» za zasilno oskrbo okoliških prebivalcev z vodo.
Mladinski zbor GM je prispel v Prago
Mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki je odp»toval v nedeljo na Dunaj in naslednji dan v Prago, je srečno prispel v češkoslovaško glavno mesto. Potovanje je bilo zelo prijetno, le vreme je nekoliko ponagajalo mladim pevcem. Na Dunaju so imeli uspel koncert, medtem ko je koncert v Pragi odpadel zaradi priprav na kongres partije. Praznično vzdušje v češki prestolnici pa so mladi prevci izkoristili za ogled zanimivosti in muzejev.
Danes dop»ldne bo zbor p» predvidenem programu odpotoval v Olomuc, kjer sta na s {»redu dva koncerta. Pevci in njihovi spremljevalci se {»čutijo dobro in so vsi zdravi.
Drevi v Borštu
predvajanje
diapozitivov
V Srenjski hiši v Borštu bo danes, ob 20.30, na pobudo KD Slovenec predvajanje diapozitivov, ki jih je posnel vaščan Tullio Conti. Pokazal bo posnetke s potovanj po Holandski in Gvatemali.
Fotografske posnetke s svojih potovanj je Tullio Conti že predstavil na družabnih večerih v lanski kulturni sezoni PD Slovenec. Prikazal je tako diapozitive s pustolovske odprave na afriško vulkansko goro Kilimandžaro, vzpona na Ruvenzori med Albertovim in Viktorijinim jezerom in s potovanja po Maldivih. Sodeloval pa je tudi na vaških prireditvah. Posnel in prikazal je med drugim nekatere prizore iz živahnih pustnih dni na vasi.
Drevišnji fotografski sprehod v deželo tulipanov in med naravne zanimivosti srednjeameriške države Gvatemale bo Conti popestril s sočnim pripovedovanjem o svojih dogodivščinah.
Barbara Boneta
O Danes ob 18. uri bodo v družbenem centru v Naselju sv. Mavra pri Ses-Ijanu predvajali diap»zitive Valterja Macovaza o stenskih napisih v Istri. Kulturni večer prireja Krožek Istria.
mala črna kronika
Za tatove le drobiž
Neznanci so v p»nedeljek ponoči vlomili v samopx)strežno trgovino Supjer-coop v Ul. Pasteur. Pot v trgovino so si utrli z velikim izvijačem, da jih ne bi nato nihče »nadlegoval« pri delu p>a so izklopili električno napjelja-vo. Ves njihov trud in opreznost nista bila bogato poplačana: iz_blagajne so izcimili le nekaj drobiža.
Kraja na avtobusu proge št. 29
Mlad zmikavt je včeraj »spretno« izkoristil veliko gnečo v avtobusu proge št. 29, ki pjelje od Ljudskega vrta v Skedenj. Iz torbice 44-letne Liliane Liso De Luca, ki stanuje v Ul. Pasteur 33, je, ne da bi tega nihče od potnikov opazil, sunil denarnico in izstopil na postajališču v Ul. Svevo.
Okradenka se je malo zatem, bilo je približno ob 10. uri, zglasila na tržaški kvesturi in prijavila tatvino. Agentom je dejala, da se je v natrpanem avtobusu nenadoma nekdo pritisnil ob njo, zatem pa je videla mladeniča, ki si je na vrat na nos med gnečo utrl p»t do izhoda in izstopil v
Ul. Svevo. Ko je {»gledala v torbico, je uvidela, da ji je zmanjkala denarnica, v kateri je imela poleg vozniškega dovoljenja in drugih dokumentov še 70 tisoč lir. Lisova je policistom dokaj {»drobno opisala rokohitrca: mladenič je star od 18 do 20 let, visok je približno meter 80, ima kratko pristrižene lase, oblečen pa je bil v usnjen jopič rjave barve.
Zmikavti v uradu sindikata SNALS
Prijatelji tuje lastnine so pretekli konec tedna »pokukali« v urade v 1. nadstropju p»slopja v Ul. Polonio 5. Največji plen so odnesli iz urada {»krajinskega tajništva avtonomnega šolskega sindikata SNALS. Zmikavti so iz enega od predalov {»grabili mi lijon 700 tisoč lir. Tatovi so se prihulili v urad, p»tem ko so z udarcem z ramo nasOno odprli vrata. Tatvino je p»liciji prijavil 45-letni pokrajinski tajnik sindikata SNALS Giuseppe Ughi.
• Žrtev stanovanjskih miši je bil v preteklih dneh tudi 47-letni Nevio Drioli, ki stanuje v Ul. S. Lazzaro 21. Ukradli so mu zlatnino, računalnik in čekovni knjižici.
»Z zaprtimi usti«
Včeraj so v Novinarskem krožku predstavili knjigo Z zaprtimi usti — A bocca chiusa. Knjiga obravnava proces proti šestim levičarskim oporečnikom, ki se je lani zaključil v Beogradu.
Delo je predstavil Claudio Verna, zastopnik organizacije Centro studi libertari, ki je skupno z milanskim središčem Garcos založilo knjigo. Dva sta bila razloga, je dejal Venza, fci sta narekovala izdajo knjige: v prvi vrsti je bil to proces proti ideologiji (levičarskemu ekstremizmu) in torej primer omejevanja svobode misli, proti kateremu se anarhisti borijo. Nadalje je prav posebnost jugoslovanske družbene ureditve, iskanja alternativne poti v socializem, vredna posebne pozornosti
Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi André Lorain, ki je udeležence seznanil z delovanjem tako imenovanega komiteja Radovič, ki so ga v Parizu kot v drugih evropskih mestih organizirali po smrti srbskega tehnika, da bi vplivali na odločitve beograjskega sodišča.
V diskusiji je tudi sodeloval profesor Samo Pahor. Predstavil je svoje težave z italijanskim sodstvom in ugotovil, da njemu ne priskoči na pomoč noben komite, čeprav gre tudi v tem primeru za omejitev svobode izražanja.
sonato op. 58.
Večer je predstavljal za ljubitelje klasične glasbe pravi užitek, saj je mladi umetnik pokazal dobro tehnično znanje, predvsem pa velik smisel za podajanje Chopina, ki ga je izvajal, kot je sam v nekaterih svojih intervjujih novinarjem dejal, tako kot ga sam občuti in kot ga je zapisal tudi skladatelj. Prijetna ugotovitev za sinočnji večer pa je tudi ta, da je bila med občinstvom, ki se je udeležilo koncerta, pretežno mladina.
Posvet o prostorski stiski za prireditve
Sinoči je bilo v dvorani Baroncini javno srečanje z razpravo o prostorski stiski, s katero se danes na Tržaškem soočajo gledališke, kinematografske in druge sorodne dejavnosti. Posveta, ki ga je sklicala liberalna stranka, so se udeležili predstavniki številnih kulturnih ustanov s Tržaškega. Med razpravo so prišle do izraza nekatere zanimive teze, h katerim se bomo še {»vrnili.
T Dne 22. t.m. nas* je zapustila • naša draga
Danijela Kralj
(NELA)
Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče.
Žalostno vest sporočajo: mož Jožef, sin Nardo z ženo Lauro, vnukinja Danijela, sestra Marija ter drugo sorodstvo.
Trst, 26. marca 1986
,	V starosti 85 let je nena-
doma prenehalo biti preutruje-* no srce naše ljubljene mame, none in pranone
Karoline Slavec vd. Smotlak
Pogreb bo jutri, 27. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkolje.
Žalostno vest spwroèajo hčeri in sinovi z družinami ter drugo sorodstvo.
Mačkolje, 25. marca 1986
KD Primorsko in Zveza žena Mačkolje izrekata iskreno sožalje družinam Vilkota, Bazilija in Sergija Smo-tlaka ob izgubi drage mame.
Sekcija PSI - Dolina izreka globoko sožalje ob izgubi matere Karoline tov. Sergiotu, Egidiju in svojcem.
Moški p)evski zbor in KD V. Vodnik izrekata iskreno sožalje Egidiju Smo-tlaku in družini ob izgubi drage mame.
Reviji »Mladika« letošnja nagrada iz sklada D. Černeta
Ob podelitvi nagrade iz sklada Dušana Černeta je Društvo slovenskih izobražencev priredilo bogat in vsestransko zanimiv večer. Saša Martelanc je ob tej priložnosti povedal nekaj uvodnih misli o ^življenju in delu pokojnega prof. Černeta.
Letos je prejela nagrado, to je obresti glavnice, naložene v Hranilnici in posojilnici na Opčinah, revija »Mladika«, ki stopa v trideseto leto svojega obstoja. Dr. Egidij Vršaj je denarno vsoto, ki znaša pol milijona lir, izročil sedanjemu uredniku revije Mariju Maverju. Seveda pri tem ni važna nagrada v denarnem pomenu, saj je vsota le malo več kot samo simbolična. Pomembno pa je takšno javno priznanje, ki je za vsakogar spodbudno.
Prof. Martin Jevnikar je nato v daljšem referatu predstavil »zgodovino« nagrajene revije. Fašistično obdobje je Omrtvičilo sleherno dejavnost Slovencev. Komaj pa so se pogoji le za las izboljšali, je pri nas ponovno zacvetel tudi periodični tisk. V Trstu in Gorici je do danes nastalo okrog dvajset revij, od vseh teh pa se je kot redna revija ohranila le »Mladika«.
Njen pobudnik in ustanovitelj je bil prof. Jože Peterlin, ki je okrog sebe zbral krog slovenskih katoliških izo-
bražencev. Prof. Jevnikar je nato citiral pohvalno recenzijo o »Mladiki«, ki jo je tednik »Gospodarstvo« objavil ob zaključku prvega letnika. Tednik je pohvalil tako bogate ilustracije, kot tudi zanimivo in domiselno vsebino.
V zadnjih letih je revija »Mladika« dobila svojo novo prilogo »Rast«, ki jo mladi sami urejajo in izdajajo. Sergij Pahor je nato spregovoril o tridesetih naslovnih straneh te revije, ki so bile izobešene v steklenih panojih v dvorani. Načrte za platnice so največkrat izdelali danes priznani slikarji kot Klavdij Palčič, Milko Bambič, Jasna Merkù in Edi Žerjal.
Ob koncu je bilo treba spregovoriti še nekaj besed o knjižnici, ki že tri leta raste v prostorih Slovenske prosvete, in je poimenovana po Dušanu Černetu. Knjižni fond obsega danes skoro dva tisoč knjižnih enot. Pred kratkim je ta, še zelo mlada knjižnica, navezala stike z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, prav tako pa sodeluje z vsemi slovenskimi in zdomskimi organizacijami. Njen namen in cilj je izbira gradiva, ki obravnava probleme Slovencev v svetu, predvsem pa jo zanima slovenski tisk v Italiji.
Tvoren občni zbor Pihalnega orkestra Breg iz Doline
Pihalni orkester Breg iz Doline, ki ga že vrsto let vodi Niko Bersič, je imel pred nedavnim svoj redni občni zbor. Predsednik Giorgio Zahar je v svojem poročilu orisal delovanje pihalnega orkestra v teh zadnjih dveh letih. Orkester redno nastopa na vrsti prireditev, večkrat tudi gostuje izven svoje občine, nepretrgoma pa sodeluje z ostalimi vaškimi kulturnimi skupinami, kot so kulturno društvo Valentin Vodnik ali fantovska in dekliška Ma-jence. Po predsedniku je prisotnim prebral svoje poročilo še blagajnik Bernard Slavec, nakar so sledile razprave in volitve novega odbora.
S temi volitvami je prišlo v notra-njeni sestavi pihalnega orkestra do raznih sprememb. Vsi stari odborniki so bili sicer potrjeni, vendar so se jim pridružili številni mladi člani orkestra. Na novo so bile tudi določene funkcije posameznih odbornikov, pri čemer so skušali porazdeliti odgovornost med vse člane notranjega vodilnega organa. S tem se je zmanjšalo breme dela in odgovornosti, ki so ga imeli
prej le nekateri. Novost je tudi v tem, da ima vsaka funkcija po dva zastopnika, pomladitev pa pomeni, da ne sloni več vse le na starejših članih in da se bodo odslej tudi mladi godbeniki spoprijemali s problemi godbenega ustroja.
Pihalni orkester Breg šteje sedaj 35 članov, v kratkem pa se jim bodo pridružili še novi. V načrtu so nekatera gostovanja in poglobitev stikov z drugimi podobnimi organizacijami. Glavno upanje pa je, da bo delovanje orkestra v prihodnje še pestrejše in kakovostnejše.
Sedanji odbor sestavljajo predsednik Giorgio Zahar, podpredsednik Boris Čuk, tajnica Tanja Canziani, podtajnik Dionisio Gherbassi, blagajnik Bernard Slavec, podblagajnik Nataša Sancin, organizator Aldo Cunja, arhivar Giorgio Prašelj in odbornik Riccardo Sturman. Poleg njih so še odbornik^ brez pravice do glasovanja Vasja Čuk, Marko Ota, Ivan Lovriha, Paolo Sancin, Jasna Parovel, Tamara Dobrinja in Edi Bandi. (Dam)
_________gledališča______________
VERDI
Jutri, 27.t.m„ ob 20. uri (reda F/B) osma predstava opere »Volo di notte« in »Marsia« L. Dallapiccole.
ROSSETTI
Danes, 26. t.m., ob 17.00 bo Teatro Stabile iz Turina predstavil delo G. Sepeja "Itala film Torino". V vlogi Patroneja bo nastopil Luciano Salce. Režija — Giancarlo Sepe. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Danes, 26. t.m., ob 19.30: Elisabeth Le-onskaja — Dunaj, klavirski recital.
Mala dvorana
Jutri, 27. t.m., v petek, 28., in ponedeljek, 31. marca, ter v torek, 1. aprila, ob 19. uri: Retrospektiva filmov Marca Ferreria.
Okrogla dvorana
Jutri, 27. t.m., ob 19.00, javna znanstvena tribuna z mednarodno udeležbo : "O vprašanjih jedrske energije". Organizator: Časopis za kritiko znanosti.
PRIMORSKO
DRAMSKO GLEDALIŠČE
2. srečanje gledališč
Alpe Jadran 1986
Danes, 26. t.m., ob 11.00 v Domu skupnosti Krajevnih skupnosti v Novi Gorici sestanek medfestivalnega odbora.
Danes, 26. t.m., ob 17.30, v veliki dvorani Kultujnega doma v Novi Gorici: R. Merle "Ženske na oblasti" — Divadlo Bratri Mrštiku Brno, ČSSR.
Danes, 26. t.m., ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici: L. Simonovič "Potujoče gledališče ŠopaloviČ" (Putujoče pozoriš-te ŠopaloviČ) — Jugoslovansko dramsko pozorište, Beograd.
kino
ARISTON - 16.00, 21.30 Ran, dram., Fr.-Jap. 1985, 163'; r. Akira Kurosawa; i. Tatsuya Nakadai, Satoshi Terao.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150’; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Speriamo che sia femmina, dram., It.-Fr. 1986, 120'; r. Mario Monicelli; i. Liv Ullman, Catherine Denevue.
FENICE - Danes zaprto.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Revolution, dram., ZDA 1985, 120’; r. Hugh Hudson; i. Nastassja Kinski, Al Pacino.
NAZIONALE I - 16.30, 21.45 II sole a mezzanotte, dram., ZDA 1985, 135'; r. Taylor Hackford; i. Mikhail Baryshni-kov, Gregory Hines.
MIGNON - Danes zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Fantastiche lettone e viziose, porh. □ □
EDEN - 15.20, 22.00 La gang delle porno mogli in Attrazioni erotiche, porn. □ □
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 La foresta di smeraldo, dram., ZDA 1985, 115'; r. John Boorman; i. Powers Boothe, Charley Boorman.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 La messa è finita, dram., It. 1985, 110'; r. Nanni Moretti; i. Nanni Moretti, Ferruccio de Ceresa.
NAZIONALE II 16.00, 22.00 9 Settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
VITTORIO VENETO - 15.45, 22.00 Fotografando Patrizia, er„ It. 1984, 95'; r. Salvatore Sampieri; i. Monica Guerri-tore, Lorenzo Lena. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Le studentesse del piacere n. 69, porn. □ □
S pomladjo je prìvekal na plan mali
JAN
Da bi bil njegov travnik vedno pomladno postlan, mu želijo Mario, Gigliola in Goran
Ob rojstvu prvorojenčka JANOŠA
iskreno čestitata hčeri oz. sestri Jeleni in možu Primožu oče Erminio, brat Klavdij ter drugo sorodstvo
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
razstave
V	umetnostni galeriji "Malcanton"
bosta do 29. t. m. razstavljala slikarja Manfred Myka in Max Poeppel.
V	umetnostni galeriji CISEAT je odprta razstava slikarke Laure Rocco in Emilia Pampanina. Razstava bo odprta do 5. aprila.
V	umetnostni galeriji Cartesius bodo v soboto, 29. t. m., ob 18. uri, odprli razstavo Giovannija Tallerija. Razstava bo odprta do 10. aprila.
razne prireditve
V Narodni in študijski knjižnici bo
do 10. aprila (od 9. do 18. ure) odprta razstava del Miroslava Košute.
KD F. Venturini priredi GLASBENI VEČER s tamburaškim ansamblom KD F. Prešeren iz Boljunca in z domačim otroškim pevskim zborom danes, 26. t.m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar Miro pri Domju. Vabljeni!
______________izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja 31. t. m. (velikonočni ponedeljek), enodnevni izlet v Žabnice in na Trbiž. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure, razen ob sobotah, v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr. - tel. 61-011.
Sekcije VZPI—ANPI, KPI ter Zveze upokojencev CGIL iz Križa prirejajo 10. in 11. 5. avtobusni izlet v Bologno z ogledom rojstne hiše bratov Cervi in v Val Camonico, kjer bo shod garibaldinskih enot. Cena 90.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč v Domu A. Sirka v Križu (tel. 220-505).
včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. marca
EVGENIJA
Sonce vzide ob 5.57 in zatone ob 18.24 — Dolžina dneva 12.27 — Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 6.15.
Jutri, ČETRTEK, 27. marca
LIDIJA
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 10,1 stopinje, zračni tlak 998,2 mb narašča, veter 6 km na uro jugovzhodnik, vlaga 90—odstotna, dežja je padlo 8,6 desetink mm, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,7 stopinje.
PLIMOVANJE DANES: ob 3.39 najnižja -48 cm, ob 9.35 najvišja 42 cm, ob 15.34 najnižja -50 cm, ob 21.51 najvišja 59 cm.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gregor Colja, Stefania Berlocchi, Stefania Sorsi, Antonino Schi-pilliti, Letizia Rizzo.
UMRLI SO: 77-letni Orfeo Cosulich, 85-letna Carolina Salvi, 79-letni Oreste Gasparini, 73-letni Giovanni Zambarlin, 78-letni Giulio Bensi, 70-letna Anna Pi-sach, 63-letni Giuseppe Sforzina, 88-letna Augusta Vercon, 88-letna Francesca Sazie, 89-letna Maria Toic, 82-letna Maria Coglievina, 62-letni Albino Koterle.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. marca 1986 (Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30) (ludi od 13.00 do 16.00)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, UL.Baiamonti 50, Mazzinijev drevored 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229373) — po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
Zgonik (tel. 229373)— samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
• Italijansko združenje za poznavanje slovenskega jezika in slovenske kulture sporoča, da so se pričeli novi tečaji slovenščine. Prostih je še nekaj mest, interesenti naj se prijavijo na sedežu združenja v Ulici Valdirivo 30, tel. 65-440.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA
Pokrajina Trst
RAZPIS ZAKUPA NA PODLAGI ZASEBNE LICITACIJE
DELA: IZREDNO VZDRŽEVANJE POSLOPJA DOMA ZA OSTARELE »B.TA STUPARICH« V SESLJANU
ŽUPAN
glede na sklep občinskega odbora z dne 7. decembra 1984, izvedljivega v
smislu 7. člena zakona št. 687 z dne 8. 10. 1984;
SPOROČAM
da namerava uprava občine Devin -Nabrežina dati v zakup na podlagi zasebne licitacije dela za izredno vzdrževanje poslopja doma za ostarele »B.ta Stuparich« v Sesljanu; po načrtu, ki ga je novembra 1984 izdelal arh. Marino Kokorovec; osnova dražbe je 544.999.937 lir.
Postopek zakupa je dpredviden po zakonu št. 14 z dne 2. 2. 1973, 1. člena, točka d) z modalitetami, ki jih predvideva 4. člen in z možnostjo višjih ponudb začenši s prvo izvedbo zakupa na osnovi 1. člena zakona št. 687 z dne 8. 10. 1984.
Tisti, ki bi se radi udeležili licitacije, lahko do 14. ure dne 7. aprila 1986 naslovijo občini ustrezno priporočeno prošnjo za vabilo, v kateri morajo navesti vpisno številko v seznam zakupnikov in višino vpisnine za kategorije naprošenih del.
Devin - Nabrežina, 24. marca 1986
ŽUPAN
(Bojan Brezigar)
čestitke
Učiteljice, učenci in starši osnovne šole K. D. Kajuh Gropada — Padriče čestitajo učitelje! Marini Gulin ob rojstvu hčerkice GRETE, kateri žeijo obilo sreče v življenju.
Nono Marjo ter stric Zoran voščita prvorojenčku JANOŠU vse najboljše in iskreno čestitata Primožu in Jeleni.
Jeleni in Primožu se je pridružil pr-vorojenček JANOŠ. Srečnima staršema čestita, malemu Janošu pa želi vso srečo v življenju KD Primorsko-Mačkolje.
Prvorojenčku JANOŠU mnogo sreče, zdravja in uspeha v življenju, Giancar-lu in Ingrid pa najlepše čestitke. Karlo in Emilija ter Katja in Natalija.
JUSTINA iz Gropade! Korak za korakom si prehodila in končno 60 let si ulovila. Upamo, da še korake boš podvojila in tako naprej z nami bila. Vsi tvoji.
24. 4. t. m. je končno zavekal mali "poredni" JANOŠ. Svoji dragi ženi Jeleni se zahvali za dobro opravljeno "visoko turo" novopečeni očka oz. mož Primož.
Namesto cvetja na grob Alojzije Kocjančič darujejo prebivalci iz Cerovelj: Marija Legiša (št. 35) 10.000 lir, Ema Le-giša (št. 37) 10.000 lir, Pavla Legiša (št. 3)
10.000	lir, Lina Legiša (št. 39) 20.000 lir, Suzana Legiša (št. 4) 10.000 lir, Ida Legiša (št. 40) 10.000 lir, Anica Legiša (št. 9)
10.000	lir, Marica Legiša (št. 2) 50.000 lir, Jožica Legiša (št. 7/a) 20.000 lir, Armila Legiša (št. 1) 10.000 lir, Marija Legiša (št. 7) 100.000 lir, Sonja Antonič (št. 44) 5.000 lir, Nadja Antonič (št. 3/a) 50.000 lir, Vanda Antonič (št. 34) 40.000 lir, Amalija Antonič (št. 26) 10.000 lir, Marija Legiša (št. 24) 10.000 lir, Marija Peric (št. 10)
10.000	lir, Marta Peric (št. 3) 20.000 lir, Pierina Peric (št. 18) 50.000 lir, Draga Peric (št. 24) 20.000 lir, Lučana Gherlani (št. 31) 20.000 lir, Milena Trobec (št. 1) 10.000 lir, Dušan Colja (št. 15) 5.000 lir, Marija Terčon (št. 30) 10.000 lir, Marija Pahor (št. 16) 10.000 lir, Marija Šemec (št. 18) 5.000 lir, Anica Salta (št. 18/c) 10.000 lir, Lučana Gabrovec (št. 42) 10.000 lir, Marta Antonič (Sesljan) 20.000 lir, Marta Bogateč (Sesljanj 15.000 lir, Olga Metlikovec (Mavhinje) 50.000 lir, Marija Pernarčič (Vižovlje) 20.000 lir in Irma Crissani (Trebče) 20.000 lir za gradnjo kapelice v Cerovljah.
V	spomin na Luciana Tenceja in Albina Šemca daruje Bruno Sulčič 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ob 11. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Maria Smotla-ka daruje Zveza žena z Opčin 50.000 lir za SKD Tabor in 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob plačilu članarine daruje Danilo Benčina 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	počastitev spomina staršev in brata darujeta hčerki Dora in Avguština Barut
30.000	lir za KD V. Vodnik
V	spomin na Remigia Corsija daruje učno in neučno osebje srednje šole L Cankar 65.000 lir za sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Radota Škabarja darujejo družine Škabar (Repen 18)
20.000	lir, Škabar (Repen 4) 20.000, Rau-bar (Col 23) 10.000 lir in Guštin - Destri (Col 42) 10.000 lir za popravilo repentabr-ske cerkve.
Namesto cvetja na grob Antonia Mangine darujeta družini Paoli (Col 6) 10.000 liz in Guštin - Destri (Col 42) 10.000 lir v isti namen.
Ob 8. obletnici smrti očeta Zdravka Rebule daruje hči Sonja z družino (Repen 2) 10.000 lir za popravilo repentabr-ske cerkve.
Sekcija KPI E. Berlinguer Devin-Nabrežina izreka najgloblje sožalje svojcem ob smrti tov. Bruna Škrka in daruje
50.000	lir za sklad Dela.
Ameriški dolar ........... 1.555. -
Nemška marka ............. 677.—
Francoski frank .......... 219.—
Holandski fiorini ........ 600.—
Belgijski frank .......... 31.—
Funt šterling ............ 2.270.—
Irski šterling ........... 2.000.—
Danska krona ............. 182.—
Grška drahma ............. 10. -
Kanadski dolar ........... 1.080.—
_________mali oglasi______________
OSMICO je odprl Ladi Kocjan — Dolina 147.
PRODAM renault 5 TL, letnik ’ 75, v dobrem stanju. Telefonirati ob urah kosila na št. 420-417.
GRADBENI ODPUST. Sprejmem naročila za izvedbo prošenj za gradbeni odpust. tel. na št. 231-854 od 20. do 21. ure.
PRODAM dobro ohranjeno prikolico roller, letnik '71, 4 ležišča. Tel na št. 211—997 ob urah kosila.
DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v dolinski občini. Tel. na št. 741-670.
PO UGODNI CENI PRODAM črno-beli televizor, znamke phonola, z dvema ojačevalcema, tudi z mizico iz orehovega lesa. Tel. na št. (040) 575—436 PRODAM 20 stotov sena, nebaliranega. Tel. na št. (040) 227—411.
• Italijanski avtomobilski klub razpisuje delovna mesta za diplomirane ekonomiste, pravnike ali politologe. Prošnje je treba oddati na glavnem sedežu avtomobilskega kluba najkasneje do 30. aprila.
Vinko Ražem (Čotov) daruje 10.000 lir za sekcijo VZPI—ANPI Bazovica.
Namesto cvetja na grob Angele Guštin daruje Karla Malalan 50.000 lir za Tabor mladih z Opčin.
Sekcija KPI in VZPI—ANPI Devin-Nabrežina izrekata najgloblje sožalje tovarišu Josipu Legiši iz Štivana ob smrti matere ter darujeta 50.000 lir za sklad Dela.
V	spomin na pokojno teto Marijo Kralj darujeta Gabrijela in Lidija Čuk (Trebče)
25.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojno teto Marijo Kralj daruje Viktorija Možina (Trebče) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojno Marijo Kralj daruje Marija Kralj 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojno Barbaro Opeko darujeta Ema in Igor (Bazovica) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojno mamo Marijo Kralj daruje hči Anica z družino 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojnega Marjota Kralja darujeta Olga in Ludvik Grgič 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pokojno Barbaro Opeko daruje družina Čijak iz Bazovice 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Milka in Franc iz Gropade darujeta
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Pepce Žafran
vd. Derganc daruje Silva Kuret (Dolina 63) 20.000 lir za KD Slavec.
V	spomin na pokojno Gizelo Milič -Legiša darujejo za KD Rdeča zvezda: Milka Rebula z družino 10.000 lir, Marta Budin z družino 10.000 lir, Marija Milič z družino 10.000 lir ter družina Perčič
10.000	lir.
V	spomin na Pepija Rovattija darujeta Zora Hrovatin 20.000 lir ter Drago Štoka
5.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Franca Budala daruje družina Sigulin 10.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Franca Budala darujeta Karleto in Mirjam 20.000 lir za KD I. Gr-bec.
V	počastitev spomina Bruna Škerka daruje bivša sostanovalka Zora Kocman -Sardoč 21.000 lir za SKD Vigred.
V	isti namen darujeta Darko in Mirela Lupine 10.000 lir za SKD Vigred.
V	spomin na prijatelja Klavdija Čoka darujeta Gianni in Mariza 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Frankota Budala damjeta družini Primož in Boris Možina KIO.OOO lir za Trubarjev dinar -za obnovo Trubarjeve domačije Velike Lašče.
V	spomin na Pepco Derganc darujejo Vojka, Miranda in Zala 15.000 lir za KD Slavec iz Ricmanj.
Namesto cvetja na grob Kristine Slapnik daruje Bazilija Hrvatič 10.000 lir za ricmanjski spomenik padlim v NOB.
Japonski jen .............. 7.—
Švicarski frank ........... 806.—
Avstrijski šiling ......... 96.—
Norveška krona ............ 215.—
Švedska krona ................ 213,—
Portugalski eskudo ........ 10.—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar ............ 1.080. -
Debeli dinar .................. 3,80
Drobni dinar .................. 3,80
i ■ .i— BANCA DI CREDITO DI TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domio 831-131
Gomme MARCELLO
Prodaja gum: CEAT — PIRELLI — MICHELIN Predelava in tehnična pomoč
TRST - Trg Foraggi 8 - Tel. 724-276
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
SLOVENIJALES
darovi in prispevki
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 25.3.1986
slike, ki niso le spomin
filip fischer
Prapor barkovljanske Adrije
Kmalu se je zboru pridružil dramski^ odsek, orkester pešpolka (ki so ga sestavljali Čehi in igrali zlasti češke skladbe) in tamburaški ansambel. Med najvažnejšimi prireditvami velja omeniti slavnost ob 10-letnici društva (9. in 10. julija 1899). Tedaj so razvili prapor, ki ga je blagoslovil domači župnik ob peti maši. Zastava je delo c. kr. strokovne šole iz Ljubljane pod vodstvom Ivana Šubica. Na eni strani je ime društva in kraja ter dve letnici, na drugi pa (na naši sliki bo težje razločiti) podoba blažene Čecilije, pod njo pa razgrnjeno barkovljansko nabrežje.
Adrijevci so skozi dolga leta sodelovali na vrsti prireditev, doma in v gosteh, in želi uspehe. O neki priložnosti leta 1902 je predsednik Kola dr. Makso Cotič zaželel Adriji veliko uspeha in vztrajnosti pri delu s temi besedami:
"Tu bivate vi, na bregu sinje Adrije, ki je tudi dala ime vašemu društvu. In glejte, tudi ona ima svojo oseko in svojo plimo, svoj odtok in svoj pritok. Ali ta sinja Adrija ne propade, ampak stoji iz veka v vek."
Seveda ni vedel, da bo fašistični dekret tudi Adrijo, kot vsa slovenska društva, 25 let po teh besedah zbrisal z eno samo potezo.
Med slikami v arhivu Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice sta tudi dva posnetka Adrijinega prapora iz leta 1899. Društvo Adrija, ustanovljeno leta 1889, je v zgodovini bar-kovljanskega društvenega in kulturnega življenja zapisano z zlatimi črkami zaradi važne vloge, ki jo je odigralo od svojega nastanka pa do svoje nasilne ukinitve. Iz knjige Barkovlje - Pri nas je bilo tako ..., ki je izšla leta 1982 ob poimenovanju osnovne šole po Finžgarju, povzemamo nekaj podatkov.
Elvi Miklavec navaja, da je društvo imelo svoj prvi sedež v hiši Josipa Lavrenčiča, po domače Jožka Žniderja, ker je bila tu primerna večja soba za pevske vaje. Seveda, prostori niso bili najprimernejši, zato so sklicali še istega leta izredni občni zbor, da bi se rešili iz stiske. Pa tudi drugače so bili prostori precejšen problem, če beremo še danes, žal, aktualne besede iz zapisnika:
"Podijo nas od hiše do hiše in to vsled posegov «italianissimih». Zgodilo se je, da namenjeno veselico, ki bi se morala vršiti v lokalih restavracije «Excelsior», že najeto, je bilo treba v zadnjem trenutku odpovedati, ker lastnik Cesare, na pritisk magistrata je preklical, kar dogovorjeno."
Shakespeare doma in po svetu
Kitajske gledališke igralce, in očitno tudi publiko, tako zanima veliki angleški dramatik, da so sklenili prirediti prvi kitajski Shakespearov festival, ki se bo začel v Pekingu in Šanghaju aprila. Prva uprizoritev bo komedija Vesele žene windsorske, ki ji je posvečen tudi zgornji posnetek.
Za domače ljubitelje Shakespeara pa je poskrbela ljubljanska televizija, ki bo drevi ob 20.05 predvajala angleško TV priredbo komedije Milo za drago. Po mnenju poznavalcev je to ena najodličnejših Shakespearovih "problemskih" iger, za izvedbo BBC pa je kritik Daily Expressa zapisal: "Ta Shakespeare bo resničen dragulj, če bodo vse igre uprizorjene tako izvrsto, kot je bila Milo za drago.
filmi na tv zaslonu
IL GRANDE GATSBY - The Great Gatsby - Veliki Gatsby, ZDA 1974. Režija: Jack Clayton. Igrajo: Robert Redford, Mia Farrow, Bruce Dom, Sam Waterson. RAI 3, drevi ob 20.30. Film je povzet po krajšem romanu F. S. Fitzgeralda, glavni junak pa je Jay Gatsby, prekupčevalec z žganimi pijačami. Gatsby živi v prekrasni vili, ki jo film prikaže z vsem bliščem. Življenje lastnika vile je dokaj pestro ob razkošnih partyjih, kljub temu pa ne najde prave ljubezni, ki si jo najbolj želi. Film daje zanimivo sliko zlatih let jazza.
Scenarij je delo Francisa Forda Coppole (Cotton Club, Boter).
JOE VALACHI: I SEGRETI DI COSA NOSTRA - The Valachi Papers - Mafijske tajnost, It. 1972.
Režija: Terence Young. Igrajo: Charles Bronson, Lino Ventura, Walter Chiari, Jill Papers. Retequattro, drevi ob 22.20.
Zgodba v flash backih, ki jo Joe Valachi, gangster-sluga Velike družine, pripoveduje pred sodiščem, je kratka zgodovina ameriške mafije od leta 1929 do 1961. Najbolj izstopajo raznolike metode mafijskega poslovanja, ki še sproti spreminja in prilagaja družbenim zahtevam.
Režiser Terence Young je zaslovel ob filmih o špionaži iz serije Agent 007 z Jamesom Bondom.
današnji radijski in televizijski sporedi

RAI 2
LA.
RAI 3
RTV Ljubljana
( RAI 1_____________ _____________
10.30	Balet: The big parade
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik Kratke vesti
12.05	Halo.,.kdo igra? Opoldanski program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute aktualnosti
14.00	Halo...kdo igra? Zadnji poziv
14.15	Znanstvena oddaja: Il mondo di
guarK
15.00	Športna oddaja
15.30	Koncert godbe na pihala
16.30	Varieté: Il sabato dello Zecchino— (l.del)
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik — Kratke vesti
17.05	Varieté: Il sabato dello Zecchino — (2. del)
18.00	Dnevnik 1 - Kronika
18.30	Italia sera — aktualnosti
19.40	Jutrišnji almanah in vreme
19.55	Nogomet: Italija — Avstrija
20.45	Dnevnik
21.45	Politična tribuna: tisk. konferenca predsednika vlade B. Craxija
22.30	Dnevnik
22.40	Nanizanka: Professione: pericolo!
23.30	Filmske novosti
23.40	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
11.55	Cordialmente,vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik Ob trinajstih
13.25	Dnevnik — Knjige
13.30	Nadaljevanka: Capital
14.30	Dnevnik —Kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja — Tandem, vmes: Super G in elektronske igre
15.15	Kviz: Paroliamo
16.00	Šola in vzgoja: Varnost in civilna zaščita
16.30	Otroška oddaja — pane e marmellata, vmes: risanka Scooby doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
17.40	Piu sani più belli - Tedenska oddaja o zdravju
18.15	Spaziolibero - aktualnosti
18.30	Dnevnik — Večerni šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.45	Dnevnik
20.15	Dnevnik — Šport
20.30	Film: Lord Brummel (bibliograf., ZDA 1955, r. C.Bernhardt, i. S. Granger, E. Taylor, P.Ustinov)
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Nogomet: Francija — Argentina
24.00	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
0.10 Film: Nel regno di Napoli (dram., It. - Nem. 1978, r. Werner Schroeter)
10.25	Šport: hokej na ledu
12.45	Dokumenti: sto mest Italije
13.00	Nadaljevanka: Una donna
14.00	Šolska oddaja: ruščina
14.30	Šolska oddaja: francoščina
15.00	Dokumenti: Taranto story
16.05	Aktualnosti: Izpopolnjevanje bolničarjev v pediatriji
16.35	Šolska oddaja: Azijski narodi
17.05	Varieté: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja L orecchioc-chio
V okviru oddaje bodo predvajali videoclip Angela Baiguere z naslovom Ti porterò via po novem albumu II caffè degli specchi. Režija je delo Lille Cepak, ob kantavtorju pa nastopa mlada igralka iz Tržiča Luisa Vermiglio. Video je v celoti posnet v Rocolu in v baru II posto delle fragole.
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.10	Deželne vesti
19.35	Dokumenti: I mestieri
20.05	Dokumenti: Slonokoščena obala, portret Afrike, ki se spreminja
20.30	Film: Il grande Gatsby (dram., ZDA 1974, r. Jack Clayton, i. R. Redford, M. Farrow, K. Black
23.00	Aktualna oddaja: Delta
24.00	Dnevnik
9.00	TV mozaik. Predstava PDG Nova Gorica: Berači in vest (I. Pregelj)
Uprizoritev novogoriškega gledališča Berači in vest je bila posneta leta 1972 v črno-beli tehniki. Predstavo je režiral Andrej Stojan, v njej pa nastopajo Jerica Mrzel, Dragica Kokot-Šolar, Teja Glažar, Laci Cigoj, Sergio Ferrari, Stane Leban in Matjaž Turk.
9.55	Portret Borisa Benčiča
15.50	TV mozaik - ponovitev dopoldanskih oddaj
17.20	Poročila
17.25	Otroški spored. Deček z zelenimi prsti (M. Druon) - 3. in zadnji del
17.40	Mladinski spored. Dokumentarna serija: Ko se korenin zavemo - Od brigad do divizij (8. del)
18.40	Risanka
18.50	Propagandna oddaja
19.00	Danes: Notranjski obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	Shakespeare na TV - komedija: Milo za drago
22.35	Propagandna oddaja
22.40	Dnevnik
@ TV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Zločin proti zločinu (r. C. Rowley, i. Nigel Davemport, Ken Gampu)
16.40	Otroški program: risanke - Mala glasbena zgodovina in nanizanka: Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Ž ljubeznijo
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V okviru današnje oddaje bodo med drugim naslednji prispevki:
LJESE - Beneški in rezijanski ustvarjalci na javni radijski oddaji TRST - Revija otroških zborov ŠKEDENJ - Razstava žensk-slikark
19.30	TVD Stičišče
19.50	Rugby time
20.30	Film: Očarljiva norica (r. Edou-ard Molinare, i. Brigitte Bardot, Anthony Perkins)
22.10	TVD Vsedanes
22.20	Ženeva: Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju
23.15	Film: V labirintu (r. Mario Caia-no, i. Rosemarie Dexter, Adolfo Celi)
jg j]	CANALE S ________
8.30	Nanizanka; Alice
8.55	Nanizanka: Fio
9.00	Nanizanka: Una Famiglia americana
10.15	Nanizanka: General Hospital
11.00	Kviz: Facciamo un affare
11.30	Kviz: Tuttinfamiglia
12.00	Kviz: Bis
12.40	Kviz: Il pranzo è servito
13.30	Nadaljevanka: Sentieri
14.25	Nadaljevanka: La valle dei pini
15.20	Nadaljevanka: Così gira il mondo
16.15	Nanizanka: Alice
16.45	Nanizanka: Hazzard
17.30	Mladinski kviz: Doppio slalom
18.00	TV film: Webster
18.30	Kviz: Cest la vie
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Kviz: ZigZag;
20.30	Film: L'ultimo avven-• turiero (pust., ZDA
1971, r. L. Gilbert)
22.30	Znanstveni tednik: Big Bang
0.15 La grande boxe - šport
1.15	Nanizanka: Sceriffo a New York
[	RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Destini 9.40 Nanizanka: Lucy show
10.00	Film: Noi peccatori (dram., It. 1953, r. G. Brignone)
11.45	Magazine
12.15	Nanizanka: Mr. Abbott e famiglia
12.45	Otroški spored: Ciao Ciao - risanke
14.15	Nadaljevanka: Destini
15.00	Nadaljevanka: Agua viva
15.50	Film: I figli di nessuno (dram., It. 1951, r. Raffaelle Matarazzo)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nanizanka: Ai confini della notte
18.50	Nanizanka: IRyan
19.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
20.30	Nanizanka: California
21.30	Nanizanka: Detective per amore
22.20	Film: Joe Valachi-I segreti di cosa nostra (dram. 1972, r. Terence Young)
00.40 Nanizanka: Ironside
01.30	Nanizanka: Mod Squ-ad
[«!> ITALIA 1___________
8.30 Nanizanka: Gli eroi di Hogan
8.55 Nanizanka: Sanford and Son
9.20 Nanizanka: La casa nella prateria
10.10	Nanizanka: Galactica
11.00	Nanizanka: La donna bionica
11.50	Nanizanka: Quincy
12.40	Nanizanka: Agenzia Rockford
13.20	Tutto per denaro -Help
14.15	Deejay Television
,15.00 Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn
18.10	Antologia di Jonathan
19.00	Kviz: Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Memole dolce Memole
20.30	Nagradna oddaja: OK! Il prezzo è giusto
22.35	Première - filmski tednik
23.10	La rossa maschera del terrore (srhljiv., ZDA, 1969, r. G. Hessler)
0.25 Nanizanka: Cannon
01.05	Nanizanka: Strike Force
1.55	Nanizanka: Gli invincibili
HiieM telepadova
13.00	Risanka: Devilman
13.30	Risanka: Gigi la trotto-
14.00	Nadaljevanka: Anche i ricchi piangono
15.45	Risanke: Golion, Calvin, Super Book,
Lamù, Peline story, Devilman '
18.30	Risanka: Gigi la trottola
19.00	Nadaljevanka: Carmin
20.00	Risanka: Candy Can-dy
20.30	Film: Il padrino — Parte II, 1. del (dram., ZDA 1974, r. F. F. Coppola)
22.30	Film: La scommessa (kom. 1974, r. D. D'An-za, i. Tota, L. Boni, M. Pišu, W. Chiari)
23.30	Nanizanka: Missione impossibile
00.30 Nanizanka: Strange Report
^____TELEFRIULI
12.30	Nanizanka: Famiglia Smith
13.00	Risanka: Lamù
13.30	TV novela: Senorita Andrea
14.30	Risanka: Lamù
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarni film
19.00	Večerne vesti
19.30	TV novela: Senorita Andrea
20.30	Film: La resa dei conti (vestern, r. S. Sollima)
22.30	Rubrika
23.00	Nanizanka: Ultimo inidizio
01.00	Lahko noč, Furlanija
TELEQUATTR<r
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
10.00,	14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 — 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček . Pravljica - Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 — 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo — Sestanek ob 12. uri — Lahka glasba; 13.20 Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih; 14.10 Čas in prostor: Gospodarska problematika. Nato: Glasbene skice; 15.00 Čarobni globus; 16.00 Zbornik: Od Milj do Devina. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Poezija slovenskega zapada; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30	8.00 Jutra-
nji spored; 8.05 Za knjižne molje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 —
15.25	Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Ljudski napevi; 18.30 S knjižnega trga;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi;
20.00	22.00 Posnetki Simfonikov RTV Ljubljana; 22.00 Našim po svetu;
22.25	Iz naših sporedov; 22.30 Zimzele-
ne melodije; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Jazz za vse; 00.50 — 4.30 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00
13.00	Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 13.40 Republiško tekmovanje glasbenih šol Slovenije; 14.40 Za boljši jezik — Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk,- 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.40	Fantje po polj gredo: ansambel Avsenik.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00	12.00
Prisrčno vaši; 8.15 Val na valu; 9.15 Glasba; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček;
10.35	Vstop prost; 10.50 Val na valu;
11.00	Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 13.45 Val na valu; 14.33 Poročila v nemškem jeziku;
15.45	Popoldanski glasbeni program;
16.00	Beseda in glasba; 16.15 Edig Galletti; 17.00 Srečanje s Kompasom; 17.45 Jadra in motorji; 18.32 Iz klasičnega repertoarja; 19.00 Jazz glasba; 20.00
6.00	Nočni program Radia Koper.
Predlog KPI v pokrajinskem svetu
Prispevek za spominsko obeležje deportirancem naj bi preusmerili
Javna skupščina v Steverjanu
Namakalni sistem ne služi Denar naj bi porabili drugače
Deset milijonov lir, ki jih je goriški pokrajinski odbor že lani jeseni po dokaj hitrem postopku namenil odboru za postavitev spominskega obeležja »deportirancem v Jugoslavijo, ob koncu vojne«, naj bi namenih Pokrajinskemu inštitutu za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja. Tak predlog je na zadnji seji goriškega pokrajinskega sveta predstavila komunistična svetovalska skupina, o-brazložil pa ga je načelnik skupine Silvino Poletto. Poletto je dejal, da zgodovinskih dogodkov ni mogoče o-bravnavati enostransko. Treba je o-bjektivno preučiti to težko obdobje goriške preteklosti, pa tudi obdobje med obema vojnama. Poletto je o-značil kot nesprejemljiv poskus, da se s postavljanjem spominskega obeležja, skoraj istočasno s proslavami 40-Ietnice osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, skuša razvrednotiti pomen odporniškega gibanja.
O vprašanju, ki je sicer na dnevnem redu pokrajinskega sveta kar že kakšen mesec, ne da bi »utegnih« o njem razpravljati, je na ponedeljkovi seji govoril samo Poletto. Vendar bo treba o zadevi, slejkoprej spregovoriti tudi v pokrajinskem svetu. Sklep, ki ga je septembra lani sprejel pokrajinski odbor, mora po-
krajinski svet še ratificirati. Dodeh-tev prispevka naj bi bila. tako trdijo komunisti, v izključni pristojnosti pokrajinskega sveta. Posebej še, ker gre za izredno občuteno vprašanje. Po drugi strani pa velja zabeležiti, da so se pred kakšnim tednom pričela dela za postavitev omenjenega obeležja v spominskem parku in da je slovesnost odkritja že napovedana za prve dni maja letos.
Na Prefekturi seja o okuženju voda
Na Prefekturi je bil na sestanku med pirefektom in predstavniki drugih pristojnih organov in služb govor o okuženju rečnih strug in morskih voda v naši pokrajini. Sestanek je vodil prefekt Pierangeli, udeležili pa so se ga odgovorni pri tržiškem pristaniškem poveljstvu, odgovorni za službo civilne zaščite v pokrajini, predstavniki goriške KZE, deželnega nadzorništva za javna dela ter drugi izvedenci.
Govor je bil tako o preventivnih u-krepih proti okužbi, kot o nadzorstvu in omejevanju pojava. S poglobljeno analizo stanja so skušah pred-
vsem omogočiti oblikovanje razčlenjenega načrta za preprečevanje morskega okuževanja. Načrt bo oblikovalo tržiško pristaniško poveljstvo v sodelovanju s pokrajinsko službo civilne zaščite.
Na sestanku so ugotovili, da so funkcije tako glede nadzorstva kot glede posegov za omejevanje oz, odpravljanje okužb, v pristojnostih številnih organov. Pristojnosti imajo gasilci, civilni tehniki (Genio civile). Dežela, in posamezne občine. Zatem so vzeli v poštev sodobna tehnična sredstva za posege proti širjenju vodnega okuževanja. Izvedenci so tako prikazah učinkovitost sredstev, s pomočjo katerih je mogoče v kratkem času absorbirati ah razpršiti vire o-kužbe, kot tudi površinskih pregrad kakršne so že postavili na Soči, ki so dokaj učinkovite pri prestreganju materiala in madežev na površju vodnega toka.
V zaključku je prefekt poveril pristojnim organom naloge za izdelavo podrobnih načrtov za posege proti vodnemu okuževanju.
O Državna knjižnica v Gorici je ta teden zaprta zaradi pomladanskega čiščenja in urejanja. Knjižnica bo redno odprta prihodnji teden.
Gradnja posebnega vodovoda za namakanje kmetijskih površin, danes pretežno vinogradov, na območju šte-verjanske občine, ni smotroa. Denar bi lahko bolj koristno uporabili v druge namene. Takšno mnenje je prevladalo na ponedeljkovi javni skupščini v Steverjanu, za katero je dala pobudo občinska uprava, v sodelovanju z Briško gorsko skupnostjo. Odziv občanov je bil zelo dober, saj je bilo na srečanju prisotnih okrog šestdeset vinogradnikov, ki so tudi aktivno posegli v razpravo, opozorili pa na dve različni vrsti vprašanj: na območju Brd je glavno vprašanje odvajanje, po drugi strani pa dejansko primanjkuje vode za škropljenje, za razne naprave v vinskih kleteh itd. Gradnja dragega namakalnega omrežja torej ne bi bila ekonomsko u-pravičena.
Na ponedeljkovem srečanju, ki ga je vodil župan Ivan Humar, so najprej predstavili okvirni načrt, ki je bil izdelan že pred petimi leti s prispevkom Goriškega sklada in ki ga je nato prevzela Briška gorska skupnost in uvrstila v svoj srednjeročni program. Na osnovi take odločitve je dežela nato zagotovila prvi prispevek, v višini 700 mihjonov lir, ki je dejam sko na razpolago, medtem ko bi bilo za izvedbo celotnega načrta, na osnovi izhodiščnega izračuna, potrebnih 3,7 mihjarde hr. Za kaj torej
uporabiti razpoložljiva sredstva? Prvi, delni odgovor je prišel na dan že na ponedeljkovi skupščini. Ta denar naj bi preusmerih za ojačitev obstoječega vodovoda ah gradnjo novega, kmečkega vodovoda (vendar brez namakalnega sistema), ali pa za drug poseg v korist kmetijstva na območju Števerjana. Briška gorska skupnost bo, v sodelovanju z občino, preučila stopnjo izvedljivosti alternativnih možnosti
Prefekt vpoklical kuhinjsko osebje KZE
V zvezi z razčlenjeno stavko zdravstvenega osebja, ki so jo od ponedeljka do petka oklicali sindikati CGIL, CISL in UIL, je goriški prefekt včeraj izdal odlok, v katerem ukazuje delu stavkajočih, naj se vrnejo na delovna mesta. Prefekt je odlok podpisal na predlog KZE in zadeva kuhinjo ter prevoz hrane bolnikom, za katere oblika stavke ni jamčila kontinuitete oskrbe, kakršno so sindikati zagotovili za vse ostale službe.
Iz sindikalnih virov ni bilo včeraj uradnih reakcij na odlok, pač pa napovedujejo za danes dopoldne, ob že napovedani tiskovni konferenci o problemih zdravstva v goriški KZE, tudi srečanje s prefektom.
Konzorcij za rehabilitacijo upa na denarno pomoč Dežele
Pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih oseb, ki združuje večino občin na Goriškem, je v hudih proračunskih težavah. Po predvidevanjih bo primanjkljaj za tekoče leto dosegel 600 mihjonov hr, kar pomeni skoraj petino celotnega proračuna. V ta namen je predsednik Konzorcija Moise sklical v ponedeljek sejo, ki so se je udeležili deželni odbornik za oskrbo Brancati, predstavniki občin v Konzorciju in zastopniki sindikatov, strank, in zdravstvenih ustanov.
Moise je na kratko obnovil zgodovino Konzorcija od ustanovitve leta 1972. Ustanova je v 70. letih naglo širila svoj krog delovanja in prevzela skrb nad celotno problematiko prizadetih v pokrajini. Leta 1978 so oskrbovali še 250 oseb, marca letos pa se je število uporabnikov povzpelo na 780. Ob tem povečanju števila posegov je Konzorcij skušal izboljšati tudi kakovostno ponudbo storitev.
Moise je nato podrobno razčlenil finančno stanje in predvidevanja za poslovanje v letu 1986. Prihodki so pretežno iz štirih virov. Najprej so tu prispevki včlanjenih občin in pokrajine: 800 mihjonov hr leta 1980 (50% celotnega proračuna), ki pa so se že naslednje leto, z uvedbo posebnega prispevka s strani EGS zmanjšali na polovico; letos naj bi včlanjene krajevne ustanove prispevale
650 mihjonov (26,5%). Prispevki os-krbovanin oseb so od leta 1980 (312 mihjonov — 19,5%) stalno rasli in dosegh lani 790 mihjonov oz. 30,5% proračuna, kar pa je po mnenju vodstva Konzorcija še vedno premalo v primerjavi z vsedržavnim povprečjem. Tretji vir je socialni sklad. Evropske gospodarske skupnosti, ki je v zadnjih letih precej nihal in dosegel lani komaj 318 mihjonov in 12% proračuna. Končno še deželni prispevek: s 449 mihjonov leta 1980 se je do lani povzpel na 824 mihjonov, kar pomeni skoraj tretjino proračuna.
Konzorcij ima zato občuten primanjkljaj: lani so, kljub vnovčen ju nekaterih zaostalih prihodkov, zaključili poslovanje s 175 mihjoni izgube, za letos pa jih napovedujejo že 600.
Besedo je zato prevzel deželni odbornik Brancati, ki je napovedal pomoč Dežele. Najverjetneje bo ta pomoč prišla v obliki poravnanja zaostalih dolgov, ne samo za goriški, ampak tudi za druge podobne konzorcije v deželi. To »a ood tremi pogoji in sicer, da včlanjene krajevr' ustanove v večji men prispevajo k poslovanju Konzorcija, saj so njihovi prispevki v odstotkih za polovico manjši kot pred šestimi leti, da bo poseg enkraten in torej Konzorcij v bodoče uravnovesi svoje poslovanje in da se oblikujejo pravični kriteriji za financiranje vseh konzorcijev.
Ju/ri seja podgorskega sveta
Nevarnost spora med rajonoma zaradi dirkališča Park Model
Problem dirkalne steze za avtomo bilske modele Park Model v bhžini športne palače v Ul. delle Grappate in hrupa, ki ga povzročajo mah a ne prav tihi avtomobilski modeli, bo jutri, v četrtek, glavna točka seje rajonskega sveta v Podgori. Sejo sveta sklicuje predsednik Mahgoj ob 20. uri na sedežu v športni palači.
Vprašanje dirkalne steze je dokaj sporno in že nekaj tednov buri duhove v sosednem rajonu pri Madondni. Občina je dirkališče zgradila na o-zemlju, ki je v pristojnosti podgorskega sveta: gre za površino za športno palačo, v Ul. delle Grappate. S strani Podgorcev ni bilo ugovorov, pač pa so prišh že kmalu protesti s strani stanovalcev hiš bhzu dirkališča, vendar že na ozemlju rajona pri Madonini. Stanovalci so se (in se še) pritoževali zaradi velikega hrupa, ki ga ob vseh urah povzročajo dirke minia vtomobilov.
Vprašanje je bilo pred časom predmet interpelacije v občinskem svetu, prejšnji teden pa je o njem razpravljal rajonski svet pri Madonini, ki je zavzel enotno in dokaj drastično stališče. Dirkališče naj se zapre, navdušenci za dirke avtomobilskih modelov naj se preselijo kam drugam, dlje od hiš, stezo (stala je 50 mihjonov lir) pa bi lahko izkoristili za praktični pouk prometne vzgoje. V diskusiji pa so pri Madonini šli še
dlje in zahtevah, naj se pristojnost nad celotnim področjem, pri športni palači odvzame podgorskemu in poveri njihovemu rajonu.
Obstaja torej nevarnost konflikta med rajonoma, prebivalci katerih so si nekoliko navzkriž že glede vprašanja zapiranja šol: po odločitvi šolskega skrbništva kaže, da bodo morah itahjanski otroci iz Podgore v prvi razred šole pri Madonini, podgorski starši pa se zavzemajo za o-bratno rešitev. Rajonski svet v Pod-gori se doslej še ni uradno izrekel o vprašanju avtomobilske steze, lahko pa jutri pričakujemo vneto razpravo okrog vprašanja, ki na desnem bregu Soče vzburja duhove morda več kot bi zadeva sama zaslužila.
V Kmečki banki obisk dijakov
Dijaki 4. razreda zavoda Ivan Cankar so v prejšnjem tednu bili na obisku pri Kmečki banki, kjer so se seznanili s poslovanjem te kreditne ustanove, bodisi na področju mednarodne menjave, bodisi na področju običajnih vsakodnevnih bančnih operacij.
Pri Kmečki banki so v zadnjem ča su imeli obisk tudi dijakov drugih šol.
Goriška hranilnica je lani imela ugoden poslovni uspeh
Pri Goriški hranilnici so tudi lani zabeležili ugoden poslovni uupeh. Razširila se je dejavnost tega bančnega zavoda, istočasno pa se je znatno okrepila vrednost premoženja, ki znaša že preko 120 milijard lir. Kljub ugodnejšim oblikam varčevanja, (državne obveznice, razni investicijski skladi, itd.), so pri gori-škem kreditnem zavodu uspeli zbrati za preko tisoč milijard lir hranilnih vlog (1.038), ali dobrih 8 odstotkov več v primerjavi z letom 1984. Naložbe so se zvišale za dobrih 30 odstotkov in dosegle vrednost 776 milijard Hr. Razlika med aktivnimi in pasivnimi postavkami je dosegla vrednost 26 milijard hr, čisti doho-
Obvestilo izletnikom
Uprava Primorskega dnevnika v Gorici obvešča izletnike, ki so se prijavili za izlet na Holandsko, naj v teku tedna poravnajo celotni znesek. Izletniki v Južno Tirolsko pa morajo čim-prej poravnati drugi obrok. Vplačila sprejema uprava v Gorici vsak dan samo v jutranjih urah.
dek, od katerega bodo dobršen del namenih v humanitarne namene, oziroma v podporo raznih kulturnih in športnih manifestacij, pa 2,7 milijarde lir.
To so glavni podatki o poslovanju Goriške hranilnice v lanskem letu, ki jih je predstavil včeraj, na tiskovni konferenci, predsednik ustanove, dr. Antonio Tripani. Poleg številčnih podatkov, ki nedvomno izkazujejo uspešnost poslovanja ustanove, ki zaposluje nad 300 uslužbencev v Gorici in nekaterih drugih manjših krajih, je bil na srečanju z novinarji govor tudi o splošni usmeritvi, oziroma o izvajanju načrta, ki je bil sicer sprejet že pred dobrim letom in ki ga je mogoče strniti v tri točke: oživitev in razširitev dejavnosti na področju nepremičninskega akre-ditiranja, informatika, prilagajanje statuta ustanove. Ta načrt bodo skušali v celoti uresničiti tudi letos, potem ko so bih v teku lanskega leta že doseženi pomembni rezultati. Zlasti s posegi na področju nepremičninskega akreditiran ja, naj bi spodbudili gradbeno dejavnost in s tem bistveno pripomogli k premagovanju sedanjega, prav gotovo zelo neugodnega trenutka. Glede informatike, oziroma avtomatizacije poslovanja, je Gori-
Gasilci preprečili eksplozijo
Hiter poseg gasilcev je predsinoč-njim preprečil tragedijo v Krminu. Gasilce so poklicali okrog 20.15. Pod lopo pri hiši družine Flapp v Ul. Bose di Sot v Krminu se je iz še nepojasnjenih vzrokov vnel fiat 131. Pravzaprav ni še povsem pojasnjeno, če je izvor požara treba iskati na avtomobilu ali v iskri, ki naj bi padla na embalažni material pod lopo. Dejstvo je, da je ogenj zajel predvsem avto, ki je na plinski pogon. Požar se je naglo razširil, tako da je ob prihodu gasilcev pretila resna nevarnost eksplozije plinskega rezervoarja.
Takojšen poseg sedmih mož z dve-
ma gasilnima voziloma je preprečil najhujše in omejil škodo, ki pa je kljub vsemu dokaj izdatna. Ogenj je namreč povsem uničil avto, kartone in drug embalažni material za vinske konfekcije ter lesen sod, poškodoval pa je tudi streho lope.
• Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bosta avtobusa v ponedeljek, 31. t.m., vozila po sledečem razporedu: avtobus št. 1, odhod ob 9. uri iz Sovodenj, postanek v Štandre-žu in Podgori; avtobus št. 2, odhod ob 9. uri s Travnika, postanek pri gostilni Pavlin, v Pevmi, na Oslav ju in v Steverjanu.
vsega blaga v zalogi s popusti
od 30% do 70%
Obv. občini
ška hranilnica pristopila h konzorciju, ki združuje kakih deset podobnih bančnih ustanov in ki bo, predvidoma v roku dveh let izdelal poseben računalniški sistem. Največ zanimanja pa vlada za spremembe statuta, je na tiskovni konferenci pojasnil predsednik upravnega odbora. Odpravljene naj bi bile različne omejitve, ki še zmeraj utesnjujejo poslovanje zavoda, do bistvenih sprememb pa naj bi prišlo g'ede rèstave upravnih organov. Poleg upravnega sveta n:-' ni uveuii o. j.... .......or, s pri-
mernimi ukrepi pa naj bi omogočili vstop v kreditno ustanovo tudi zasebnikom.
Drevi v Verdiju
beograjsko
gledališče
V okviru sporeda gledaliških srečanj Alpe Jadran bo drevi Jugoslovansko dramsko požarište iz Beograda gostovalo v Verdijevem gledališču v Gorici z igro Ljubomira Simoniča Potujoče gledališče Šopalovič. Drama se dogaja v okupiranem Užicu. Vojske prihajajo in odhajajo, vojna traja, kri teče, igralci pa igrajo, nosijo svojo poezijo, sporočilo večnega gledališkega čara, kljub vsemu kar se okrog njih dogaja.
Danes bo ob 17.30 v novogoriškem Kulturnem domu nastopila češka gledališka skupina iz Brna z igro Roberta Merla Ženske na oblasti.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Potujoče gledališče Šopalovič«. Gostovanje Jugoslovanske^ ga dramskega pozorišta iz Beograda.
CORSO 18.00—22.00 »Troppo forte«.
VITTORIA 17.30—22.00 »La golosona«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Rocky IV.«.
COMUNALE Danes zaprto.
Krmin
OBČINSKO GLEDALIŠČE 19.00—21.30 »II vangelo secondo Matteo«. Režija Pier Paolo Pasolini.
Nova Gorica in-okolica
SOČA 18.00 »Footloose«. 20.00 »Venera«.
DESKLE 19.30 »Rumenolaska in Pe-cos Kid«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg republike, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11- uri Luciana Montechiuso por. Gomišček iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Štandrežu, ob 12.30 Liliana Roddaro vd. Ballaben iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
V Zagrebu razstava o jugoslovanskem državniku
S spoštovanjem o Titu
V zagrebškem Muzejskem prostoru so 21. marca svečano odprli razstavo posvečeno spominu J. B. Tita. Razstavo sta skupno organizirala zagrebški Muzejski center in beograjski Memorialni center »Josip Broz Tito«, ki je od svojih 50.000 eksponatov izbral 1250 najpomembnejših razstavnih predmetov. Na tej razstavi so prvič predstavili celoten fond Memorialnega centra »J. B. Tito«, obsega pa tudi eksponate iz Titove rezidence na otoku Vangi, »Bele vile« na Brionih, vile »Zagorje« v Zagrebu in rezidence v Kumrovcu. V sklopu razstave je predstavljena tudi Titova bibliografija s posebnim poudarkom na njegovo vlogo pri ustvarjanju gibanja neuvrščenih.
Obsežno arhivsko gradivo, kakor tudi osebni predmeti tovariša Tita prvič v celoti prikazujejo njegov predvojni, vojni in povojni lik, ki je v zgodovini, že zapisan kot simbol prijateljstva in miru.
Na zagrebški razstavi so na ogled dokumenti in fotografije, odlikovanja, slike, skulpture, predmeti u-
porabne umetnosti in orožje. Razen tega so z razstavnimi eksponati zastopani tudi numizmatika, filatelija, arheologija in etnografija. Med osebnimi predmeti, ki jih je tovariš Tito uporabljal v vsakdanjem življenju so tudi eksponati visoke umetniške vrednosti, še posebno pomembni pa so darovi tujih državnikov — mnogi od njih imajo poseben kulturno zgodovinski pomen.
Kustosi, ki so sodelovali pri organizaciji in postavitvi razstave so dali poudarek likovni komponenti eksponatov, z izjemo biografskega gradiva pri katerem so dokumente izbrali glede na njihov zgodovinski pomen.
Uvodni del razstave tvorijo dokumenti s foto-arhi-vom, zbirke mestnih ključev, listine častnega občana različnih mest in štafete. Tukaj zasledimo tudi 106 odlikovanj (iz tujine) — nekatera datirajo- iz najstarejših fevdalnih držav v Evropi, mnogo pa jih je tudi iz neodvisnih in neuvrščenih držav, ki so bile formirane šele v drugi polovici 20. stoletja.
Filatelistična zbirka podaja prerez delovanja, oziroma aktivnosti skoraj vseh poštnih uprav pri nas in v svetu od leta 1918 pa vse do današnjih dni. Kot zanimivost omenimo, da je razstavljeno 32 serij znamk in blokov s Titovim likom.
Numizmatična zbirka je na razstavi zastopana z najvrednejšimi primerki, ki so kronološko in pa glede na material in tematiko grupirani v več celot in sicer: antični denar, srednjeveški denar, zlatniki, denar nove Jugoslavije, kompleti priložnostnega denarja in medalj, ter kompleti jubilejnega denarja in medalj s Titovim likom. Čeprav je arheološka zbirka glede na število razstavljenih eksponatov najmanjša dosegajo posamezni eksponati visoko kultumo-zgodovinsko vrednost. Kar 29 eksponatov iz te zbirke (3000 pr. n. š. do 1200 n. š.) je pripadalo kulturam starega Egipta, Grčije, Rima, Ilirika, Libumije, Perzije, predkolumbov-ske Amerike in starim indoazijskim kulturam. Pomembna je tudi zbirka 65 tanagrskih figur (tanagra = poslikani kipci iz žgane gline, nastali v 4. in 3. st. pr. n. š.), ki jim pripisujejo predvsem votivni pomen. Veliko umetniška vrednost imajo nadalje mozaiki iz 1. in 2. st., ki prikazujejo nimfo na kentavru (dar tunizijskega predsednika Habiba Burgibe). Tudi mozaik iz Gamzigrada, najden pri izkopavanjih poznoantične palače rimskega cesarja Galerija (293 -311) ima velik pomen in posebno mesto med razstavljenimi eksponati.
V likovnem delu je najštevilčneje zastopano slikarstvo različnih stilov in smeri. Razen del tujih mojstrov so razstavljene tudi umetnine naših ustvarjal cev, ki predstavljajo svojevrstno retrospektivo našega slikarstva, skulpture,- grafike in risbe ter naivne umetnosti 20. stoletja. Omeniti velja vsekakor tudi bronaste skulpture Ivana Meštroviča (1920 - 30) in večje število eksponatov iz porcelana, tekstila, stekla, majolike itd. V etnološki zbirki izstopa 22 kompletov narodnih noš (večinoma iz Jugoslavije) in mnogi drugi predmeti. Zanimiva je tudi zbirka orožja, ki pa je predstavljena samo z darovi (sablje, meči, bodala, noži ipd.), ki jih je tovariš Tito dobil od leta 1944 do 1979.
SLAVKO GABERC
Bravničar in Bertoncelj v goriškem Kulturnem domu
V	četrtek, 20. marca je bil v Kulturnem domu v Gorici koncert dveh priznanih slovenskih solistov, kót sta violinist Dejan Bravničar in pianist Aci Bertoncelj. Koncert je priredila Glasbena matica v Gorici. Program je obsegal zanimiv prerez glasbenega ustvarjanja za to vrsto komornega sestava. Tako so bili zastopani v prvem delu Matija Bravničar in Ludwig van Beethoven. V drugem delu koncertnega sporeda pa smo lahko poslušali delo Camilla Saint - Saensa, Giuseppa Tartinija in Woljganga Amadeusa Mozarta (obe v priredbi Fritza Krei-slerja) ter Petra lljiča Čajkovskega.
Naj takoj v začetku podčrtamo, da je bil obisk koncerta nadvse slab. S tem nočemo nikomur ničesar očitati, vendar je dejstvo, da ob tako maloštevilni publiki tudi ne pride do tistega duhovnega kontakta med izvajalcem in poslušalcem, ki bi moral nujno nastopiti. Večkrat smo že razmišljali ob podobnih primerih, a nismo mogli priti do pravih zaključkov. Tudi na tem mestu ne bomo. Inflacija koncertov in drugih istočasnih prireditev v Gorici gotovo ne daje popolnega odgovora. Letos je recimo prèkinjena nekdanja načrtna koncertna sezona, ki so jo organizirali Glasbena matica in obe slovenski osrednji prosvetni centrali. Ali bodo tudi taki koncerti obsojeni na propad?
V	splošnem oziru bi še zabeležili kràtko misel o predloženem koncertnem programu. Prvi del je bil lepo zaokrožen in zapolnjen, saj je obsegal slovensko delo in pa sonato dunajskega klasika. V drugem delu pa nismo zasledili kakega večjega
razmaha, saj nam je nudil pravzaprav vrsto salonsko obarvanih kratkih skladb v bistvu pozne romantike, pa čeprav včasih na klasične teme. Pričakovali smo si, da bomo lahko iz poustvarjanja obeh priznanih virtuozov le imeli kaj več oz., da bomo tudi programsko odnesli kaj vsebinsko bogatejšega, pa tudi izrazno globljega. Zato včasih tudi sama igra nastopajočih zbledi ali pa se izgubi nekje v prej omenjenem salonsko osladnem vzdušju. Prav literatura za tako zasedbo (violino in klavir) ima na pretek kar se da tehnih in zanimivih del, ki bi verjetno nekoliko poživili sam predstavljeni program.
Dognano sta oba umetnika izvedla prvo delo tolminskega skladatelja, ki že po naslovu (Suonata in modo antico) kaže na neko iskanje stika z baročnim svetom. Posebej sta zelo tehtno in s poglobljeno ter inci-zivno interpretacijo predstavila Beet-hovnovo_ Sonato za violino in klavir št. 1 v D-duru op. 12/1, ki je nedvomno pomenila višek koncertnega večera.
Drugi del je — kot že rečeno — obsegal krajša dela zgoraj omenjenih glasbenikov. Med temi velja omeniti Tartini - Kreislerjeve variacije na Co-rellijevo temo z blestečo igro ali po na koncu Melanholično serenado ter Valse - Scherzo Čajkovskega.
Skromna publika je izvajalca nagradila z zasluženim aplavzom. Koncert je bil vsekakor lep glasbeni dogodek za Gorico, ki se danes lahko že ponaša s številno in izbrano koncertno dejavnostjo. Naše želja pa je, da bi le ta našla zlasti pri slovenskem občinstvu res tisti odmev in pozornost, ki jo brez dvoma zasluži!
Glasbeni opus B. Marcella
Prihodnji mesec se bodo v cerkvi Santa Maria della Pietà v Benetkah odvijah koncerti v počastitev 300-letnice rojstva italijanskega glasbenega umetnika Benedetta Marcella. Koncerte, ki bodo potekali v obliki festivala prireja beneški kulturni koordinacijski odbor v sodelovanju s pokrajinskim zavodom za mladino, občinskim odborništvom za kulturo, deželo Veneto in krajevno hranilnico.
Festival, posvečen Benedettu Marcellu bo tudi prilika, da pobliže spoznamo tega glasbenika, ki velja za inovatorja glasbene kompozicije v šestem stoletju. Na sporedu so predvidene njegove najbolj znane kompozicije, festival pa bodo zaključili z izvedbo Marcellove Sinfonie a quattro, ki bo obenem prvič predstavljena v obdelavi in reviziji Giovannija Gughelima.
Beneško cerkev, v kateri bo potekal festival, imenujejo tudi Vivaldije-va cerkev, zaradi njene izjemne akustike. V tokratnem glasbenem ciklusu bo torej na sporedu komorna in simfonična glasba v izboru, ki zaobjema celoten Marcehov opus. Festival bo trajal od 2. do 30. aprila.
Radijski odmevi
Srečanje $ Pasolinijem in njegovo obsedenostjo
Ob 10-letnici prezgodnje smrti ni umetniški svet velikega režiserja in avtorja, Pier Paola Pasolinija nič manj vznemirljiv in izostren, kot je bil v času avtorjevega življenja. Radijska igra »Obesedovanp« dobesedno nadaljuje vse tiste nenavadne, istočasno pa pomenljive obsedenosti, s katerimi je Pasolini presenečal in razburjal že v svojih filmih: »Teorema«, pa tudi neposredna obravnava očetovskega in materinskega kompleksa v »Kralju Ojdipu« in »Medeji«, se tudi v radijskem mediju stopnjujejo do naravnost infernalne vizije. Do nenavadne analize človeka in njegovega zasebnega kozmosa, ki seveda nepreklicno odraža svet in stvarstvo v celoti. In človekova zasebnost je en sam prepad razčlenjen v grozo brez dna: človeku na isti način ni uspelo prodreti do konca samega sebe, kot se mu tudi še ni posrečilo dokončno in učinkovito obvladati sveta, sredi katerega živi.
Zgodba o priletnem milanskem industrialcu, ki doživi svojo življenjsko krizo, je na videz, od zunaj, neverjetna. Zgrabi ga smrtni strah, ki se navezuje na ljubosumnost do lastnega sina, sina, ki bo živel naprej medtem ko se bo on hitro odmikal v biološko odmiranje. Projekcija strahu pred smrtjo se je sprožila, za vse industrialčevo trpljenje je v nekem smislu kriva sinova mladost, sinova prihodnost, in ni je stvari, ki bi z uravnoteženo logiko preusmerila takšno norost. Zgodba se seveda konča tragično, užaljeni oče bo sina ubil in nato preživljal ostanek življenja v nepovezanih samogovorih, v predahih trpljenja.
Radijska izvedba v režiji Marka Sosiča je ustrezno ugotovila, da je besedilo nenavadno močno v svoji enkratni kombinaciji realnega in notranjega sveta, zato je s tišino napravila prostor tej posebni igri, ki jo tu pa tam zlovešče prekinjajo hupanja ladijske sirene, ali pa skoraj sakralna zborovska glasba. Ne gre namreč za norost zapisa, pač pa lucidnost groze, ki je docela razvidna v svojih okvirih in delovanjih. Istočasno se pripoved dogaja v na videz utečenih in mirnih lokih brezbrižne stvarnosti, ki ne prekine stopnjevanja v načetem in zlomljenem osrednjem junaku. Bolj ko namreč junak dokazuje utemeljenost svoje ogroženosti, bolj ima okvirno prav in širše se mu odpirajo še mračnejši prostori razpokanega sveta. Gotovo je odlika velikega avtorja, da se je tako neustrašeno podal v svet nedoumljivih sil in silnic, tiste strašne logike, po kateri »očetje sovražijo svoje sinove in jih pošiljajo v vojne. Zatorej je vseeno, ali oče ubije sina neposredno, ali ga pošlje na fronto.«
Ustrezno so igro izvedli Mira Sardoč, Bojan Umek kot sin, Marinka Počkaj, Alojz Milič, Silvij Kobal, Boris Kobal in Stojan Colja, v prvi vrsti pa je v osrednji vlogi prepričal Stane Starešinič, ki je nedvomno prodorno in razslojeno ponazoril srečanja s tistimi neznankami, s katerimi nočemo imeli opravka, bile pa so Pasolinijeve nenavadne in krute prijateljice.
JANEZ POVŠE
SLOVENIJALES TRGOVINA
PRIKAZATI VSE ZA IZKORIŠČANJE PROSTEGA ČASA JE NAŠA ŽELJA NA SEJMU ALPE ADRIA	D029.3.1986 (9.30do 18.30]
RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO:
PRIKOLICE IMV ADRIA
LESENE MONTAŽNE ELEMENTE ZA
SESTAVO HIŠIC
PREDPROSTORE ZA PRIKOLICE
ŠOTORE
PRIBOR ZA KAMPIRANJE AGREGATE KEMIČNE WC
TER OSTALO OPREMO ZA IZKORIŠČANJE PROSTEGA ČASA
OBOGATITE SVOJO ODLOČITEV Z NASVETI NAŠIH SODELAVCEV.
Nogomet: drevi ob 20.00 v Vidmu
Itali j a - Avstri j a
Nogomet: v sinočnji tekmi v Gorici
Remi med »azzurri« in Kanadčani
VIDEM — Italijansko nogometno reprezentanco čaka drevi v Vidmu važno prijateljsko srečanje proti Avstriji. Važno je iz več razlogov. Najprej zato, ker gre za predzadnjo preizkušnjo doma pred odhodom na drugo stran oceana (do »mundiala« v Mehiki manjkata le dva meseca). Nadalje, ker mora Bearzotovo moštvo po treh zaporednih spodrsljajih (Lecce, Chor-zow, Avellino) dokazati, da dosedanje delo in izbire niso bile zguba časa in da je sedanje jedro sposobno braniti v Španiji osvojeni svetovni naslov. V primeru novega spodrsljaja namreč ne bi manjkalo kritik in polemik, ki bi znale načeti tudi vzdušje v reprezentanci in prav zato v italijanskem taboru sploh ne jemljejo v poštev morebitnega četrtega poraza. Poleg tega naj bi Bearzot dobil dokončne smernice glede izbire 22 igralcev, ki naj bi zaokrožili skupino.
Vsekakor bo današnja italijanska reprezentanca najbolj elastična med temi, ki smo jih zadnje čase videli: na sredini bosta Di Gennaro in Ance-
lotti (slednji namesto TardeUija), katerima bi moral priskočiti na pomoč Bagni, Baresi pa bi moral igrati na mestu desnega branilca namesto poškodovanega Bergomija (slednji skoraj gotovo ne bo nastopil), a v napadu bosta Vialli in Rossi. V 2. polčasu bo Tancredija nadomestil Galli. Poleg tega sta se Bearzot in trener avstrijske reprezentance Elsner domenila za štiri zamenjave. O avstrijski reprezentanci je Elsner dejal, da je mlada, vendar ne starta premagana: proti Italiji vsi radi zapustijo dober vtis, zato ni pričakovati, da bo manjkalo motivacije.
Za srečanje vlada veliko zanimanje, saj so že prodali 30 tisoč vstopnic, ob 19.55 pa ga bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija (po 1. sporedu). Italija bo takole igrala: Tancredi, Baresi (Bergomi ali Nela), Cabrini, Bagni, Vierchowod, Scirea, Vialli, Ancelotti, Rossi, Di Gennaro, Altobelli (12 Galli, 13 Nela ali Baresi, 14 Coliovati, 15 Tricella, 16 Galde-risi ali Baresi, 17 Galderisi ali nihče).
Italija —- Kanada 1:1 (0:0)
STRELCA: Domecettis v 63. min. in Magnifico v 87. min.
ITALIJA:	Valenzano, Pedrinolla,
Perlina, Bertolutti (v 74. min. Aversano), Caselli, Seeber, Caramelli, Cesarmi (v 61. min. Magnifico), Tolio (v 46. min. Petroni), Variale, Zenari (v 53. min. Zinanni).
KANADA: Dolan, Gilfilin, Panhu-sen, Ragan, Di Pasquale, Samuel, lanero, Lowery, Bunbury, Domecettis (v 81. min. Grimes), Hooper.
SODNIK: Ongaro iz Roviga.
GLEDALCEV: 1.000.
GORICA — Srečanje med amatersko državno reprezentanco Italije ter olimpijsko izbrano vrsto Kanade, Ki sta se sinoči pomerili v Gorici, se je zaključilo z delitvijo točk. Rezultat tudi odraža stanje na igrišču, saj sta si bili ekipi v končnem obračunu enakovredni. Pri Kanadčanih je prevladovala telesna premoč, medtem ko so »azzurri« pokazali lepšo tehniko, čeprav je bilo opaziti, da igrajo zelo
malo skupaj. Kar zadeva goste je treba povedati, da so delno razočarali, če pomislimo, da bodo nekateri izmed njih nastopili tudi v reprezentanci, ki bo v skupini Francije, Madžarske in SZ nastopila na svetovnem prvenstvu v Mehiki.
V prvem polčasu smo bili priča manj zanimivi igri, tako da je bilo kaj malo priložnosti za zadetek. Nekoliko živahnejs je bilo v nadaljevanju, ko je prišla na dan dobra kondicija Kanadčanov, ki so imeli terensko premoč. Gol prednosti pa so dosegli po nerodnosti italijanske obrambe, ki je dovohla Domecettisu strel v vrata. Reakcija domačih pa se je konkretizirala komaj dve minuti pred koncem, ko je Magnifico dobro izkoristil kratko odbito žogo kanadske o-brambe.
Za konec še beseda o občinstvu. Tudi tokrat so Goričani potrdili, da tudi predstava mednarodnega značaja ne privablja na tribune. Škoda, saj je pobuda pokrajinske uprave bila povsem na mestu.
KOŠARKA: ITALIJANSKI POKAL
Simacu prva tekma
Simac — Divarese 83:82 (36:44)
MILAN — V anticipirani prvi polfinalni tekmi italijanskega košarkarskega pokala je Simac sinoči s precejšnjo težavo odpravil Divarese, ki je na polovici drugega polčasa bil na najboljši poti, da po šestih letih vendarle slavi zmago v Milanu. Pri Simacu so bili najuspešnejši Premier (25), Meneghin in Henderson (16) ter Schoene (13), pri Divareseju pa Vescovi (21), Thompson (16) in Sacchet-
Marko Ban še drugi
Tudi po 24. kolu italijanskega dru-goligaškega prvenstva je Jadranov košarkar Marko Ban še vedno na 2. mestu na lestvici najboljših stralcev, vendar Della Fiori sedaj zaostaja sa-
mo za točko.
LESTVICA STRELCEV Boni (Panapesca, oMntecat.)	692
MARKO BAN (JADRAN)	566
Della Fiori (Cagiva VA)	565
Sciacca (Fadba B. Arsizio)	538
Maguolo (Panapesca Mcmtecat.) 533 Masetti (Ecocementi FE)	483
Lamperti (Citrosil VR)	467
Lana (Teorema Arese)	467
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
NOGOMET: DISCIPLINSKI UKREPI
Tokrat ostre kazni Izključen tudi Dal Prà
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je včeraj obravnavala le srečanja B lige, kazni pa so precej ostre. Najhuje jo je skupil Onofri (Catania), ki se je med tekmo Vicenza - Catania spravil nad glavnega in stranskega sodnika: na igrišče ne bo mogel vse do 25. junija. Njegov ekipni tovariš Pellegrini bo počival štiri kola.
Dve nedelji ne bo igral Sala (Cesena), po eno pa Spinozzi in Vinazzani (Lazio), Arnioni (Sambenedettese), Dal Prà (Triestina), Della Pietra (Campobasso), Fortunato, Mazzeni in Montani (Vicenza), Mileti in Torrente (Genoa), Perrone (Ascoli), Picano (Empoli), Tesser (Perugia) in Venturini (Pescara).
Connors kaznovan
NEW YORK — Zaradi nediscipliniranosti med srečanjem s Čehoslova-kom Ivanom Lendlom so Američanu Connorsu naložili 20 tisoč dolarjev globe in mu. prepovedali, da bi deset tednov lahko nastopal.
Vrsta zanimivih
nogometnih srečanj
Poleg prijateljske nogometne tekme med Italijo in Avstrijo bodo danes odigrali še nekaj obetajočih srečanj, in sicer: Francija - Argentina, Sovjetska zveza - Anglija, Severna Irska - Danska, Škotska - Romunija, Španija - Poljska ter Grčija - Vzhodna Nemčija.
Prva zmaga »plavih«
EINDHOVEN — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine B je Jugoslavija vendarle prišla do prve zmage. Sinoči je namreč s 6:5 (1:2, 4:2, 1:1) premagala Francijo. Lestvica: Švica 8; Italija 6; NDR, Japonska in Avstrija 4, Nizozemska, Francija in Jugoslavija 2.
Naslov Poljski
AOSTA — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v hokeju na ledu skupine B je prvo mesto zasedla Polj-
ska, ki je tako prestopila v A skupino, v C skupino je izpadla Nizozemska. Italija in Jugoslavija sta ostali v B skupini.
Inter zanika
MILAN — Pri Interju so včeraj izdali tiskovno sporočilo, v katerem zanikajo, da bi se bili že domenili glede neposrednega televizijskega prenosa prve polfinalne tekme pokala U EFA Inter - Real Madrid. Srečanje bo 2. aprila na San Siru. V kratkem bodo dali v prodajo vstopnice, katerih cena se suče od 90 tisoč do 7 tisoč lir. V primeru, da bodo vse razprodali, bodo potolkli absolutni rekord inkasa (okrog milijarda in 700 milijonov lir).
Aprila Jacobsen - Raininger
KOPENHAGEN — Italijanski boksar Raininger bo 18. aprila skušal iztrgati Dancu Jacobsenu evropski naslov v lahki kategoriji. Srečanje bo v Randersu, nedaleč od danskega glavnega mesta.
Se zadnji napori za 3. mesto
Bližnji velikonočni prazniki bodo Meblu prišli kot naročeni, da si nabere novih moči pred zadnjimi tremi koli v odbojkarski drugoligaški konkurenci, ki bodo odločala o morebitni uvrstitvi na končno 3. mesto: Na sliki: Meblo med tekmo z OMA Armes
Odločitev padla malo pred koncem
Nedeljski derbi 3. amaterske nogometne lige med Krasom in Primorcem se je končal z zmago Trebencev, ki pa so si obe točki zagotovili le malo pred koncem z 11-metrovko. Na sliki: akcija s srečanja v Repnu
kratke domače vesti - kratke domače vesti
ATLETIKA: HOJA NA 25 KM
Ruzzier odličen
V nedeljo je bilo na pokrajinski cesti Bazovica - Opčine deželno tekmovanje v hoji na razdalji 25 km, ki je veljalo kot kvalifikacija za državno prvenstvo v hoji na 50 km, ki bo 6. aprila v Palermu.
Zahtevani čas je bil manj kot 2 uri in 3. minute, zanj pa se je potegoval tudi slovenski atlet Fabio Ruzzier. In prav slednji je pripravil prijetno presenečenje, saj je poleg zmage, ki sicer ni bila nikoli v dvomu, zabeležil čas, ki je že državne vrednosti, in sicer 1.56’18”. S tem je dokazal, da izredno ostra zimska priprava ni bila zastonj ter da lahko pričakujemo, da bo na Siciliji dosegel visoko uvrstitev. Pred tem pa si je zadal še drugo nalogo, in sicer izboljšanje deželnega rekorda v enourni hoji, ki mu že pripada z 12,642 km. Poskus bo opravil na otvoritve-
nem tekmovanju, ki bo 1. aprila na Kolonji.
Omenimo še, da je na tekmovanju v Bazovici kot drugi prišel na cilj član CUS Furio Lorber v 1 uri 58’32”, tretji pa je bil član Mara-thona Claudio Sterpin (2.19’50”).	!
Povratek Pučnika
Poškodbe na kolenu in organizacijska kriza, ki je pred dvema letoma posebno prizadela atletiko pri Boru, so prispevale, da je vrhunski atlet Gorazd Pučnik opustil tekmovanja.
Po dveh letih se je njegovo* ime ponovno pojavilo na državnih tekmovanjih. Pred kratkim je z dresom CUS iz Padove, kjer študira na ISEF, nastopil na dvoranskem državnem prvenstvu v mnogobojih v Turinu. V sedmeroboju za člane je med 21 tekmovalci zasedel spodbudno 8. mesto.
V posameznih panogah je dosegel
naslednje rezultate: 60 m 7”54; daljina 6,24 m; krogla 12,20 m; višina 188 cm; 60 m ovire 9”71; palica 3,70 m; 1000 m 2’47”3.
KOŠARKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR — LIBERTAS 70:57 (32:37)
BOR: Oblak, Gerdol 13 (5:8), Šta-var 6, Schillani (0:2), Slobec 26 (2:5), Sestan 5 (1:2), Jančar, Baitz, Devčič 14 (0:2), Mesesnel 6 (0:4).
Bor je v prvenstvu 1. divizije dosegel svojo četrto zaporedno zmago in ostaja tako nepremagan na vrhu lestvice 3. skupine. Vse do 13. min. drugega polčasa je bila tekma izenačena, tedaj pa so borovci izkoristili utrujenost nasprotnikov in s 7 zaporednimi točkami Slobca tudi o-dločno pfešli v vodstvo. Poleg že o-mejnjenega ^Slobca sta bila odločilna za zmago tudi Devčič in Mesesnel. (Marke Oblak)
Namizni tenis: državni turnir v Veroni
Kras prvi na društveni lestvici
ROKOMET: MOŠKA D LIGA
Kras Trimac spet praznih rok
Spilimberghese - Kras Trimac 15:13 (9:6)
KRAS: Dario Milič, Glavina, Sossi, Pasculin 2, Raseni 3, Sardo 2, Skupek, Sarina 1, Ladi Budin 3, Maglica 2, Mitja Grilanc.
Kras Trimac se z gostovanja v Spi-limbergu vrača praznih rok. Zgubil je dve tekmi, ki sta bili važni za vrh lestvice. V prejšnjem kolu je namreč Spilimberghese premagal vodilni CUS Udine, torej edino nepremagano ekipo. Zdaj imata CUS in Spilimberghese enako število točk, za dve točki pa zaostaja Kras. Krašovce čaka še gostovanje v Vidmu in ta tekma bo tudi verjetno odločila o končni razvrstitvi.
Tekma v Spilimbergu je bila precej izenačena in na dobri kvalitetni ravni. Krašovci so predvsem dobro branili, a žal so bili v napadu bolj pomanjkljivi.
(A. B.)
V Veroni je bil konec tedna državni namiznoteniški turnir, na katerem je sodelovalo tudi številno Krasovo žensko zastopstvo, ki se domov vrača s prestižnim naslovom. Prvič doslej so namreč krasovke osvojile prvo mesto na društveni lestvici, kar dokazuje, da je Kras morda edino društvo v Italiji, ki ima za sabo močno zaledje, Pri mlajših pionirkah sta nastopili Biserka Simoneta in Katerina Kralj, a le Simonetova je zmagala v 1. kolu, saj je v drugem naletela na državno reprezentantko in kasnejšo zmagovalko Negrisolijevo, proti kateri ji ni bilo pomoči. Pri pionirkah, so nastopile Elena Colja, Lara Širca, Alenka Škabar in Martina Rauber, vendar se je le slednji posrečilo prebiti se čez prvo oviro. Sreča pa ji je obrnila hrbet pri žrebu, ki ji je za nasprotnico dodelila št. 2 v Italiji in poznejšo finalistko Semenzo,
Med mladinkami se je za zeleno mizo predstavilo več slovenskih predstavnic in sicer Tanja Raubar, Roberta Prosen, Monica Mosetti, Katja Čok, Alenka Obad, Damjana Guštin in Tanja Ukmar, ki je zgubila šele v tretjem nastopu in se je uvrstila med osmerico najboljših.
V	tretji kategoriji sta nastopili poleg že vseh omenjenih igralk še Darma Purič in Nataša Škrk. Prijetno je presenetila Katja Čok, ki se je med 132 udeleženkami prebila do o-smine finala in si s tem uspehom priborila pravico do nastopanja med dru-gokategornicami.
V	drugi kategoriji se je med 64 udeleženkami zmagovita pot Miličeve in Sedmakove prekinila v polfinalu. Miličeva je z 2:0 izgubila z zmagovalko Morettijevo (Senegalia), Sedmakova pa je z istim rezultatom podlegla Bevilacquijevi. Ukmarjeva je v šestini finala z 1:2 klonila proti Se-menzijevi. V absolutni konkurenci se je le Bernardičeva uvrstila pod sam vrh. V polfinalu ji tudi tokrat (a le na državnih turnirjih) ni uspelo premagati Zampinijeve, ki je vedno vodila v setih in srečanje osvojila s 3:2. Sedmakova, ki je zaigrala soli-
dno, je v krstnem nastopu izgubila z Busnardovo, katero je v prvenstvenem nastopu v Zgoniku že premagala. Ista usoda je doletela tudi Miličevo, ki je krajši konec potegnila s Corbet-tovo (Coccaglio).
Med dvojicami sta Sedmakova in Miličeva zasedli 3. mesto, potem ko sta s tesnim 1:2 podlegli paru Arisi -Vignola.
Pokrajinski turnir v Trstu
Na namiznoteniškeni pokrajinskem turnirju v Trstu, na katerem so nastopili tudi Krasovi predstavniki, so zaradi skromnega števila vpisanih naraščajnike in dsčke združili v eno samo kategorijo. V moški konkurenci se je na j višje prebil Igor Milič, ki je najprej premagal solidnega Desilio, a je nato nerodno izgubil srečanje za 3. mesto, Jan Godnič je bil sedmi, Marko Gerri osmi. Med šestnajsterico
so še: Mitja Ukmar, Jan Budin, Marjan Milič, Žarko Počkaj, Franco Fa-bec in Igor Gabrovec. Med dekleti je v malem finalu Matejka Zidarič premagal svojo klubsko tovarišico Ellen Lupine.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO - ŽENSKE
Grand! Motor! Trst - Kras 3:5
Peresson - Čok 0:2 (14:21, 9:21); Siega - Prosen 2:0 (21:17, 21:15); Della Barca - Mosetti 2:0 (22:20, 21:13); Siega - Čok 1:2 (21:23, 21:19, 21:23); Peresson - Mosetti 0:2 (15:21, 10:21); Della Barca - Prosen 2:0 (21:10, 21:13); Siega - Mosetti 0:2 (20:22, 8:21); Della Barca - Čok 0:2 (18:21, 13.21).
Krasova dekleta so si s ponovno zmago proti GMT priborila pravico do nastopanja na meddeželnih kvalifikacijah in tako so se njihove možnosti za prestop v C ligo bistveno izboljšale. Tržačanke so jim tokrat nudile nekoliko večji odpor kot pred 14 dnevi v Zgoniku, a kljub temu ni bila Krasova zmaga nikoli v dvomu, čeprav so domačinke na začetku celo povedle z 2:1.
naši nogometaši v mladinskih prvenstvih
naše peterke v mladinskih prvenstvih
UNDER 18
CAMPANELLE — ZARJA 1:1 (0:0)
STRELEC za Zarjo: Zeugna v 80’.
ZARJA: Petronio, Schillani, Fer-luga. Castelli, Gojča, Zerbo (Tomez), Pittacco (Kralj), Ražem, Zeugna, Sossi, Kalc.
Zarja je zapravila lepo priložnost, da bi izbojevala obe točki. Zarjani so bili boljši in nasprotniku omogočili, da igra le v protinapadu. Bolj kot nasprotnik je naše igralce ovirala burja, saj so nogometaši Cam-panell vsako drugo žogo pošiljali v out. (P.B.)
NARAŠČAJNIKI CGS — KRAS	1:3 (1:2)
STRELCI: v 5. min. Ferluga, Žagar v 10. min. iz 11-metrovke, A. Škabar v 60. min.
KRAS: Kočevar, Mesar (L. Škabar), Tavčar, Grgič, Ferluga, Leone, A. Škabar, Kavalič (Milič), Šuc, Žagar in Umek.
Krasova zmaga ni bila lahka. Domačini so se po dveh zadetkih prehudih in zmanjšali razliko. Gostje so prehitro popustili, ker so mislili, da bodo z lahkoto opravili s Tržačani. Trener Adamič je nekoliko spremenil postavo in rdeče - beh so zaigrah bolj urejeno v obrambi. Krasovi nasprotniki so bih živčni in sodnik je moral zaradi ugovarjanja izključiti kar tri igralce, vse v zadnjih 15 minutah. To je precej olajšalo krasovcem delo in so z Alanom Škabarjem spravih rezultat na varno.
NAJMLAJŠI
PORTUALE - PRIMORJE 0:0
PRIMORJE: Blažon, Lukša, Prin-čival, Peter Štoka, Gherbassi, Prasel-h, Žagar (Spadoni), Ligozzi, Križ-mančič (Trampuš), Mitja Štoka, Tomaže tič.
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR — PREVENIRE	3:1
(15:10, 15:12, 12:15, 15:6)
BOR: Meton, Kalc, Pečenko, Starc, Jablanšček, Gombač, Germani, Sedmak, Jercog, Marega.
TRAJANJE SETOV: 24’, 28’, 24’, 18.
Borovci so v soboto kljub povprečni in živčni igri premagah visoko e-kipo Prevenireja in jo tako dokončno izključili iz boja za napredovanje.
V	vseh setih so bili Stubljevi varovanci stalno v vodstvu, tako da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. Le v tretjem setu so mladi borovci nekoliko popustih. V četrtem setu so zopet zaigrah in tako osvojih nov par točk.
V	soboto čaka v Repnu mlade borovce povratni derbi s Slogo.
(Marko Kalc)
SLOGA — INTER 1904	2:3
(15:5, 15:1, 13:15, 13:15, 5:15, 10:15) TRAJANJE SETOV: 18, 8, 24, 11 in 25 minut.
SLOGA: Brass, čač, Dewalderstein, Guhč, Hrovatin, Kerpan, Komar, Pahor, Kralj, Sain.
Kot je razvidno iz izida samega je tekma imela dve povsem drugačni lici. V prvih dveh nizih je Sloga dobesedno nadigrala mlado in zelo perspektivno ekipo Interja. V nadaljevanju je nepričakovano prišlo do preobrata. Našim fantom se je začelo zatikati in so zato izgubili samozavest, Inter pa je odločno reagiral in uveljavil svojo višinsko premoč na mreži. (INKA)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
SOKOL — INTER 1904	3:0
(15:6, 15:12, 15:12)
SOKOL: Radetič, Rudež, Pizziga, T. in L. Masten, škerk in Žbogar.
Igralke Sokola so z zagrizeno i-gro dosegle zelo pomembno zmago v boju za napredovanje v D hgo. Po dobrem prvem setu so se naše igralke v drugem nekoliko zmedle in slabše igrale. Inter je dobro
Igralci Portualeja so skozi vso tekmo napadah in igrah boljše od naših. Posebno na sredini igrišča so naši prepustih nasprotniku preveč prostora. Tržačani so imeli več priložnosti, toda jih niso znah izkoristiti. Imeli so tudi nekaj smole, saj so zadeh dve prečki. Pozitivnemu rezultatu je uspešno prispeval vratar Blažon. (M. Štoka)
FOGLIANO — MLADOST	1:1
STRELEC ZA MLADOST: Colja.
MLADOST: Gergolet, Lakovič, Pe-lizon, A. Lakovič, Tomšič, Colja, Nar-duzzi, A. Devetak, Šuligoj, Tonzar.
Proti močni postavi iz Foljana, ki je na vrhu lestvice, so najmlajši predstavniki Mladosti izbojevah dragoceno točko. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in ekipi sta si bili na polju enakovredni. To je brez dvoma presenetilo domačine, ki so mislili, da bodo Doberdobci lahek plen. Tudi na tem srečanju se je v kraških vrstah izkazal Colja, ki je, med drugim, kandidat za reprezentanco najmlajših za tržiško področje. ( M. P.)
ZAČETNIKI
JUVENTINA — PRO ROMANS 1:0
STRELEC ZA JUVENTINO: Mitja Koršič.
JUVENTINA:	Grendene, A. Fer-
folja, S. Ferfolja (Kobal), Marušič, Peršolja, M. Petejan, Dario, Sehan, Devetak, Koršič, Gergolet (Narduzzi), Petejan, Marvin.
V izredno zanimivem srečanju je štandreška Juventina odpravila tudi solidno ekipo iz Romansa in s tem potrdila položaj na prvih mestih lestvice. Že od vsega začetka so domačini igrah odločno in s Koršičem dosegli prednost, ki so jo znali tudi braniti z zobmi. Tokrat je treba po-
serviral in plasiral napade, kar je Sokolu povzročilo težave. V tretjem nizu so bile naše igralke bolj pazljive in so zasluženo zmagale.
(A. Pizziga)
BOR — NPT 3:0 (15:6, 15:6, 15:0)
BOR: Bandi, Bandelj, Knez, Sancin, Superina, Železnik in Pernar-cich.
Borovke so ponovno zmagale in so še v boju za sam vrh. Nekaj težav je bilo le v drugem setu, v katerem je NPT prevzela vodstvo. V zadnjem nizu so se nasprotnice predale in borovke niso izgubile niti točke. (C. Bandi)
UNDER 16 MOŠKI
CUS — BOR	0:2 (14:16, 9:15)
BOR: Starc, Marega, L. in S. Blasi, Jercog, Švab, Hmeljak, Balbi in Marc.
Borovci so v povratnem srečanju prepričljivo premagah vodeči CUS, a žal jim ta zmaga ne bo omogočila, da osvojijo naslov pokrajinskih prvakov. Tokrat so »plavi« nastopili skoraj v popolni postavi. Če bi bilo tako tudi v prejšnjih tekmah bi bil sedaj naslov prvakov njihov. Ostaja jim skromno zadoščenje, da so v nedeljo vendarle dokazali, kdo je boljši. (A. S.)
UNDER 16 — ŽENSKE
SOKOL — RICREATORI	2:0
(15:2, 15:13)
SOKOL:	Masten, Žbogar, E. in
S. Legiša, Katonar, Brumat, Gruden, Kosmina, Žužek, Hrvatin in Ban.
Poleg običajnih igralk so tokrat za Sokol nastopile tudi prav najmlajše. Čeprav nimajo nobenih tekmovalnih izkušenj, so se prav dobro izkazale. Nasprotnice so bile šibke, zato so v prvem nizu zado-stovah le dobri servisi. V nadaljevanju si je Ricreatori opomogel v obrambi, vodil s 7:1, a več ni zmogel. (A. Pizziga)
hvahti vse igralce, še posebej pa branilca Peršoljo, ki je bil gotovo najboljši na igrišču. (M. P.)
PRIMORJE — SUPERCAFFE’ 0:5
(0:2)
PRIMORJE: Spadoni, Osi, Franza (Vrabec), Štolfa, Garbassi, Pahor, Vodopivec, Kante, Trampuš, Suhi, Zacchigna.
Rdeče-rumenim ni uspelo zaustaviti premočne drugouvrščene ekipe. V prvem polčasu so naši skušah zaustavljati napade gostov kar jim je tudi večkrat uspelo.
(M. Štoka)
CICIBANI
OPICINA — PRIMORJE 0:2 (0:0)
STRELCA za Primorje: Trampuš in Digovich.
PRIMORJE: Sandri, Sardoč, Husu, Trampuš, Digovich, Kuk, Švara.
Cicibani Primorja so zmagah v zadnjih minutah tekme. Skozi vso tekmo so dobro igrah in še posebno v drugem polčasu, ko so imeh celo vrsto dobrih priložnosti. V drugem polčasu so naši premagah vratarja Opicine najprej s prostega strela s Trampušem, nato pa z Digovichem.
(M. Štoka)
MLADOST — TURRIACO	1:3
STRELEC ZA MLADOST: Alan Devetak.
MLADOST: Zanier, Zampar, Gergolet, Ferfolja, P. Gergolet, Devetak, A. Gergolet.
Pomanjkanje standardnih igralcev je glavni razlog za poraz cicibanov Mladosti v prvem srečanju povratnega dela. Gostje so že v uvodnih minutah dosegli prednost, kar je spravilo na kolena domače igralce, ki niso znali najti pravilne poti do u-činkovite igre. (M. P.)
SLOGA B - BOR 0:2 (3:15, 1:15) SLOGA B: Benčina, Ciocchi, Cit-ter, Fabrizi, Gregori, Hrovatin, Kocman, Kosmina, Lupine, Marucehi, Pauhna, škerk.
BOR: Bandelj, Bandi, čok, Knez, Legiša, Mauri, Pernarčič, Sancin, Supenna, Vesel, Železnik.
V slovenskem derbiju na Opčinah so gladko slavile borovke, ki pri tokrat nerazpoloženih slogašicah res niso naletele na enakovrednega nasprotnika. S to zmago pa si je Bor tudi praktično že zagotovil prvo mesto v svoji skupini. (INKA)
UNDER 14 ŽENSKE
OMA ARMES — BOR	1:2
(4:15, 5:15, 16:14)
BOR: Vitez, Vidah, Rustja, Milanič, Brazzani, Pahor, Grbec, Bon-tempo, Inamo, Sancin in Gerdol.
Če ekipa v svojem krstnem nastopu »kariere« zmaga, je seveda veselje še toliko bolj upravičeno. Tako je bilo tudi z borovkami, ki so bile prepričljivo boljše od vrstnic OMA. Obe ekipi sestavljajo igralke letnika 1973. Škoda le, da so si »plave« zapravile zmago tudi v tretjem nizu, sicer bi bilo slavje še bolj popolno. Naj omenimo še, da je krstni nastop sploh opravil kot sodnik sin priznanega tržaškega mednarodnega sodnika Facchettina. BREG — SLOGA B	1:2
(15:13, 4:15, 6:15)
BREG: N. in T. Kocjančič, T. in E. Žerjal, Glavina, Pečar, Kraljič, Koren, Sancin, Gaburro, Kralj, Jurjevič.
SLOGA B: Grgič, S. in D. Jogan, Pavan, Gregoretti, Purič, Vidah, Kri-žmančič, Fabi.
Slogašice so povsem zasluženo o-svojile krstni derbi sezone, saj so igrale zelo zagrizeno, zlasti v obrambi, medtem ko so Brežanke preveč grešile, da bi lahko računale na zmago. (G. F.)
DRŽAVNI KADETI
FANTONI VIDEM — JADRAN FARGO 110:90 (47:38)
JADRAN: Lippolis, Uršič 1 (1:2), L. Lippohs 3 (1:2), M. Pertot 9 (3:4), Barini 19 (3:5), Carbonara 11 (2:2), P. Pertot, Lokar 33 (9:9), Mosetti, Terčon 12 (2:5).
PON: Uršič (37’), Terčon (36’) in Lokar (29’), TRI TOČKE: Lokar 2, Carbonara 1. PM: Jadran 21:29.
V	zadnji tekmi prvega dela končnice prvenstva je Jadran v Vidmu klonil favoriziranemu Fantoniju, a s ponosom zapustil dvorano Camera.
Našim ni kaj očitati glede požrtvovalnosti, čeprav mora biti obramba nedvomno boljša. Naj omenimo tudi res smešen nastop sodnikov, ki našim niso priznah kar 10 povsem regularnih točk in jim dosodili 35 osebnih napak. David Barini je tokrat igral najbolje. (Raseni)
MLADINCI
POLET — BARCOLANA A 86:77
(42:37)
POLET: Granier 11, Žetko 20 (2:4), Bevilacqua, Škerlavaj 18, Gomizelj 14, Fabi 8 (1:2), Kocman 2, Sosič, Čebulec 6, Oberdan 4.
3 TOČKE: Granier 2.
Presenetljiva zmaga Opencev proti ekipi, ki je bila na papirju med najmočnejšimi v tej kategoriji. Presenečenje je toliko večje, saj je ekipa Poleta sestavljena pretežno z i-gralci, ki so za kategorijo mlajši. S trezno igro so znah obdržati rezultat sebi v prid do konca. Poleg kadetov, se je izkazal kapetan Andrej Granier. (Andrej Vremec)
BARCOLANA B — DOM 75:68
(30:38)
DOM: Corsi 21, Košuta 7, Bordon 22, Roner, Romano 8, Rinehi, Kocjančič 10, Čubrilo.
PON: Košuta (24’), Romano (31.), Kocjančič (37’), Roner (37’), Čubrilo (38’), Corsi (40’). ON: Dom 36, Barcolana B 22. TRI TOČKE: Corsi in Bordon 2.
Domovci so povsem zasluženo izgubili proti skromni ekipi Barcolana B. Res je, da so domovci nastopih brez trenerja in da sodnik ni nil kos srečanju, vsekakor pa so si sami zapravili zmago. Edini, ki je dobro opravil svoj nastop, je Rinehi.
(M. Čubej)
KADETI
POLET — INTERMUGGIA 104:54
(49:25)
POLET: Kocman 18, Žetko 18 (2:2), Bogateč 3 (3:6), Fonda, Kozlovič 6, Bevilacqua 10, škerlavaj 16 (4:4), Gomizelj 17 (1:6), čebulec 16 (4:4), Sosič.
TRI TOČKE: Kocman 4.
Rekordna zmaga Poleta. Openci so že od vsega začetka začeli s pressing obrambo in s tem presenetih nasprotnika.
V	drugem delu tekme se stanje na igrišču ni spremenilo, kljub temu da so pri Opencih igrah rezervni i-gralci. Poleg običajnih, so se tokrat izkazah predvsem David Bogateč, A-ron Bevilacqua ter strtelec Goran Kocman.
INTER 1904 — KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 80:42 (54:25)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Cingerla, A. Rupel, Sterni, Sedmak, Stanissa 1 (1:2), Gruden 7 (1:1), B. Sterni 27 (3:8), Gregori, Dolhar 4 (2:2), Venier 3 (1:2).
S slabo igro so Kontovelci v nedeljo ponovno poraženi zapustih igrišče. Naši so se enakovredno borih s fizično močnejšim nasprotnikom vse do 17. min. igre. Zopet se je izkazal B. Sterni, ki se je edini enakovredno kosal z močnejšim nasprotnikom. (R. M.)
NARAŠČAJNIKI
SOKOL — BOR ADRIAIMPEX 68:79 (26:32)
SOKOL: Tinta, Gerii, Šuligoj 25 (3:5), Stanissa 8 (0:4), Pauhna 21 (1:2), Bogateč 3 (1:2), Pertot, Les-zizza 5 (1:2), Sosič 6 (0:2).
BOR ADRIAIMPEX:	Krasna 4
(2:3), škerk 16, Sestan, Pertot 10 (1:2), Race 11 (1:4), Cupin 12, Acerbi 3 (1:4), Bajc 9, Gašperini 4, Smo-tlak 10 (0:2).
TRI TOČKE: Pertot in Bajc.
V	petek so borovci zmagah v Nabrežini slovenski derbi. Sokolovci so z dobro igro, zagrizenostjo in hitrimi protinapadi vodih do 15. minute prvega polčasa (22:20), odtlej pa so tehnično boljši borovci prevzeh vodstvo in ga ohranili do konca. Pri Sokolu bi omenih dobro igro v napadu Šuligoja in Pauhne, pri borovcih pa Pertota, ki je ekipo vadil do zmage. (V. A.)
BOR ADRIAIMPEX — ALABARDA 81:90 (46:43)
BOR ADRIAIMPEX: Krasna 8 (1: 3), Škerk 22 (1:2), Sestan, Pertot 10 (0:2), Race 6 (0:2), Sestan, Pertot 10 Bajc 29 (4:6), Gašperini (0:2), Smo-tlak 2 (0:2).
TRI TOČKE: Krasna, Škrk 1, Bajc 3.
V	soboto so plavi nesrečno izgubih proti enakovredni ekipi Alabarde. Tekma je bila živahna in po desetih minutah igre so domačini vodih s sedmimi točkami prednosti 30:23, nato so borovci z agresivno obrambo prestregli nekaj žog in z delnim 14:7 nadoknadih razhko, od 16. minute pa so tudi vodih. Večji del drugega polčasa so borovci zamujah za 4 točke. Zaradi nekaterih nepametnih akcij borovcev in slabe obrambe najboljših nasprotnikov (Gobbi 35, Otta 22 točk) so domačini slavili še bolj izdatno zmago. Tokrat je treba omeniti dobro igro Bajca in Škrka v napadu. (U. A.)
DEČKI
BOR ADRIAIMPEX — RICREATORI 139:56 (77:24)
BOR: Daneu 6 (2:2), Berdon 12, Oberdan 25 (0:1), Sterni 7 (1:2), Pres-sel 6, Bajc 19 (3:3), Ažman 48 (4:6), Pavhca 12 (4:5), Legiša 4 (0:2).
3 TOČKE: Oberdan 1.
Borovci nadaljujejo s serijo visokih zmag. Od posameznikov se je izkazal Ažman, ki je dosegel 48 točk, s skoraj stoodstotno realizacijo 22:23. Pohvalo zaslužijo tudi ostah igralci.
(Luka Furlan)
PROPAGANDA
DOM — SEGAFREDO 32:83 (14:38) DOM: Pavšič, Silič 2, Bordon 3, Spacal 15, Sfiligoj, Ambrosi 12.
Mladi domovci so v sobotnem srečanju proti močni ekipi Segafreda visoko izgubih na domačih tleh. Vsekakor pa so se naši prav dobro odre-zali, če upoštevamo, da so nastopih v okrnjeni postavi. Dobro sta zaigrala Spacal in Ambrosi. Prihodnje srečanje bodo delo-rdeči odigrah 3. a-prila in sicer zaostalo srečanje proti ekipi Edere na domačem igrišču s pričetkom ob 16. uri. (M. čubej) BOR — BREG	81:44 (43:20)
BOR: Filipčič 3 (1:2), Debeljuh 20 (0:3). Starec 4, Barini 7 (1:2), Pavhca 24, Martini, D. Umer 6 (0:2), Gregori 13 (1:2), Possega 4, Turk.
BREG: Corbatti, Žerjal 2, Cancia-ni 2, Rosso 2 (0:2), M. Gombač 2, R. Gombač 18 (2:2), Gropazzi 2, Kralj 2 (0:3), Gerdol, Bandi 14 (2:6).
Zmagah so borovci, ki so že v prvem polčasu visoko povedli. Tekma je bila v drugem delu zanimivejša, saj so se gostje dobro upirali domačinom. Borovci so se izkazah s hitrimi protinapadi in s skupinsko igro, Brežani pa so dobro skakah na odbite žoge. V napadu sta se pri gostih izkazala Ravel Gombač in Vit-jan Bandi, ki sta pokazala v zadnjih tekmah viden napredek. (Vanja)
naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih
Popolne lestvice 6. pokala ZSŠDI
Objavljamo končni vrstni red po kategorijah 6. zamejskega smučarskega prvenstva, ki je bil v nedeljo na Nevejskem sedlu. Kratice se glasijo: M — Mladina, SPDT — Slovensko planinsko društvo Trst, SP DG — Slovensko planinsko društvo Gorica, B — Breg, D — Devin.
MIŠKE
1. V. Suber (M) 1’47”09 (57”52+ 49”57); 2. T. Dolhar (SPDT) 2’07”20 (l’07”74 + 59”46);	3. U. PetUrosso
(Breg) 2’43”61 (1’25”30+1’18”31).
MIŠKI
1. E. Tenze (M) 1’51”76 (1’01”32 + 50”44) ; 2. J. Gruden (M) 2’17”20 (l’18”74 + 58”46); 3. A. Kocjančič (B) 2'35”76 (1’22”65+1T3”11). Diskvalificiran: 1; Niso startah: 2.
MEDVEDKE
1. J. Škerk (D) 1’33”69 (52”48 + 41”21) ; 2. F. Rapotec (B) 1’35”58 (51”18+44”40) ; 3. A. Škabar (D) 1’ 38”70 (53”53 + 45”17) ; 4. E. Grilanc (M) 1’48”45; 5. S. Sossi (M) 1’48”48; 6. J. Drasič (M) 1’50”61; 7. T. Lipovec (SPDT) 1’54”60. Niso startah: 1.
MEDVEDKI
1. D. Taučer (M) 1’23”53 (45”67 +
37”86) ; 2. R. Renčelj (D) 1’34”41 (51”74 + 42”67); 3. M. Suber (M) 1’ 35”04 (52”51+42”53); 4. D. Toscano (D) 1’42”06; 5. M. Rolich (D) 1’55”33; 6. M. Gruden (M) 1’59”97; 7. I. Žerjal (B) 2’11”01. Diskvai.: 1; Niso startah 1.
CICIBANKE
1. E. Pauhna (D) 1’34”65 (51”78 + 42”87) ; 2. J. Zapušek (SPDT) 1’39”63 (54”01 + 45”62) ; 3. E. Svethch (SP DT) 1’42”42 (56”30 + 46”12); 4. V. Fa-chin (SPDT) 1'45”06; 5. S. Kralj (M) 2’00”53; 6. I. Sedmak (M) 2’05”83.
CICIBANI
1. E. Vodopivec (B) 1’21”29 (44”36 + 36”93); 2. A. Žezli na (SPDT) 1' 23”38 (45”88 + 37”50) ; 3. A. Kosmač (B) 1’26”83 (47”19 + 39”64) ; 4. D. Sossi (M) 1’29”30; 5. R. Bensa (SPDG) 1’30”55; 6. S. Škerk (D) 1’31”49; 7. R. Makuc (SPDG) 1'34”18; 8. A. Ferluga (M) 2'06”20; 9. I. Devetak (SP DT) 2’29”34.
MLADINKE
1. V. Purič (D) 1’28”20 (47”50 + 40”70) ; 2. V. Pangos (M) 1’30”29 (50”83 + 39”46); 3. T. Pieri (D) 1’ 31”45 (50”06 + 41”39); 4. S. Sedmak (M) 1’46”11; 5. M. Fajt (SPDG) 2’ 20”93. Diskvai.: 1. Niso startah: 1.
MLADINCI
1. I. Vodopivec (B) 1’19”74 (43”76 + 35”98) ; 2. A. Škabar (D) 1’21”66 (44”91+ 36”75) ; 3. M. Franza (D) 1’22”57 (44”66 + 37”91) ; 4. C. Cosoli (M) 1’28”37; 5. D. Lutman (SPDG) 1’29”03; 6. S. Peric (M) 1’37”47; 7. D. Salvi (B) 1’38”67. Diskvai.: 2. Niso startah: 1.
ČLANICE
1. K. Škerk (D) 1’33”90 (53”40 + 40”50) ; 2. S. Boneta (B) 1’36”72 (54”00 + 42”72) ; 3. I. Gerdol (SPDT) 1’39”19 (55”30 + 43”89) ; 4. S. Slavec (B) 1’40”35; 5. F. Pangerc (B) 1’ 54”40. Niso startah: 1.
ČLANI
1. D. Vodopivec (B) 1’23”18 (45”99 + 37” 19) ; 2. A. Pangos (M) 1’24”20 (46”84 + 37”36); 3. S. Grendene (SP DG) 1'24”89 (47”22 + 37”67) ; 4. M. Kralj (M) 1’25”62; 5. R. Devetak (SP DT) 1’26”78; 6. J. Čavdek (SPDG) 1’27”72; 7. K. Purič (D) 1’28”67; 8. L. Vuga (SPDT) 1’29”82; 9. D. Cesar (SPDT) 1’31”08; 10. T. Baldas-si (B) 1’39”36; 11. D. Gomizelj (D) 1’48”21. Diskvai.: 3. Niso startah: 1.
DAME
1. S. Škabar (D) 1’57”55 (1’03”88 + 53”67); 2. A. Sugan (SPDT) 2’00”15 (l’05”60+54”55); 3. M. Fachin (SP DT) 2’05”54 (l’05”96 + 59”58); 4. M. Kocjančič (B) 2’11”79. Diskvai.: 1. Niso startali: 2.
AMATERJI
1. B. Baša (SPDG) 1’25”44 (46”65 + 38”79); 2. M. Rapotec (B) 1’25”58 (46”22 + 39”36) ; 3. N. Culot (SPDG)
1’26”37 (46”82 + 39”55); 4. M. Dolhar (SPDT) 1’26”70; 5. D. Lapajna (SP DG) 1’32”29; 6. B. Boneta (B) 1’34”75; 7. S. Taučer (M) 1’35”41; 8. S. Sossi (M) 1’37”27; 9. R. Škabar (D) 1’40”67; 10. G. Mauri (B) 1’44”24; 11. K. Rolich (D) 1’45”54; 12. R. Šuber (M) 1’47”66. Niso startah: 1.
VETERANI
1. I. Berdon (SPDG) 1’33"85 (51”89 + 41”96); 2. R. Rebula (D) 1’35”88 (52”91 + 42”97); 3. D. Bensi (D) 1’ 36”38 (52”09 + 44”29) ; 4. B. Žerjal (B) 1’37"08; 5. A. Bavcon (SPDG) 1’40”44; 6. M. Devetak (SPDT) 1’ 43”81; 7. M. Martinc (M) 1’44”11; 8. P. Fachin (SPDT) 1’44”62; 9. K. Pangos (M) 1’45”99; 10. Ž. Vecchiet (SP DT) 1’47”19.
BABY SPRINT — ŽENSKE
1. T. Pitacco (SPDT) 25”00; 2. S. Perossa (SPDT) 28”04; 3. S. Mauri (B) 33”09. Niso startah: 1.
BABY SPRINT — MOŠKI
1. I. Rohch (D) 21”02; 2. M. Ba-bich (SPDT) 23”00; 3. G. Cleva (B) 23”04; 4. F. Germani (M) 39”05. Diskvai.: 1.
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 50.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Poétnl tekoči ročun io Italijo
Znložmitvo tržaškega tiska. Trst *3512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš 23 mm) 50 000 lir Finančni in legalnr oglasi 3.350 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 650 lir beseda Ob praznikih povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 - tel 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorsld
M	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaje m tiskal
211
llrst

a« immiti
utoMwFEG
26. marca 1986
Največ nagrad je požel Sydney Pallack
Sedem oskarjev za Mojo Afriko
NEW YORK — Proti vsem pričakovanjem, tudi v nasprotju z napovedmi kritikov, je film »Moja Afrika« režiserja Sydney a Pollacka prejel kar sedem oskarjev. Podelili so jih predvčerajšnjim zvečer v Los Angelesu. Film je bil odlikovan za najboljšo režijo, najboljši film v tem letu, najbolj izviren scenarij, originalno glasbo, fotografijo, zvok in u-metniško vodstvo.
Še tiolj presenetljiva pa je bila o-dločitev razsodišča, ko je povsem prezrlo film The Colour Purple (Vijoličasta barva) Stevena Spielberga, ki ni prejel niti enega Oskarja, čeprav je prejel kar enajst imenovanj.
Še večje presenečenje je bila podelitev Oskarja čudoviti Geraldine Page, ki je po osmih imenovanjih končno prišla do toliko zaželenega kipca. Podelili so ga ji za najboljšo
protagonistko stare vdove, ki je hotela videti svojo domovino, za film The trip to Bountiful (Izlet v Boun-tiful). Edina, ki ni verjela v taksen razplet, je bila sama Page, ki je bila vidno presenečena in je komaj spravila iz sebe nekaj zahvalnih besed pred nabito polno dvorano občinstva, ki je podelitev njene nagrade spremljalo stoje in s ploskanjem.
Nič manj presenečen ni bil William Hurt,' ki je dobil oskarja za vlogo najboljšega protagonista v filmu Poljub žene pajka, kjer je igral homoseksualca.
Po pričakovanju je oskarja za naj-boljšo neprotagonistklo prejela Angelica Huston (enakega oskarja je prejel tudi Don Ameche) : Hustonova za nastop v filmu Čast Prizzijevih, ki obravnava življenje mafijske družine, Ameche pa za film Cocoon, v katerem igra vlogo živahnega upokojenca.
Dva oskarja so podelili filmu Priča (Witness) Petera Weira za originalni scenarij in' montažo, Cocoon pa je poleg oskarja za Amecheja prejel še oskarja za najboljše filmske e-fekte.
Lionel Richie je prejel oskarja za najboljšo pesem v filmu Polnočno sonce. Nagrade so prejeli še filmi Ran Akira Kurosawe (za obleke), Marka (šminka) in Povratek v prihodnost (za zvočne efekte).
O PARIZ — Vino, ki ga je prevažala italijanska cisterna Kaliste, so francoske oblasti zaplenile v kraju. Seste, da bi ga analizirali. Kot poročajo iz Milana, je mogoče, da vsebuje vino, ki ga prideluje Antonio Fusco iz Mundurie v Apuliji, metanol. Tudi časopis Midi Libre piše, da so pri analizi vina odkrili nenormalno količino metanola.
Sedaj Barnard prodaja lepotilne kreme za kožo...
NEW YORK — Prav gotovo se mnogi spominjajo slovitega južnoafriškega kirurga Christiana Barnarda, ki je pred 19 leti opravil prvo presaditev srca v zgodovini moderne medicine. No, Barnard že tri leta ne operira več zaradi artroze, ki ga pogosto trga, pa tudi zaradi tega, ker je pač izgubil navdušenje nad svojim delom.
Kaj pa sedaj počenja sloviti Christian Barnard? Pač izkorišča svojo slavo in ime ter prodaja... raznovrstne lepotilne kreme za kožo, ki naj bi jo pomlajevali ter ohranjevali svežo in elastično. Izdelovalci te kreme trdijo, da je pravi znanstveni čudež, Barnardovi nasprotniki pa obratno zagotavjaljo, da je ta krema pač navaden lepotilni zmazek, kot jih je toliko na trgu.
Bamardova krema vsebuje glikospingolipide, ki naj bi imeli to lastnost, da pomlajujejo in osvežujejo človekovo kožo. Sam Barnard je skupno z nekaterimi znanstveniki v Švici analiziral posledice te snovi, ki naj bi bile povsem učinkovite in resnično osvežujoče. Tako je nastal produkt imenovan »glycel«, njegova značilnost pa je, da je pač., zelo drag, dobi pa se lahko že v Švici. ZDA in Kanadi.
Barnard je torej resnični inovator in znanstveni raziskovalec na področju lepotilnih krem, ali pa je le navaden slepar, ki izkorišča svoje slavno ime, da ljudem prodaja neki produkt? Znani newyorški dermatolog Norman Orentreich trdi, da je manipulacija okoli glikospingo-lipidov sleparija, saj je njegova molekula prevelika, da bi lahko učinkovito delovala na človekovo kožo. Barnard na te obtožbe odgovarja, da je učinkovitost »glycela« pač znanstveno dokazana in da je vse tisto, kra pravijo drugi pač podlo natolcevanje zavistnežev...
Med vsemi najsrečnejši
LOS ANGELES — Sydney Pallack, ki ga vidimo na sliki, drži v rokah dva oskarja, sicer pa jih je njegov film Moja Afrika prejel kar sedem. Delo obravnava elegantno ljubezensko zgodbo, ki se plete v Keniji v kolonialnih časih. Tako srečnega človeka kot Pollack tisti večer v slavnostni dvorani ni bilo. Vsi ostali nagrajenci so se morali zadovoljiti z manjšo bero zlatih kipcev.
Eno leto po neuspešnih stavkah v obrambo delovnih mest
Britanski rudarji
rdeči in žalostni«
LONDON — Eno leto po veliki stavki rudarjev, ki je zapustila vidne sledove v gospodarstvu in zaostrila odnose med delavci in kapitalom, so za britanske delavce iznašli izrek, da so »čmi, rdeči in žalostni«. Črni so zaradi premogovega prahu, rdeči zaradi svoje idejne usmerjenosti, žalostni pa zaradi vladne politike, ki zapira nerentabilne rudnike in s tem povzroča stavke rudarjev.
Tako bodo kot moder nauk ostale, v spominu besede starega lorda Stocktona, sodelavca nekdanjega premiera Harolda MacMillana, sporočene njegovi sedanji konservativni naslednici Margaret Thatcherjevi, da je odgovorna, ker je povzročila krizo in nesmiselno stavko britanskih rudarjev, »najboljših ljudi na svetu...«
Ne glede na to, kdo je kriv, ceno stavke in njenih posledic drago plačujejo »najboljši ljudje na svetu«. To
je bridka resnica, kajti spor je vse prej kot poravnan. To je pokazal nedavni pohod pet tisoč rudarjev v London. Zahtevali so zaposlitev petsto po krivici odpuščenih delavcev in osvoboditev deseterice, ki je v zaporih zaradi prekrškov, storjenih med stavko. Toda v tem »nadaljevanju spora« postaja položaj delavcev vse težji in število tistih, ki so prisiljeni zapuščati delo, vedno večje.
Prejšnji dan so v parlamentu sporočili podatek, da se je število zaposlenih rudarjev po prekinitvi stavke 3. marca 1985. leta zmanjšalo za okoli 32.000 in da sedaj v rudnikih dela okoli 140.000 rudarjev, ker so zaprli 24 nerentabilnih jaškov in ker »rudarji sami boljše delajo, ker se bojijo, da bi njihove rudnike zaradi prenizke storitve zaprli.«
Britanski proizvodnji premoga, ki znaša 80 milijonov ton, je potrebno
so »crni,
dodati okoli 31 milijonov ton iz uvoza za kritje porabe. Neposredno pred stavkami 1982. in 1983. leta so britanski rudarji nakopali letno 104 milijone ton. Rekordno proizvodnjo so dosegli 1913. leta z 293 mitijoni ton, vendar je bilo takrat v rudnikih zaposlenih okoli en milijon ljudi.
Od 32.000 v lanskem letu odpuščenih rudarjev, jih 29.000 obravnavajo kot nepotreben višek, okoli 3.000 rudarjev je šlo predčasno v pokoj ali prejelo invalidsko ali kakšno drugačno pokojnino.
Težavni položaj v posameznih rudnikih je s podatki ilustriral Guardian. V Cadebyju v Južnem Yorkshiru je sedaj nezaposlenih 27 odstotkov za delo sposobnih prebivalcdv, odstotek pa se bo znatno povečal, ko bodo čez dva meseca zaprli še en rudnik. Več kot 50 odstotkov družin prejema neke vrste socialno pomoč, 71 odstotkov
dijakov pa prejema v šoli brezplačno kosilo, ker jim ga starši ne morejo nuditi.
Poleg visoke cene, ki jo rudarji plačujejo vladi in delodajalcem za poraz v stavki, se je pojavila tudi nižja cena nafte, s tem pa so bila pokopana rudarska pričakovanja, da bo v borbi proti jedrskim elektrarnam premog postal najbolj važno alternativno gorivo. Pri sedanji visoki britanski proizvodnji nafte (2,7 milijona sodčkov na dan) in velikih rezervah v Severnem morju za nadaljnjih 25 let, kakor tudi pri sedanjem odnosu cen, premogovniki ne morejo pričakovati, da se jim obeta lepša prihodnost.
Poraz v stavki in vse tisto, kar je sledilo, je zamajalo sindikalne vrste. Poleg nacionalne zveze, ki združuje večino' rudarjev, je bil po medsebojnih obtožbah na račun vodenja stav-
ke ustanovljen sindikat tako imenovanih demokratičnih rudarjev. Gre za tekmeca, ki ima svoje glavno oporišče v rudniku v Nottinghamshi-ru. Vodi ga Roy Lyunk, ki se zoperstavlja strategiji rudarskega voditelja Arthura Scargilla. Nacionalna zveza ima večino in sodijo, da razpolaga s 85 odstotki rudarjev, toda vsak razkol prinaša rudarjem samo škodo.
Doslej ni še nobena proizvodna stroka v Veliki Britaniji tako hitro in drastično zmanjšala števila zaposlenih. Predvidevajo, da bodo sedanje zmanjšano število rudarjev skrčili še za polovico do leta 1990. Seveda se postavlja vprašanje pravične odškodnine za tiste, ki zaradi nujnih gospodarskih zakonitosti izgubljajo delo. Prav gotovo gre za kategorijo delavcev z dolgotrajno tradicijo, ki ima nesporno zaslugo, da je Velika Britanija postala prva industrijska sila na svetu.
Jože Trobec	(J p UCCI
mo, OTROCI.
mo pa so m
mv ZIMSKE
RADOSTI...
cm,_
m ms v mmfsi ?