Bogumil Gorenjko:
Oj tam za deveto goro!
Oj tam za deveto goro sred jablan in hrušek je koča, živita v njej mati in oča — oj tam je prijetno bilo!
A v daljno tujino nju sin, v tujino neznano odšel je; po znanju mu duh hrepenel je, pa šel je od rodnih planin.
Zakaj je od doma pač §el — orati, sejati hudo je ? — He, jesen prinese oboje: l                        takrat bo vesel, ko bo žel I