C^NA 700 din - Leto XLI - št. 59 Kranj, petek 5. avgusta 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 5 in 6 °BČINI RADOVLJICA IN TRŽIČ PRAZNUJETA stran 9 Mladi in delovne akcije stran 10 TUDI JEZERA NE SAMEVAJO stran 11 KMEČKI TURIZEM Z NASMEHOM /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Cena knjižne učenosti Avgust sicer ni čas, ko bi v časnikarskih uvodnikih brali o šoli. Toda botri našega šolstva letos ustaljene navade krepko kršijo, saj so sredi vročega julija v delegatskih klopeh mleli izobraževalni biti ali ne biti. Kršijo jih tudi starši, ki tokrat ne čakajo na jesen, da bi se podali na trudapoln lov za učbeniki, temveč po načelu čas je denar že zdaj nakupujejo knjižno učenost. Da, učbeniki! Kaže da staršem lasje zaradi njih ne morejo še bolj osiveti kot so jim že, preden sredi novembra šolsko torbo končno napolnijo. Letos smo v zvezi z njimi, tako kot pač z vsem šolstvom, ki ga davi kriza, priča svojevrstnemu stanju. Šolstvu predpisujejo vse mogoče (in nemogoče) racionalizacije, da bi vsaj malo napolnili obubožano blagajno. Mimo ukinitve oddelkov podaljšanega bivanja, pa regresa za prevoz učencev, snujejo tudi poseg v šolsko izposojo brezplačnih učbenikov. Doslej simbolična obrabnina bo morala biti višja, pa še tako bodo nakupi novih učbenikov vprašljivi. Po eni strani gredo drobne ugodnosti (za učence in starše) rakovo pot po drugi pa veleumni snovalci izobraževalnega sistema ne morejo iz svoje megalomanske kože. Vsako leto izumijo nekaj novih učbenikov, letos je za osnovno šolo novih osem, za srednje pa, novih ali prenovljenih, kar 27. V družini z več otroki so v takem položaju prisiljeni po večkrat kupovati nove knjige in nekdanja navada, da so otroci dedovali drug za drugim vse, razen delovnih zvezkov, nima več nikake uporabne vrednosti. Tudi ob cenah šolskih knjig starši vsako leto znova vzdihujejo. Letos se cena učbenikov, za en šolski razred, giblje med sto in sto petdeset tisočaki (za srednjo šolo), kar je najbrž nujnost, saj pisanje in tiskanje knjig stane. Starši, ki so ob nakupu učbenikov za nekaj nadebudnih šolarjev olajšani za pol delavske plače, pa najbrž ne gledajo s te strani. Ideja o brezplačnem šolanju je sicer že lep čas nabuhla, neuporabna fraza, toda v času, ko šolstvo silijo s takimi in drugačnimi racionalizacijami, bi bili lahko tudi pri snovanju novih obveznih učnih pripomočkov manj velikopotezni. Je že tako, da varčujemo pri drobižu, milijarde pa nam lahkomiselno polzijo med prsti. D. Z. Žlebir Novi Sad, 2. avgust - Namizno-teniška igralka iz Kranja Polona Frelih je dosegla svoj največji uspeh. S soigralko Jasno Fa-zlić sta si v finalu letošnjega evropskega prvenstva v namiznem tenisu v Novem Sadu za mladince, mladinke, pionirje in pionirke priborili zlato. V borbi za evropski naslov sta bili boljši od igralk iz Romunije. Za zlato sta jih premagali s 3:2. Odličen uspeh so dosegli tudi pionirji, ki so bili v ekipnem tekmovanju tretji. Poloni Frelih iskrene čestitke za osvojeno ekipno zlato. (D. H.) Idriart odprt Bled, 2. avgusta - S slav-nostnim govorom Cirila Zlobca, podpredsednika SZDL Slovenije, koncertom slovenskega kvinteta trobil in dua Miha Poga-cnik-Csaba Erdelvi, so v torek svečano odprli že peti festival Idriart na Bledu, ki svoja vrata zaprl v nedelo z II. večerom Beethovnih sonat. V B Predstavitev Celovškega sejma v Kranju Privlačno vabilo, obetavno sodelovanje Kranj, 4. avgusta - Ne gre sicer za novost, obetavna posebnost pa je vsekakor sodelovanje, ki smo mu bili priča minuli torek, ko sta direktor Celovškega sejma dr. Hans-Jorg Pavlik in njegov pomočnik dr. Gerhard Leitner skupaj s predstavniki Gorenjskega sejma seznanila novinarje, predstavnike Kranja in Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko o letošnji sejemski prireditvi v Celovcu. Podobno kot kranjski ima tudi celovški mednarodni sejem bogato tradicijo. Avgustovski sejem bo letos v Celovcu že 55. Poleg različnih privlačnih posebnosti pa smo bili na torkovi predstavitvi priča možnosti tudi zato, ker je v okviru skupnosti Alpe-Jadran bila prvič le-ta v Kranju. Predstavniki obeh sejemskih hiš so s tem posredno napovedali tudi tesnejše sodelovanje na tem področju v prihodnje. Letošnji sejem v Celovcu se začenja prihodnjo soboto, 13. avgu- Stiska urejenih kopališč Grka zakona siromasi upravljalce i Kopališča so že od nastanka imela več kot higienski pomen. Tudi danes so prostor za P neten način preživljanja prostega časa in še za razgibavanje ter utrjevanje zdravja. V industrijsko razvitih državah prištevajo \mska in letna kopališča v normalni komunal- ni standard večjih in manjših naselij. Kopališ-a se glede namembnosti celo specializirajo v azene za učenje plavanja, športna tekmovalca, bazene za vodno terapijo, kopališča za D^5.rvevacijo, turizem in drugo. Razvoj mreže ko- Paiisč je v svetu spremljala industrija, ki je ne-ehno razvijala nove materiale in opremo za opališča ter spremljajoče dejavnosti. Tuja ko- Paiisča so tudi povezana v združenja, v katerih -kujejo strokovne probleme, od kadrovskih do bančnih. Ob tem imajo razvito informativno vrw °' k* upravljalce kopališč seznanja z no-°stmi v kopališki tehniki, osnovni in dodatni Ponudbi ter drugem. . fn kako je s kopališči pri nas? Tako kot na ^ugih področjih tudi na tem capljamo daleč a razvitim svetom. Res je, imamo lepe in mo-erno urejene terme, ki privlačijo množice tuj-v- Toda, žal je narava speljala termalno vodo Proč od Gorenjske, zato manj petičnemu prebi- valstvu preostane le namakanje v več ali manj mrzlih jezerih in bolj ali manj čisti vodi bazenov. Upravljalci gorenjskih kopališč se vsak po svoje trudijo, da bi obiskovalcem ponudili vsaj osnovno udobje. A njihove revščine ni moč skriti, saj ponekod zastarele naprave za čiščenje vode komaj še zmorejo požirati umazanijo, drugod nimajo denarja za prenovo stolpa za skakanje, nekje pa so ponosni že na prenovljene kabine, skoraj povsod pa imajo dokaj zastarelo kopališko opremo, zlasti v primerjavi s ponudbo v tujini. In še nekaj povzroča glavobol upravljalcem naših kopališč ter siromasi njihove blagajne! Konec lanskega leta sprejeti zakon o varnosti v urejenih kopališčih namreč predpisuje stalno navzočnost ustreznega števila strokovno usposobljenih oseb za vzdrževanje reda, opazovanje, reševanje in nuđenje prve medicinske pomoči. Tudi če bi imeli dovolj denarja zanje, bi jih komaj našli za nekaj velikih kopališč, saj so letos pripravili v Sloveniji le en tečaj z izpiti za reševalce iz vode. S. Saje sta, (dan kasneje po začetku 38. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju) in bo trajal do 21. avgusta. Na 90 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora se bo tokrat, kot so napovedali, predstavilo prek 1000 razstavljalcev. Na osrednji tovrstni gospodarski in tudi turistični prireditvi bodo predstavili kmetijstvo z ogledom živali, svet gradnje in orodjarstvo, centre za gradbeni material in naselje hišic, gospodinjstvo, prehrano, ureditev stanovanja, modo... Prireditev pa so si letos pod naslovom Za vsak okus nekaj organizatorji zastavili kot vabilo za cel dan in za celo družino. Celotni sejem bo devet dni največja in bogato založena trgovina na Koroškem z novostmi in dosežki iz poslovno gospodarskega sveta. Številne prireditve, še posebno tudi za najmlajše z zabavnim parkom in igrami, pa so naravnane na sedanji turistični utrip. Ob tem še povejmo, da se na sejemsko prireditev - največjo in v pravem pomenu, temeljito pripravljajo tudi v Kranju. Zvedeli smo, da je letos sejemski prostor v Kranju razprodan do zadnjega kotička, rekorden pa bo sodeč po napovedih tudi po poslovno-trgov-skih prijemih in zanimivih zabavnih prireditvah. A. Zalar Podljubelj, 2. avgusta - Prevrnjeno dvigalo kranjskih poklicnih gasilcev je za dobrih pet ur zaprlo cesto od Tržiča proti meji. Gasilci so bili klicani v Podljubelj, ker se je bil tamkaj prevrnil avto avstrijske registracije, da so mu z avtodvigalom s strehe spet pomagali na kolesa. Ko pa so to opravili, se jim je pri pospravljanju dvigala zaradi malomarnega ravnanja le-to prevrnilo na levi bok. Pri tem je izteklo tudi nekaj goriva, vendar okolice ni ogrozilo. Za odvoz dvigala, ki so ga gasilci dobili pred nedavnim, so poskrbeli z gradbenim dvigalom kranjskega Gradbinca. Gmotna škoda po prvih ocenah znaša blizu sto milijonov. - Foto: S. Saje Tradicionalna osrednja slovenska prireditev s*jem za vsako UGODNI 38.G0REN)SK»S|iEW KP.ENttt POPUST« NAKUPI1 V11- HtflliV^ . kmetijsko gozdarska mehanizacija VEČERM." VMI PROGRAM: - blago iiroke po.ro* pohištvo, bela tehnika NAJBOLJ ZNANA IMENA ZABAVNE IN NAR0PN0ZABAVNE GLASBE KRANJ, 12. 21- VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG Pregovor, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir, že nekaj časa ne velja, saj je pridelovanje krompirja, bolj kot od naravnih možnosti (in sreče), odvisno od znanja in strokovnosti. V kranjski občini so zato, da bi zavarovali zdrave krompirjeve nasade, prvi v Sloveniji sprejeli odlok o obvezni menjavi in saditvi semena potrjene kakovosti, vendar pa se odlok povsem ne izvaja. - Na sliki: izkop semenskega krompirja na KŽK-jevih njivah na Zlatem polju. - C. Z., Foto: F. Perdan KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL: 22-347 IOTEJIGLAS 2. STRAN notranjepolitični komentar Postavljanje vislic Star in zelo znan ljudski pregovor, ki govori o laži, ki ima kratke noge, ima tako kot vse stvari tega sveta, več obrazov in načinov interpretacije. Preusmerimo za trenutek pozornost iz domače republike in se ustavimo v Beogradu. Naša tokratna točka zanimanja niso takšni in drugačni zvezni funkcionarji, o katerih bi sicer tudi veljalo zapisati prenekatero misel (Stane Dolanc), pač pa srbski partijski šef, veliko bolj poznan pod imenom Slobodan Miloševič. Ni nam do tega, da bi obujali zgodovino njegovega prevzemanja oblasti, čeprav bi se lahko tudi iz takratnih postopkov marsikaj naučili in bi nam bila sedanjost toliko jasnejša. V mislih imamo spremembe naše ustave in vse tisto kar je pred očmi javnosti, še bolj pa vse tisto, česar je ljudskim množicam, ki naj bi sicer imele oblast v svojih rokah, ostalo skrito. Pa zgolj zaradi tega tudi mi uporabljamo, sicer izredno zlorabljeno podobo bratstva in enotnosti, avnojskih načel... in se v tej smeri vprašajmo, kaj neki pomenijo razprave o vlogi Vojvodine in Kosova Slednje je bilo sicer deležno maratonskega sejanja najodgovornejših jugoslovanskih partijcev, vendar so kljub temu ostala mnoga vprašanja še vedno popolnoma odprta. Zanimivo, da so se, le malo tega nazaj, tudi o Vojvodini na dolgo in široko pogovarjali, potem pa je, v začetku sicer tiho,potem pa vedno glasneje, prihajala na dan ideja o (ne) moči Srbije kot celovite države. Besede, predvsem Slobodana Miloševiča, so, brane bodisi horizontalno ali med vrsticami, odzvanjale vedno glasnejše in brez dileme - z Vojvodino in Kosovom imamo tako samo probleme, naj to uredimo drugače, kar bi zapisali tudi v ustavo. To pa bi praktično pomenilo, da se nam same ponujajo ideje o »veliki Srbiji«... Nekateri si gredo v Jugoslaviji vedno bolj na živce. V Ljubljani smo priča političnemu procesu, ki se vodi pred vojaškimi pravosodnimi organi in dosledno zavrača slovenski jezik, na drugem koncu države hočejo ukiniti suverenost pokrajin. Ob vsem tem pa se uporno ponavljajo pamfleti, ki propagirajo veliko moč delavskega razreda, njegovo upravljanje z dohodkom in idiliko pravne dežele. Delavci, ki da imajo pri nas moč, lepo vas prosim, saj še tega ne morejo doseči, da bi jih hotel predstavnik ljudstva (beri funkcionar) resnično poslušati in potem tudi vsaj poskušati kaj narediti. Sindikat? Že mogoče, samo v kakšni drugi državi! Petek, 5. avgusta; ___A Kršena tokijska deklaracija? Odbor za varstvo človekovih pravic je pred dvema dnevoma objavil novo sporočilo za javnost, v katerem so med drugim zapisali tudi, da je Ivan Borštner pri poveljstvu ljubljanskega armadnega območja vložil zahtevek za demobilizacijo, na kar morajo pristojni organi odgovoriti v dveh mesecih. Odbor bo na osnovi informacij, ki jih je dobil od obtoženih in na podlagi nekaterih drugih podatkov in dokumentov, poslal pismo polkovniku dr. Simu Opačiću, načelniku sanitete v ljubljanskem armadnem območju, Rdečemu križu Slovenije in iniciativnemu odboru za ustanovitev Sveta za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL Slovenije. V pismu bo vse naslovnike opozoril na tista dejstva, ki kažejo, da v vojaškem zaporu v Ljubljani kršijo tokijsko deklaracijo in ne spoštujejo osnovnih človekovih in državljanskih pravic in svoboščin priprtih. Kljub temu, da sodba (sreda 3. avgusta) obtoženim še ni bila izročena, so svojo brezplačno pomoč že ponudili številni odvetniki. Odbor v naslednjih dneh pričakuje odgovor na vprašanje o vsebini spornih fotokopij domnevnega dokumenta, ki ga je zastavil predsedstvu SR Slovenije. Zadnje novice v zvezi z obtoženimi povedo, da so bili vsi zdravniško pregledani na interni kliniki Univerzitetnega inštituta za ge-rontologijo v Ljubljani. V.B. Turistični rekord na Bledu Bled, 3. avgusta - Konec minulega meseca in v začetku avgusta je bilo na Bledu gostov kot še nikoli. Rekordno število so zabeležili 27. julija, ko je bilo preko 4600 gostov, kar je največ v njegovi turistični zgodovini. Tudi sicer je letos obisk Bleda rekorden, pa naj si bo v hotelih, avtokampu, zasebnih sobah, ali pa v počitniških domovih in gostiščih. Med gosti je velika večina tujcev (okoli 4000 tisoč), največ med njimi je Angležev, Nizozemcev in Zahodnih Nemcev. V. S. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO ih DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Viima Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Vsi hoteli so zasedeni Kranjska gora se odlično prodaja Kranjska gora, 4. avgusta - Že od maja so vsi kranjskogorski hoteli polno zasedeni in tudi doba bivanja tujih gostov je vedno daljša. Pozimi bo polpenzion od 60.000 do 90.000 dinarjev, odvisno pač od kategorije. Že leta in leta v Kranjski gori ne pomnijo tako dobrega turističnega obiska kot letos poleti, saj so vse od maja hoteli polno zasedeni. Vsi hoteli beležijo znatno več nočitev kot lani in tudi doba bivanja tujih gostov se podaljšuje. »Letos v Kranjski gori sploh ni bilo mrtve sezone,« pravi vodja prodaje pri Gorenjskih hotelih v Kranjski gori Stane Tomazin. »Tuji gostje, večinoma Angleži, so v Kranjsko goro začeli prihajati že maja, res pa je, da je domačih gostov precej manj kot minula leta. V Kranjski gori zdaj prodajamo večinoma polpenzione, kot v sosednjih alpskih deželah. Predstavniki agencij in turistični vodiči opažajo, da so tuji turisti že spoznali, da je v tujini izvenpenzionska potrošnja precej draga ali: četudi ponujajo tuji hotelirji cenejše polpenzione kot pri nas, morajo turisti potem v zasebnih gostilnah in trgovinah odšteti znatno več denarja kot pri nas. Tudi prodaja za letošnjo zimsko sezono je dobra. V Kranjski gori pričakujemo predvsem tuje smučarje, prav zdaj pa razmišljamo kakšno ponudbo bi domačemu gostu dali januarja, ko se večinoma odloča za počitnice. Po vseh izračunih in upoštevajoč inflacijo bi moral polpenzion pozimi veljati okoli 150.000 dinarjev, a se zavedamo da domači gostje tega ne bodo mogli plačati. Po vsej verjetnosti bo veljal dan bivanja v Kranjski gori pozimi od 60.000 dinarjev do 90.000 dinarjev - odvisno od hotelske kategorije. Zanimivo je, da je večje povprašev8' tudi po zasebnih sobah. Problem, s kajj* se vsaj pri Gorenj ki že nekaj časa sr«f* mo, pa je v tem, da imamo preveč not*1*; zmogljivosti, ki nimajo ustreznih kate^ Danes gostje, tako domači kot tuji, zahr jo sobe prve kategorije, Gorenjka pa vedno veliko starih in obnove potrebni' telov, s kopalnicami in stranišči na b< ku. Poslovni rezultat, ki ga dosegamo v. njih mesecih in je po nekaterih P"11^ nih statističnih podatkih najboljši v SI niji - Kranjska gora je bila polno zas#\ že maja, ko drugod ni bilo gostov - par,, zultat izključno prizadevnega dela vsej1 poslenih, tako natakarjev kot osebja v njah, saj kljub slabšim osebnim doho< še vedno veliko in dobro delajo.« D. Si Blejska osnovna šola rešuje prostorsko stisko Med gradnjo bo pouk dvoizmenski Bled, 2. avgusta - Delavci gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice so 28. julija začeli s prvimi deli pri obnovi in širitvi osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu, končali pa naj bi konec maja prihodnjega leta. Gradnja bo potekala v štirih etapah: do 1. septembra naj bi zaključili s tistimi deli, ki bodo omogočila, da se bo pouk, ki bo letos dvoizmenski za predmetno in razredno stopnjo (prej le za razredno), začel normalno; do konca septembra naj bi zgradili nad-zidek, do konca marca prihodnje leto naj bi končali z obnovitvenimi deli, do konca maja pa zgradili še manjšo telovadnico, s katero bi razbremenili večjo, ki jo doslej razen šolarjev uporabljajo tudi športniki in rekreativci z Bleda. Ker gre za negospodarsko investicijo, je moral z gradnjo prizidka in z nadzidavo (obnova je neomenjena) soglašati tudi republiški izvršni svet. Naložba bo stala 3,2 milijarde dinarjev: 2,1 milijarde bo prispevala občinska izobraževalna skupnost iz namensko združenih sredstev in iz združene amortizacije osnovnih šol radovljiške občine, razliko pa predstavlja posojilo izvajalca, Gorenjca iz Radovljice. Šola bo v nadzidanem nadstropju pridobila dvanajst novih učilnic, novo knjižnico, prostor s tehničnimi pripomočki ter večnamensko učilnico za delo šolskih organizacij in za druge namene. Z obnovo bodo razširili jedilnico in kuhinjo, gospodinjsko učilnico in tri učilnice za pouk fizike, kemije in biologije. V prit-ljičju bodo zgradili učilnici za tehnično vzgojo in prostor za zobno ambulanto, v kleti pa razširili garderobe. V prvem nadstropju bodo povečali prostor za računalništvo in zgradili prostor za svetovalno službo in računovodstvo. Dozidali bodo tudi manjšo telovadnico. V obnovlje- Nova šola za praznik -Osrednji slovesni dogodek letošnjega praznika občine Kranj (poleg številnih pridobitev, dosežkov in športnih tekmovanj - v nedeljo ob 16. uri bo v Adergasu zadnja prireditev za praznik in sicer tekmovanje v smučarskih skokih za Thalerjev memorial) je bila v ponedeljek otvoritev nove osnovne šole na Planini. Gre za veliko pridobitev za občino, saj bo nova šola lahko sprejela tisoč otrok. Po svečanosti je bila v šoli tudi slavnostna seja vseh zborov občinske skupščine, na kateri so podelili letošnje nagrade in priznanja občine. - A. Z. - Foto: F. Perdan Z mladinske perspektive Kje ste vrhovi? Prav šolski je primer osnovne organizacije ZSMS Selo -Žiri, ki jo predstavljamo v današnjem časopisu. Gre za tipično mladinsko skupnost, ki ima močno željo po spremembi obstoječih razmer. To se (zaenkrat) resda kaže v organizaciji plesov in zabavnih prireditev, vendar nekatere akcije te okvirje že presegajo. Na tej točki poskušajo biti zdovoljene dejavnosti za prosti čas in so starejši krajani že spoznali, da imajo opravka s »pridnimi mladinci« dobljena pa sta nujno potrebna samozavest in ugled, ki pričenjata odpirati tudi druga vrata. V tem sklopu lahko vsekakor zasledimo njihovo vlogo pri izbiri nove predsednice krajevne SZDL ter prve pobude, ki se nanašajo na nadaljne urejanje infrastrukture v domačem kraju. Čeprav gre tudi tukaj samo za majhno peščico mladih navdušencev je toliko bolj odmevna realizacija akcij. Celotno dogajanje pa dobi veliko pristnejšo podobo, če imamo pred očmi veliko oddaljenost od občinskega centra, kjer sicer domuje sedež organizacije naslovljene ZSMS. Na Gorenjskem je v današnjem času pravzaprav zelo malo osnovnih organizacij ZSMS, ki so uspele najti in udejaniti svoj smisel obstoja. Mogoče bi še našli tiste, v katerih občasno skrbijo predvsem za posamezne prireditve, medtem ko tistih, v katerih bi začeli mladi organizirano posegati tudi v »politično življenje« krajevne skupnosti, praktično ni. Toliko bolj je torej primer Selo - Žiri vreden posebne pozornosti, le da bi se ob tem lahko z njihovimi glasovi vprašali: »Tukaj baza, kje ste vrhovi?« V. Bešter ni in povečani šoli bo 34 učilnic, zdaj pa jih je le 25. Izobraževalna skupnost je že v analizi šolskih okolišev in potreb po šolskih prostorih z dolgoročno napovedjo do leta 2001 oz. 2031 predvidela, da bi po obnovi in razširitvi radovljiške in leske osnovne šole prišla na vrsto blejska, ki je bila zgrajena pred šestnajstimi leti za šesto do sedemsto otrok (s poukom učencev od prvega do četrtega razre- da v dveh izmenah), letos rl bo obiskovalo že 825 otroKj Bledu je bilo samo v »alrj blokih« zgrajenih 356 vanj). Pouk je doslej potegi di v kleti in specializiranimi ci za gospodinjstvo, še zlas J lika prostorska stiska pa rj v kuhinji, kjer so na 29 kv J tnih metrih površine priprajj po 350 kosil in 850 malic n8°TJ C. Zaplot( L LEJA ČOLNAR POGLED ČEZ PLOT Mera Slovencev Aretacija Janše in njegovih tovarišev je bila že od vsega zflč razumljena kot udarec novim idejam slovenske politike in o^r* vorojeni ideji o demokratizaciji na poti v socializem po meri čl°v Gledano z juga države je to bolj socializem po meri Slovencev tako pa izgleda tudi s skrajnega severa, če ga gleda južnjak, avtor daljšega prispevka v NIN-u Milan Damjanovič . Ne lazimo si več, se razburja v Oslobodjenju pisec Dizdare^ si priznajmo, da se, s cvetjem in psovkami, sodi nečemu in ne" f drugemu. To bi morali zelo dobro vedeti tudi tovariši iz predse«1 , SRS, ki v pismu predsetstvu SFRJ trdijo, da je neustavno to, K ustava precizno regulirala. ^ Skrajno mučne scene, ki smo jih videli na TV ekranih in posnete na ljubljanskih ulicah, vsakemu realnemu analitiku čnih dogajanj v državi povedo, da so tisti, ki mečejo cvetje, Pr° stemu kar ostali doživljajo kot Jugoslavijo. Beograjski odvetnik Veljko Guberina pa se v NIN-u zgraža1' priviligiranostjo Slovenije in se sprašuje, če ta način ne potrjuj' Slovenci lahko demonstrirajo in izvajajo pritisk celo tedaj, k0^ nimajo pravice (aretirani so namreč osumljeni težkega kaznl dejanja), ker Slovenija pripada srednji Evropi \n kulturnejšefl1. lu Jugoslavije. Guberina dalje pravi, da morda he more razurt1^ J je Slovenija Slovenija in da je nedotakljiva, medtem ko že vsa" ko »jaha« Srbe in Črnogorce. Za dogajanja v Jugoslaviji pa še vedno kaže veliko zani1"' tuji tisk in tudi zamejski Slovenci. yj Tako Igo Gruden za Dnevnik piše, da Slovencem v Italijiv |jj za pravice ljubljanski sodni postopek jemlje iz rok enega tetney argumentov. Sprašuje se, kako pričakovati razumevanje za ra^ venščine v Italiji, če jo celo sredi Slovenije izobčijo. Vse to je no dobrodošla podpora italijanskim nacionalistom: eden izmed . sicer tržaški socialistični podžupan Seghene, je v predvolilni nji zaklical: »Pa kaj vi Slovenci v Italiji toliko tarnate, saj vami lje kot onim v Jugoslaviji.« J Radio Deutsche Welle poudarja, da imajo nemški časop1 proces za udarec na »slovensko pomlad«. d Levo usmerjeni dnevnik Frankfurter Rundschau med poudarja, da vidijo kritiki v tem postopku politično dejanje n?J vanja s strani armade. Pri postopku demokratizacije igra na} vlogo Mladina, pogosto pa se spopada tudi z armado. Liberalni list Suddeutsch Zeitung je objavil občiren čla^jjj procesu v Ljubljani. Vsa dogajanja, ki smo jim priča sedaj, P***!J samo potrjujejo sum, da je vodstvo armade v Beogradu, ki ga V J rajo konzervativne sile v partiji, planiralo akcije proti t.i. ko° ^ volucionarjem v Sloveniji. Da so takšni plani obstajali, pa se Je^ lo kasneje iz nekaterih uradnih demantijevv, ki so govorili sa ^ tem, da armadno vodstvo v Sloveniji ni pripravljalo državneg9 Kranj - V prejšnji številki smo že poročali o otvoritvi n°*cj,i, kulturnega prizorišča v kranjski občini - gradu Kieseis ^ tokrat objavljajo še fotografijo s svečane otvoritve, k» } %. svoj način dala kulturno noto letošnjemu občinskemu P niku. (V. B.) Foto: F. Perdan __s ffl£^_avgusta 1988 / NOVICE IN DOGODIO 3. stran ol; je spet uvedla proti-, —pinške ukrepe proti izvozni-*0ln izdelkov jugoslovanske črne Metalurgije. Tako bodo železarji m°rali plačevati izvozne takse za 1Zv»z toplovaljane debele in sred-nje Pločevine v višini 48 ecujev in !2vozne takse za toplovaljane trakove v višini 64 ecujev. ,Ka) sploh pomenijo ukrepi za ^lovenske železarne, zakaj jih Rajajo in kako je z izvozom jekla ^sploh? O tem smo se pogovarja-' 2 Alojzem Burjo, ki je vodja žudnje trgovine v jeseniški Železarni. niškejeniška Železarna je v zad-J1|» dveh letih zelo povečala iz-v°2- Samo za letos načrtujejo za 50 milijonov dolarjev izvoza, izvozni plan pa že za desetino presegamo,« pravi diplomirani ekonomist Alojz Burja, »tako bo uvoz popolnoma pokrit z izvozom in lahko torej govorimo o stabilni zunanjetrgovinski bilanci. Železarna potrebuje za svojo normalno proizvodnjo večje količine repromate-rialov (jekleni odpadek, ferolegure, elektrode, nikelj ter rezervne dele za sodobno opremo). Ko se je spreminjala devizna zakonodaja, smo bili v precejšnjih težavah, ki pa smo jih omilili le zato, ker proizvajajo veliko več kvalitetnih izdelkov, ki jih sprejema svetovno tržišče. Z vzhodnimi socialističnimi državami poteka izvozna menjava na osnovi kompenzacij in blagovne menjave. Na zahodnem tržišču pa se občasno pojavijo problemi z evropskim združenjem proizvajalcev črne metalurgije, EURO-FEROM, ki Evropski gospodarski skupnosti predlaga razne ukrepe. Ponudba jekla masovnih kvalitet je postala izredna, saj se v EGS zdaj srečujejo tudi z novimi proizvajalci iz Brazilije, Indije in manj razvitih industrijskih dežel. Evropski jeklarski industriji se je začel zunanji trg zapirati, zato so v združenju EUROFER tudi sprejeli sistem kvot, s čimer natančno določijo, koliko lahko posamezna država izvozi. V minulih letih jugoslovanska črna metalurgija takih kvot ni imela, zdaj pa so tudi zanjo določene. Po mojem mnenju antidum-pinške postopke uvajajo razvite dežele zato, da bi si ohranile sedanji položaj. Po eni strani so zagovornice svobodne trgovine po dru- gi strani pa pravijo, da motijo razlike med domačo in tujo ceno. V bistvu pa gre le za omejitev količin. Tudi tedaj, ko očitajo višje cene, primerjajo le bazne cene in če bi po teh morali prodajati, ne bi prodali niti tone. Črna metalurgija je pri nas neenakopravnem položaju. Pričakujemo pa, da bo vendarle prišlo do ustreznega sporazuma med jugoslovansko črno metalurgijo in komisijo EGS. Za Železarno Jesenice so ti ukrepi manj boleči zato, ker se usmerja v kvalitetnejši program in izvoz, antidumpinški ukrepi pa prizadenejo predvsem izvoznike masovnih jekel. Razen tega so cenovna nihanja pri kvalitetnejših jeklih manjša. Antidumpinški ukrepi prizadanejo le desetino vsega izvoza jeseniške Železarne ali v primerjavi s proizvodjo odstotka celotne proizvodnje le 2 jeseniške Železarne.« D. Sedej ^^j^it^rvt; z,t;it;z.cu ne uuuiju v ^--------- " _„----—■- Vatrostalna bo gradila na Hrušici I«. . ~\,~u\ „r..fci izgub, ki so nastale zaradi 2*nice, 4. avgusta - Jeseniška Vatrostalna mora pokrit, preče] iz^ skladišča. solidnega dela beograjskega tozda v Kuvajtu. Na Hrus.c. naj g ...... ^ ^ ^ , m ,V Jeseniški Vatrostalni, ki je ena izmed te-0r» h organizacij združenega dela delovne n Wnizacije Vatrostalne in Zenice, so se v mi-lern letu znašli v precejšnjih težavah, saj se JerT'" ltnu znašh v precejsnjin tezavaii, ... niPTrecej zmanjšala potreba po delu v Zelezar ne esenice. Zato so ponovno opredelili razvoj Vat °8e in prilagodili organizacijo dela. 1 ri i ""ostalni so se usmerili predvsem v razvoj tr^niringa za izgradnjo in vzdrževanje toplo- Vatrostalna je imela precejšnje probleme z likvidnostjo, saj so bili zneski neplačanih terjatev od slovenskih želazarn kar precejšnji. Zdaj jim želazarne dolgujejo še milijardo in 200 milijonov dinarjev. Temeljna organizacija Vatrostalne v Beogradu je pred leti prevzela posel pri gradnji vodnih rezervoarjev v Kuvajtu, pri tem pa so bili tako nesolidni, da so vso jugoslovansko Vatrostalno oškodovali za milijarde dolarjev. Po načelu medsebojne solidarnosti zdaj velikansko izgubo plačujejo vse temeljne organizacije - na jeseniško Vatrostalno odpade desetina dolga ali 8 milijonov dolarjev. Zdaj so pri jeseniški Vatrostalni postali dediči dejavnosti beograjskega tozda, večinoma pa delajo po Sloveniji. Pripravljajo se na izgradnjo 340 metrov visokega dimnika pri termoelektrarni v*držev e^at0Vi inženiringa za izgradnjo in ^'ijsk "h6 lndustnJskih dimnikov in konsi-rihh m Javnosti za uvoz in izvoz ognjeod-^eJne c ater'alov na področju industrijske 2 tone na Hrušici. klasje arnama Ravne in Štore so dosegli f°delova ° do'#°ročnem poslovnotehničnem ■ 2&rno s d° leta 1992- Tudi z Jeseniško že-1 avgUst° se d°govorili o načinu in delih julija j '^grada Iskre Marjanu »4<,ržev«ian Dermota. visokokvalificirani strojni ključavničar in višji ok0ti Tlv? v Droizvodnji hermetičnih (reed) kontaktnikov v delovni "tov« • pri*el Nagrado Iskre za pomembne inovativne dosežke in ^ nJe odnosa do dela in kakovosti. fel jekvri J« zaposl< * kateri zdaj raje zasuli. Mislim, da bi se' požarnem bazenu morali še enkrat tetnev to pogovoriti, saj se bo naselje v prihodw še širilo.« Sedanjemu vodstvu krajevne skupnog in tudi v nekaterih organizacijah se letos'*' teka mandat. Ugotavljajo, da bodo težko $ bili nove ljudi za odgovorne funkcije v krf jevni skupnosti. Vendar jih že v bližnji pf hodnosti čakajo kar precej velike naloge-»Dokončati bo treba grobnico na poW pališču in najti prostor za avtobusno post* jališče. V načrtu je tudi javna razsvetlj*^ Zasip-Jermanka. Ko pa bo jeseni komun* no opremljeno zemljišče na novem zazida nem načrtu, bo treba začeti s pripravami''' gradnjo manjše čistilne naprave. Najprej" treba zgraditi primarni kolektor do J*£ manke, potem pa nas čaka gradnja kana1*' zacije tudi v Zasipu. Trenutno je v progi*' mu krajevne skupnosti ta naloga še bolj' ozadju, vendar bo, ko se bo začela zadru^ gradnja, zelo hitro postala aktualna,« je P0" vedal Zdenko Race. Do takrat pa se bodo seveda morali n.aJ' prej pogovoriti o novem vodstvu in tudi" drugih nalogah v krajevni skupnosti. I A. Žal«1 Jubilejni dan slovenskih planincev Ljubljana - Iz Planinske zveze Slovenije sporočajo, da se v Planinskem društvu Špik marljivo pripravljajo na 20. srečanje planincev, ki bo 11. septembra na Jančah. Prireditev, ki vselej privabi veliko število planincev iz vse naše republike, se bo letos začela ob 11. uri. Poleg slavnostnega govornika bodo sodelovali tudi recitatorji, pihalni orkester in mešani pevski zbor iz Vevč, zbor zasavskih rogistov iz Litije in kvartet Spev iz Škofje Loke. Popoldan bodo obiskovalci zaplesali ob zvokih ansambla Ma-rela iz Mengša. Za boljše razpo- loženje starejših in mlajših -slednjim bodo pripravili tudi lutkovni program - bo poskrbel pevec Andrej Šifraer iz Kranja. Razen tega načrtujejo še več šaljivih tekmovanj. Planinci, ki radi zgodaj odidejo na pot, bodo že po 6. uri lahko obiskali tamkajšnje kmetije, kjer jim bodo ponudili domače jedi in pecivo. Aktiv kmečkih žena bo s svojimi izdelki popestril ponudbo na prireditvenem prostoru, kjer bodo točili tudi domače pijače. Pred odhodom z Janč si bodo planinci lahko kupili priložnostne spominke. S. Saje Lilija velikanka v Zasipu Na ovitku čebulice, ki jo je Jože Kunšič iz Polja v Zasipu prinesel pred tremi leti iz Avstrije, je pisalo, da ta »Afričan Queen« (Afriška kraljica) zraste do 1 meter visoko. Posadil jo je pred hišo, kjer je sama groblja in nobene prave zemlje. A glej čudo. Že prvo leto je njegova lilitja zrasla blizu dva metra visoko in imela 9 cvetov, lani je bila že višja 2,65 metrov in je imela 11 cvetov, letos pa je dve stebli potegnila skoraj 3 metre visoko in ima 14 cvetov. Sam ne more verjeti, da je to mogoče in z ženo Bernardo razmišljata vse mogoče. Je tej bujni rasti kriva zemlja? Ko sta urejala zelenico in so sem in tja deževniki narili kupčke, sta jih z zelenice prenesla sem k rožam. Ali pa je morda lega tista: danes, ko vse govori le o radiesteziji, človek pomisli tudi na to, da morda raste prav v polju na zemeljskih silnicah, ki so posebno ugodne za rast. Jože se spominja ostrožnika doma v Sebenjah. V normalnih razmerah zraste dobre pol metra visoko, njihov pa je bil visok kar blizu 2 metra. Kakorkoli naj bo že, ta »afriška kraljica« iz Zasipa je zagotovo posebnost. Njena čebulica, ki je bila sprva čisto Svečana predstavitev krajevne skupnosti - Nič manj svečana kot vse prejšnje ni bila tudi predzadnja prireditev ob letošnjem prazniku občine Kranj, ko so v torek zvečer priključili kabelski distribucijski sistem v krajevni skupnosti Orehek-Drulovka. Največji je bil prispevek prebivalcev krajevne skupnosti, predsednik skupščine krajevne skupnosti Vladimir Lah pa se je na slovesnosti zahvalil tudi širši skupnosti in podelil priznanja skupščini občine Kranj, izvajalcu Megliču, Samoupravni stanovanjski in cestno komunalni skupnosti ter stavbni zemljiški skupnosti občine Kranj. Na slovesnosti priključitve kabelskega sistema v krajevni skupnosti sta sodelovala predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo v krajevni skupnosti Ivo Vilfan. Potem pa so vsem, ki so priključeni na sistem, prek internega televizijskega kanala predstavili krajevno skupnost in potek akcije. Izleta na Dolenjsko in Korošk0 Kranj, 3. avgusta - Društvo invalidov Kranj organizira 3. seP tembra enodnevni izlet po Dolenjski, v avgustu pa poldnevni izlet P Koroški, ki se bo omejil na ogled Borovelj. Prijave in vplačila spreJ majo v pisarni društva v Kranju, na Begunjski 10. / PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Razpadajoči zgradbi v Spodnji Radovni običajna in drobna, je zdaj poštena čebula, saj ima premera 15 centimetrov. Lilija močno diši, posebno zvečer, ko se ohlaja. Na cesto jo je čutiti. Dobre tri tedne odpira cvetove. Drugega za drugim. Le o novih čebulicah ni sledu. Bo kaj prirastka, se sprašuje Jože, ali bo ostala kar ena pa ta vedno večja in bo poganjala iz sebe vsako leto več stabel? D. Dolenc 7 Spodnja Radovna je manjši kraj, kjer j pred 100 leti še kovali železo. Fužine so prenehale delati leta 1889, pred devetdesetimi leti torej. Naselja danes ni več, vidne pa so še sledi fužin in temeljev nekaterih stavb. Ostali sta dve mogočni stavbi, ena za prebivanje, druga pa kot gospodarsko poslopje. Še pred tremi leti so tod prebivali Romi, vendar so tudi ti slednjič odšli in stavbi sta ostali prazni. Zgradbi sta danes v žalostnem stanju. Vsa okna so razbita in tudi salonitna kritina na strehi, ki je sicer videti do* l dobro ohranjena, je po * strani strehe sneta. Gospoaa sko poslopje se je že sesulo, pa je tako strohnel, da ga če noče vzeti niti za kurjeiv-Zgradbi pripadata stanovanj ski skupnosti ALP - DOM*Z Radovljice. Mislim, da bi £ rali objaviti razpis za bolp^ gospodarja, ki bi z voljo | pridnostjo skrbel za stav . Dostop je mogoč tako P°" a\ kot poleti, zato bi kraj ustre ^ tudi raznim ustanovam, K tu lahko uredile svoje V si store. Jože Amtro Sjtek. 5. avgusta 1988 Marko Bezjak, predsednik radovljiške občinske skupščine 5. STRAN ©CMS GLAS Načrti, na katere občina lahko vpliva, se uresničujejo Radovljica, 3. avgusta - Čeprav se razmere v ^^e^^^o CC^-S* na Gorenjskem in v Sloveniji, v tej občin, »^^^t^ Snske skupščine, letos pa opažamo zdajjebilo tako, ugotavlja Marko Bezjak, predsednik radovljiške obcinsKe u na nekaterih področjih odstopanja od zastavljenih ciljev. • Radovljiško gospodarstvo preživlja težko krizo, vendar v primerjavi z ostalimi občinami na Gorenjskem nazaduje počasneje. To sicer daje upanje (na boljše čase), kakršnegakoli ranoga za zadovoljstvo pa ni. Kako ocenjujete stanje v gospodarstvu? »Najbolj zaskrbljujoče so izgube in dejstvo, da med zgubarji niso več samo gostinsko-turisti-čne in druge organizacije z dejavnostmi sezonskega značaja, temveč tudi kovinsko-predelo-valna industrija. Ob četrtletju so poslovali z izgubo tudi Veriga, Plamen, malenkost tudi LIP. Vsi s9 se znašli v primežu zamrznjenih cen izdelkov in velikih podražitev en— skih surovin, reprodukcij vu materialov, energije, gori-Ker imamo zelo raznoliko gospodarstvo - od kovinsko-pre-delovalne, lesne in tekstilne industrije do gradbeništva in turizma - in predvsem srednje velike organizacije, težave v eni Panogi še ne povzročijo širšega Problema. Največji organizaciji sta pravzaprav Elan in Veriga, ki pa zelo različno poslujeta. Pr-V1 j« lani ustvaril skoraj dve tretjini akumulacije v občinskem gospodarstvu, Veriga pa je minulo leto sklenila brez izgub, ker je ob koncu leta postrgala še zadnje rezerve, ob l^ošnjem pr-yem četrtletju pa so* težave prišle na dan. Ko smo v občini analizirali gospodarske rezultate, smo ugotovili, da bi bila radovljiška občina brez dosežkov Elana na gorenjskem povprečju. Za zdaj je tudi težko oceniti, ali so težave v gospodarstvu kratkoročnega ali dolgoročnega značaja, vsekakor pa je res, da bi bila prenova združenega dela hitrejša, če bi bil ostanek dohodka večji. Na najboljšem so tiste organizacije, ki so bile že doslej izpostavljene tržnim zakonitostim, zlasti pri prodaji na tujih trgih. Mislim na Elan, Almiro, LIP in • Prihodnje leto bo na Bledu svetovno veslaško prvenstvo. Kako se v občini pripravljate na to tekmovanje? »O tem, da bo prvenstvo dobro organizirano, ne dvomim, saj se je Bled že nekajkrat izkazal; največji problem bo tako kot že večkrat doslej promet. Ko pride na Bled več tisoč ljudi, kot se je to primerilo ob zadnji blejski noči, zmanjka parkirišč. Pa ne le to: štiri ali per ur mine, pred-no se izprazni. Načrtovana obvoznica po južni strani Bleda se je za nekaj časa odmaknila, zato moramo urediti vsaj ceste skozi Bled in zagotoviti večjo propustnost vozil na cesti, ki vodi proti Bledu, še zlasti v betinskem klancu. Sicer pa je študija prometne ureditve Bleda pokazala, da prometne zagate lahko rešita le obvoznici (na severni in južni strani) in ustrezno število parkirišč. « • O prometu in cestah je v občini zadnje čase precej razprav, tudi zato, ker se republiška skupnost za ceste pripravlja na še na nekatere organizacije, ki sicer niso menjale proizvodnih programov, so pa veliko storile za izboljšanje kakovosti in za večjo zahtevnost izdelkov.« • Ko govorimo o radovljiški občini in njenem gospodarstvu, ne moremo mimo gostinstva in turizma. Pred leti smelo zastavljeni načrti so se s spremembo devizne zakonodaje sesuli kot hiša iz kart, nekaj pa se kljub temu vendarle dela in tudi načrti so za naprej. Vaša ocena! »V radovljiškem turizmu je stanje podobno kot v slovenskem in jugoslovanskem. V prvem letošnjem polletju je bilo v občini za 1,8 odstotka manj gostov, nočitev pa za odstotek manj. Zmanjšanje gre predvsem na rovaš zasebnih sob, kjer je bilo nočitev za desetino manj, in kampov Ukane, Šobec, Zaka in ostalih, kjer jih je bilo za enajst odstotkov manj.. Še najbolj je spodbuden podatek, da je bilo v blejskih hotelih v prvem polletju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 2,7 odstotka gostov LIP-ov Center za marketing in inženiring je ena največjih letošnjih naložb v radovljiškem gospodarstu. - Foto: G. Šinik Rad dvorsk/h^8 A?m'ra ie včeraj zvečer na Bledu odprla v nekdanjih jalo m A ^aražah n» Bledu modno hišo Pristava, v kateri bo proda-njei n °?ne Izdelke devetnajst usnjarsko-tekstilnih organizacij, v Alrnir k t.uc*' **va zaseDnika in Kompas z gostinsko ponudbo, •a v h • i v P"hodnosti uredila še preostali del garaž in jih vključi-mejsko turistično ponudbo. - Foto: F. Perdan več in za 5,7 odstotka več nočitev. Ker je med gosti velik delež tujcev (v letošnjem prvem polletju jih je bilo od 120 tisoč kar 50 tisoč), je za turistično gospodarstvo zelo pomembno, kakšen je tečaj dinarja in kakšna devizna zakonodaja. Če devize nimajo prave cene, tudi ni dohodka in ne možnosti za naložbeno dejavnost. Lani načrt investicij v turizem ni bil uresničen in tudi za letos je vprašljivo, če bo, še posebej zato, ker morajo organizacije vse večji delež denarja za naložbe prispevati same in ker so posojila postala draga. Nekaj pa je kljub temu bilo narejenega: Almira je v nekdanjih dvorskih garažah uredila modno hišo Pristava, Integralova hotela Park in Golf sta obnovila kavarno, precej so vlagali tudi v hotelih Grad Podvin in Grajski dvor... Blejsko ponudbo bo precej popestril nov trgovsko-turi-stični center, jeseni se bo začela tudi obnova in dograditev Festivalne dvorane, Kompas načrtuje prenovo Riklijevega objekta...« Radovljiška občina praznuje občinski praznik v spomin na 5. avgust 1941, ko je bil na Vodiški planini iz Cankarje-vo-jeloviške in jeseniške čete ali čete Ilija Gregoriča ustanovljen Cankarjev bataljon. gradnjo avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost. Če so ceste eno od meril razvitosti občine, kakšna bi bila potem radovljiška izkaznica? »Stanje magistralne in regionalnih cest je precej slabo, še zlasti so kritični nekateri odseki na cesti v Bohinj. Na lokalnih je bilo v zadnjem letu veliko narejenega tudi z udarniškim delom in prispevki krajanov (npr. v Studorju, Žlanu, Gorjah, Poljši-ci). Zelo pomembne pridobitve so nov most čez Savo v Otočah, obnova ceste na Bledu od Mlina do Toplic, obnova Grajske ceste v Radovljici, ceste skozi Begunje...« Plakete in medalje občine Na i *jIP-ov'nOSrni SC^' ZDOrov radovljiške občinske skupščine, ki bo danes, v petek, ob 17. uri v znani«6"1 entru za marketing in inženiring na Bledu, bodo podelili letošnja občinska prija: eno veliko plaketo, štiri plakete in dve medalji občine. jere iz Radovljice , ki letos praznuje tudi 45-letnico revolucionarnega in političnega uelovanja. V partizane je odšel januarja *943. leta, po vojni pa je opravljal in še °Pravlja številne pomembne naloge. Omenimo le nekatere: bil je sekretar okrajnega komiteja KPS za Bohinj, sekretar občinskega komiteja ZK, predsednik občinske skupščine, predsednik občinske konference ^ZDL, poslanec v republiškem zboru... Zdaj Je delegat družbenopolitičnega zbora, zavzeto se vključuje v delo sveta za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference ^ZDL, v občinsko društvo za varstvo okolja... Plakete občine Radovljica bodo prejeli aelovna organizacija LIP, Franc Cuznar, Anton Pintar in Srečo Toman • Delovna organizacija LIP Bled praznuje Jetos 40-letnico. Ob ustanovitvi je zaposlovala 352 delavcev, zdaj jih že 1180. Med njimi Je že kar 5 odstotkov delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Z uspešnim gospodarjenjem je veliko prispevala k razvoju rado-vlJiške občine. Omenimo samo dosežke iz 2adnjih nekaj let: zaključila je gradnjo v Veliko plaketo bo prejel 65-letni Franc Rečici Podnart, mehanizirala skladišče na vh0dn:kZ^rac^a nov ODrat za proizvodnio n vrat v Mojstrani in novo V, tlarno na lubje v Bohinju, posodobila žago v Bohinju, razvila novo tehnologijo za suhomonta-žne podboje, odprla novo trgovino v Beogradu, zgradila nov Center za marketing in inženiring na Bledu... V preteklih letih je izvozila približno četrtino proizvodnje, letos pa bo ta delež že večji od ene tretjine. Dobro skrbi za standard delavcev, kar se kaže zlasti v velikem številu stanovanj, v prenovljenem počitniškem domu, precejšnjem številu garsonjer in prikolic.v urejeni družbeni prehrani; tesno pa sodeluje tudi s krajevno skupnostjo, blejsko osnovno šolo, društvi in drugimi organizacijami. • Franc Cuznar z Bleda se je že s šestnajstimi leti vključil v narodnoosvobodilno gibanje, po vojni pa je pomagal pri obnovi domovine, med drugim je bil tudi brigadir na delovni akciji Brčko-Banoviči. Po vojni je služboval v enoti Narodne banke na Bledu, v delovni organizaciji LIP, 1975. leta pa se je zaposlil v Ljubljanski banki, kjer je bil najprej direktor radovljiške enote, nato podpredsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske, zdaj pa je predstavnik Ljubljanske banke v Celovcu. Ves čas se je vključeval in se še v družbenopolitično in društveno dejavnost v krajevni skupnosti, občini in republiki pa tudi v razne strokovne organe. Za svoje delo je pre- jel že več priznanj, med drugim tudi red zaslug za narod s srebrno zvezdo in priznanje OF. • Aton Pintar z Globokega je veliko prispeval k razvoju krajevne skupnosti Mošnje, saj je bil pri asfaltiranju cest, komunalni ureditvi kraja, obnovi gasilskega doma, širitvi telefonskega omrežja in pri urejanju poslovilnih vežic glavni pobudnik in organizator kot predsednik skupščine krajevne skupnosti, predsednik sveta krajevne skupnosti in zdaj kot tajnik. Kot direktor Žitove organizacije v Lescah je veliko pripomogel, da je občina dobila novo pekarno. • Srečo Toman iz Lesc je kot ravnatelj osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici poskrbel, da je šola postala vzgoj-noizobraževalno, kulturno in telesnokultur-no središče kraja in širše okolice, da je strokovnost dela na visoki ravni, da so interesne dejavnosti za šolarje privlačne in koristne in da delo dobro poteka tudi v zunanjih enotah v Begunjah, Ljubnem in Mošnjah. Delaven je tudi v krajevni skupnosti, društvih, družbenopolitičnih organizacijah in v drugih samoupravnih in strokovnih organih. • Medaljo občine bosta prejela Darko Kovač iz Lesc in Ivan Lunar z Bleda - prvi za razvoj in uspešno delovanje delegatsko-skupščinskega sistema v občini in drugi za dosežke na področju gasilstv>\ Bled se pripravlja na svetovno veslaško prvenstvo. Najpomembnejša naložba je gradnja trgovsko-turističnega centra (s parkirišči) v središču kraja. Kompas bo še do začetka prvenstva preuredil propadajoči Rikljijev objekt, turistično gospodarstvo pa bo, skupaj z organizacijskim komitejem za svetovno prvenstvo, obnovilo in dogradilo Festivalno dvorano. - Na sliki: gradnja trgovsko-turističnega centa. - Foto: C. Z. • Ko ste rekli, da se uresničujejo predvsem tisti načrti, na katere občina lahko vpliva, ste mislili predvsem na komunalno-stanovanjsko gradnjo. Kakšen je bil napredek na tem področju v zadnjem letu? »Težave pri oskrbi z vodo v Lipniški dolini smo rešili z dodatnim zajetjem Kroparj^e, v Pod-dobravi v Begunjah smo hkrati z gradnjo blokov izboljšali tudi oskrbo s pitno vodo, obnovili smo vodovod od Črnivca do Pod-vina, zgradili dodatno zajetje s črpališčem na Koprivniku... Veliko je bilo narejenega pri čiščenju odpadnih voda: zgrajeni sta bili čistilni napravi v Bohinjski Bistrici in Ribčevem lazu in obnovljena v Zlatorogu, zdaj se pripravljamo še na gradnjo podobne naprave v Radovljici. Nadaljnje izboljšanje kakovosti vode v Blejskem jezeru pa je povezano z izgradnjo obvoznice oz. z izločitvijo prometa z jezerske obale. V času med lanskim in letošnjim občinskim praznikom je bilo zgrajenih 56 stanovanj (v Begunjah in Kropi), v gradnji pa je še 22 stanovanj v Radovljici. Stanovanjska skupnost je lani še uspela uresničevati načrte, letos pa za njimi že zaostaja, pred- vsem zaradi manjših sredstev, ki jih gospodarstvo zmore namenjati iz čistega dohodka.« • Čeprav vprašanje o družbenih dejavnostih zastavljam kot zadnje, pa to bržčas še ne pomeni, da jih tudi v občini postavljate na zadnje mesto. Težave so tudi na tem področju, tako kot v gospodarstvu, velike, mar ne? »Če smo do nedavnega še upali, da bomo letos v družbenih dejavnostih ohranili enak obseg programov, je zdaj že jasno, da jih bomo morali krčiti, nekatere pa celo ukiniti. Ker je kar 90 odstotkov programov predpisanih, bo zelo težko odgovoriti na vprašanje, kaj naj ostane in čemu se lahko odrečemo. Pri otroškem varstvu je treba računati z dejstvom, da je med zaposlenimi več kot polovica žensk; pri zdravstvenem s tem, da je prebivalstvo radovljiške občine povprečno najstarejše na Gorenjskem in podobno. V največjih škripcih je zdravstvo, ki še ni pokrilo lanske izgube, negativno poslovanje pa se še nadaljuje. V nekaterih dejavnostih pa tudi vlagajo in povečujejo zmogljivosti: radovljiška knjižnica obnavlja in povečuje prostore, v utesnjeni blejski osnovni šoli pa so že začeli graditi nove učilnice.« C. Zaplotnik Ob prazniku Nova modna hiša, številne prireditve V radovljiški občini bodo (so) letošnji občinski praznik proslavili z več športnimi in kulturnimi prireditvami, osrednji dogodek pa je bilo včerajšnje odprtje Almirine modne hiše Pristava na Bledu. Že v nedeljo je bil v kampu Šobec (tudi v počastitev krajevnega praznika Lesc) 15. mednarodni šahovski turnir za moške in ženske ekipe, v ponedeljek so v avli občinske skupščine odprli razstavo del akademske slikarke Brigite Požegar-Mulejeve, v avli radovljiške Graščine pa je bil koncert harmo-nikaškega orkestra Glasbene šole v Radovljici. V torek so na Bledu odprli peti festival Idriart (slavnostni govornik je bil Ciril Zlobec, podpredsednik republiške konference SZDL), zvečer pa je bil v Festivalni dvorani na Bledu še večer jugoslovanskih plesov in pesmi. V četrtek je Almira v nekdanjih dvorskih garažah, blizu Vile Bled na Bledu, odprla v spodnjih prostorih modno hišo Pristava, v katerih bo prodajalo modne izdelke devetnajst tekstilnih in usnjarskih podjetij iz Slovenije, tu pa bosta tudi zasebnika s prodajo tobaka in sitotiskom ter Kompas z gostinsko ponudbo. Danes, na prazničnTdan, se bo ob 16.15 na ploščadi nove LIP-ove poslovne stavbe na Bledu začel koncert godbe na pihala iz Gorij, ob 17. uri pa bo v avli stavbe še slavnostna seja zborov radovljiške občinske skupščine, na kateri bodo med drugim podelili priznanja - plakete in medalje občine. Uro kasneje bosta Obrtno združenje Radovljica in Muzej odprla v Šivčevi hiši v Radovljici razstavo tradicionalnih obrti radovljiškega okoliša (barvarstvo, kiparstvo, zvončarstvo...), obrtniki pa bodo v Graščini ob občinskem prazniku in dvajsetletnici obrtnega združenja pripravili še razstavo obrtniških izdelkov. Jutri, v soboto, bo ob 18. uri na letnem kopališču v Radovljici mednarodni plavalni miting, na katerem bo sodelovalo okrog sto plavalcev in plavalk s Češkoslovaške, Madžarske, Italije in Avstrije, nastopili pa bodo tudi vsi naši najboljši, z izjemo Petričevičeve. V nedeljo ob osmih zvečer bo v cerkvi na Blejskem otoku večer komorne glasbe. Naslednj i soboto, 13. avgusta, se bo j radovljiški Graščini začela šest*-1, mednarodna poletna akaae-mija stare glasbe, ki bo trajala vse do 19. avgusta. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo sklenile v nedeljo, 28. avgusta, ko bosta v Radovljici pomembni športni tekmovanji: na balinišču 24. turnir ;:a Pokal Gorenjske in na radovljiških ulicah tradicionalna mednarodna kolesarska dirka. @@l5^S^n©iEKGLAS6. STRAN Predsednik skupščine občine Tržič Ivan Kapel Petek, 5. avgusta Le znanje lahko rešuje gospodarstvo Tržič, 5. avgusta - V Verbičevi koči Pod Storžičem je 5. avgusta, leta 1941 padlo prvih osem partizanov. V spomin na prve žrtve v tržiški občini vsako leto praznujejo svoj občinski praznik. »Prav občinski praznik je, poleg pregleda ob novem letu priložnost, da skupaj ugotovimo kaj je bilo v enem letu narejenega, kakšni so gospodarski rezultati in kako delati naprej. Vsem Tržičanom in okoličanom pa ob prazniku tudi iskreno čestitam z željo, da bi ob prihodnih praznovanjih govorili o boljših gospodarskih uspehih, boljšem delu in seveda tudi življenju,« pravi Ivan Kapel, predsednik skupščine občine Tržič. • Z znanjem in mladimi do hitrejšega razvoja Delo in uspeh gospodarjenja v občini je gotovo najpomembneje najprej izpostaviti. Od tega je namreč odvisno vse ostalo. Kaj lahko trenutno poveste o gospodarjenju v tržiški občini? »Tržiško gospodarstvo je tako kot gorenjsko in slovensko obremenjeno z vsemi udarci, ki jih doživlja kot vsi drugi. V nobenem pogledu ni izjema. Morda imamo nekoliko več težav zato, ker imamo staro tradicionalno industrijo, kar pomeni, da se še teže prilagajamo novejšim programom in Bo ob prazniku v tržiških tovarnah kaj novega, ali kaj gradite? »Kakšnih posebnih investicij v tovarnah ni, skušajo pa povsod kar se da posodabljati proizvodnjo. Zdi se mi potrebno poudariti, da v Peku začenjajo izdelovati obutev vrhunske kvalitete. To bo omogočila nova linija, ki poskusno že obratuje. Naše tovarne so še vedno močno vezane na izvoz, kar pa še vedno pomeni težave pri ustvarjanju dohodka. Tisti, ki je izvoznik (vsaj do sedaj je to veljalo) pa je bil prej kaznovan kot nagrajen. « Značilno za tržiško industrijo je tudi, da zaposluje naj- Trgovski center Deteljica se je uveljavil tako med domačini kot tujimi kupci, za katere so izračunali, da tamkajšnjim trgovinam prispevajo skoraj polovico dohodka. Že v letošnjem letu bodo začeli z gradnjo novih trgovinic in butikov. jih spreminjamo. Prednost je sicer v delovnem znanju, slabost pa je gotovo togost. V sedanjem času pa vse to prodira na dan. To se je na primer pokazalo v BPT, ko je bilo potrebno zasnovati delovne programe po drugačnih zasnovah. Glede gospodarjenja v prvem polletju ne predvidevamo, da bi imeli izgube. To pa še ne pomeni, da je gospodarjenje najboljše. V Tržiču že po tradiciji velikih izgubarjev nismo nikoli imeli, vendar pa vedno zaostajamo z osebnimi dohodki.« več nekvalificiranih delavcev, delavcev z nizko izobrazbo. Mladi pa iz Tržiča še kar odhajajo. Kako je z zaposlovanjem, se trendi spreminjajo? »Pri zaposlovanju smo zadnja leta dosegli negativno rast, kar smo vedno ocenjevali kot določen plus, saj smo s tem ustavili pritok nekvalificirane delovne sile. Za našo občino je bilo namreč značilno, da so mladi strokovnjaki odhajali, nekvalificirani delavci pa prihajali. Sedanja štipendijska politika daje upanje, da bo nekoč na tem področju bo- Pet nagrajencev občine Tržič Na slavnostni seji zborov Skupščine občine Tržič, ki bo danes, v petek, 5. avgusta, v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici, bodo podelili pet plaket mesta Tržič za leto 1988. Srebrno plaketo bosta prejela Franc Grašič in Anton Stritih, bronaste plakete pa Tomaž Ahačič, Matija Mežek in Branko Veselinovič. Franc Grašič iz Seničnega se je kot sin čevljarskega mojstra izučil tega poklica. Njegova žel^a po znanju pa ga je silila v nenehno izobraževanje, vse do končane Ekonomske fakultete. Njegova prva zaposlitev je bila v Peku, kjer je zaposlen še danes. Leta 1980 je bil imenovan za direktorja, sedaj predsednika poslovodnega organa. Spoznanja, ki jih je pridobil v času izobraževanja, obogatena s praktičnimi izkušnjami, je uporabil pri delu, ta spoznanja pa so ga pripeljala v širši gospodarski prostor, kjer danes velja za enega najvidnejših poslovodnih organov v slovenskem prostoru, še posebej pa gospodarskih strokovnjakov na področju usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. Anton Stritih iz Tržiča - Že kot mladinec je med vojno prevzel mesto sekretarja SKOJ-a in to funkcijo opravljal do odhoda v partizane. Zaposlen je bil v Gozdnem gospodarstvu Kranj, nato pa je opravljal vrsto nalog v okviru upravih organov skupščine občine Tržič. Največ svojega časa in nesebičnih prizadevanj je namenil borčevski organizaciji. Je človek, ki je vse svoje delo skušal prilagoditi razmeram. Nikoli ni nastopal za lastno korist, pač pa je skušal biti objektiven, vsem razumliv in pošten do sebe in drugih. Je tudi nosilec več državnih odlikovanj in javnih priznanj. Tomaž Ahačič iz Podljubelja bo dobil plaketo mesta Tržič za uspešno in prizadevno delo pri razvoju KS Podljubelj in za delo v društvih. Matija Mežek za prispevke na področju družbenega dela in dela v društvih, Branko Veselinovič pa za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo. lje, saj se v tovarnah zavedajo, da morajo imeti strokovnjake, izobražene ljudi z znanjem. Seveda je sedanja struktura zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo še vedno izrazito slabša kot drugod na Gorenjskem. « Mimo tovarne BPT, kljub prazniku, ne moremo. So že vidne posledice ukrepov družbenega varstva? »Pokazalo se je, da je bil ta ukrep nujen, potreben. Sanacijska ekipa se trudi, da bi delovno organizacijo »speljala na zeleno vejo. « Težko je že sedaj dajati oceno. Skoraj vse takšne tekstilne delovne organizacije so sedaj v težavah, v BPT pa je še precej notranjih težav, od programskih usmeritev do kadrov. Zato so pred to ekipo težke naloge. Upam, da so zadeve rešljive, jeseni pa se bo pokazalo kakšni bodo uspehi. « • Velik napredek pri izgradnji cest, telefonije, vodovodov Tržiška občina je bila še pred leti znana kot slabo infrastrukturno urejena. Sedaj že dohitevate druge. »Ob začetku tega srednjeročnega obdobja smo začrtali precej smel in dinamičen razvoj na področju urejanja infrastrukture. Zato je morda še toliko pomembneje poudariti, da gre vse po načrtih. Urejajo se kraji, gradijo ceste, vodovodi, veliko je novih telefonskih priključkov. Pomembno pa je poudariti, da so ljudje pri tem zelo pripravljeni sodelovati, prispevati del svojega denarja in dela. Precej pa je še načrtov, ki pa so odvisni od gospodarjenja v občini. « Tudi na področju turizma imate vedno več načrtov. »Mislim, da živimo v takšnem predelu, ki je privlačen za turiste, saj smo bili že pred drugo svetovno vojno v nekem smislu bolj turistično razviti kot sedaj. Naša velika ambicija je bila, da bi tudi v Tržiču zgradili hotel. Objekt bivšega hotela Pošta smo dobili nazaj in poiskali bomo novega lastnika, verjetno bo to zasebnik. Gradita se že dva objekta s katerima bodo zasebniki ponudili tudi prenočitvene zmogljivosti, kar bo vsaj delno reševalo turistično ponudbo. Tudi, kolikor je ob obstoječi zakonodaji mogoče, zasebnike spodbujamo k prevzemanju lokalov, trgovin, kjer je to bolje in racionalneje. Nasploh se trudimo, Posebno priznanje ob občinskem prazniku Bojan Križaj -častni občan Tržiča Tržič, 5. avgusta - Na današnji slavnostni seji zborov Skupščine občine Tržič bodo Bojana Križaja, ob zaključku njegove smučarske tekmovalne poti, imenovali za častnega občana občine Tržič. Za to najvišje in izjemno priznanje, so se odločili tako zaradi njegovih dolgoletnih športnih uspehov kot tudi dejstva, da je šport vez med ljudmi in narodi. »Z nevsiljivo komunikativnostjo in priljudnostjo v svetovnih medijih javnega obveščanja, v številnih stikih z ljudmi na vseh kontinentih je bil resnični ambasador svoje domovine in naroda. Ime Jugoslavije, Slovenije in ne nazadnje Tržiča se je izgovarjalo ob vsakem dvigu naše zastave, ob vsakem odigranju jugoslovanske himne pred sto in več milijonskim televizijskim avditorijem. Ni dvoma, da je v sodobnem tržnem pristopu kot vrhunski športnik omogočil tudi prodor delu našega gospodarstva na svetovni trg... Ob vseh dosežkih Bojana Križaja enostavno ne moremo oceniti niti njegovih večletnih zaporednih zmag na slovenskih, državnih in drugih tekmovanjih niti športnih in drugih družbenih priznanj, ki jih je, prav tako v nizu let, dobival kot najboljši tržiški, gorenjski, slovenski ter jugoslovanski športnik...« To je le nekaj stavkov, ki so jih Tržičani zapisali, ko so se odločili, da Bojanu Križaju podelijo naziv častnega občana. S tem pa mu hočejo tudi povedati, da ga cenijo ne le kot športnika ampak tudi kot človeka, katerega ime bodo vedno ponosno izgovarjali. Turizem in gostinstvo naj bi v prihodnje tudi v tržiški občini imej* več veljave. Nekaj zasebnikov že ureja in se pripravlja na gradnJj! restavracij s prenočišči pa tudi stari del mesta dobiva privlačne]'1 -videz. Za nekdanji hotel Pošta pa iščejo dobrega gospodarja. F°t0' V. Stanovnik da bi vsem zasebnikom omogočili delo. « Trgovski center Deteljica je z leti in vedno pestrejšo ponudbo postal znan daleč naokoli in tudi v krajih čez mejo. Kako se prilagajate povpraševanju? »Ze letos naj bi se na Deteljici gradilo, saj je kupcev vedno več, veliko je tudi tujcev. Do druge turistične sezone naj bi ta center precej razširili, veliko je že povpraševanja zasebnikov in mislim, da tudi skupno dogovarjanje tistih, ki prodajajo na tem prostoru, dobro poteka. « • Prvi pri pobudah za racionalizacijo upravnih organov in SIS V občini že poteka program aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb. Precej govora je bilo pred meseci o združevanju šol. »Zame osebno je v primeru šol smotrno združevanje fi- nančnih služb, razbremeni šolstvo administriranja, kal prihraniti. Vprašanje pa je, ^ je na področju pedagoške^ dela smotrno delati velik6 tvorbe. Zato ne moremo nega tivno oceniti odpora šolnik^ proti združevanju. Je pa„nf smotrno, da ima vsaka šo|a vse skupne službe, tako kot je tudi precej nesmotrnosti P/1 organiziranosti drugih obČin' skih služb. Seveda pri vsej" tem v Tržiču nismo slabši, & ne še bolj racionalni kot drug' je, vendar pa bo treba še mar sikaj spremeniti. Zato sta izvršni svet in skupščina sprejela odlok o racionalizacijah. Nekaj zaCe tnih težav in odporov je se^e' da še, vendar mislim, da bom" počasi le dosegli, da bo prisj^ do resničnih racionalizacij. 0 j se bodo finančne funkcij združevale, da bo denar, ki s zbira sedaj po več računi. ' treje in koristneje uporab^"' Dobro gospodarjenje pa Je vedno pomembnejše. .. V. Stanovi Slike: F. Perda" Že konec tega meseca bo zaključena tudi druga etapa izgradnje v«"*' ca Palček, kjer bo našlo nov dom precej tržiških malčkov. To je 0** nutno največja tržiška investicija. Tržiške praznične prireditve Za vsakega nekaj Tržič, 5. avgusta - Športne prireditve v počastitev občinskjj. ga praznika so se te dni že začele. Poleg teh pa pripravljajo tu vrsto kulturnih prireditev, spominsko svečanost, poskrbljeno P* bo tudi za razvedrilo. Danes, v petek, 5. avgusta, bo ob 15. uri začetek tekmovanj za pokal Tržiča v tenisu. Tekmovanje bo v Križah. Ob 17. uri ^ do v pavilijonu NOB odprli razstavo »Od tržiške alpske šole ^ kristalnega globusa«. Razstava bo odprta od 5. do 24. avgusta^ . to od torka do petka med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa tudi m 9. in 12. uro. Danes zvečer, ob 18. uri bo slavnostna seja zborov skup*' ne občine Tržič na kateri bodo podelili plakete mesta in ime•■ vali Bojana Križaja za častnega občana Tržiča. Za tiste, ki se je zabavajo, pa se bo, prav tako ob 18. uri, začela zabavnoku' & na prireditev na prostoru tržiške tržnice v organizaciji r* bara Slovenija. V soboto popoldne se bodo lahko zabavali tudi tržiški n» ki. Pred blagovnico Merkatorja bo ob 16. uri organizirano o ^ ško risanje po asfaltu. Prav tako ob 16. uri bo veselica na,^ne gostilne »Pr'Primožk« v Pristavi. Za stavbo občinske skups pa bo ob 17. uri koncert tržiškega pihalnega orkestra. Prireditve ob občinskem prazniku bodo v nedeljo, 7. avg\ f. slovesno zaključili planinci. Ob 10.30 bo pri spomeniku P°".-fcof žičem spominska svečanost nato pa bo ob 11. uri planinski pod Storžičem z odkritjem spominske plošče. fetek 5. avgusta 1988 7. STRAN C&SmB&PSOGLA« TV SPORED 16.05 16.20 17.20 18.35 19.05 19.18 19.19 19.24 19.30 19.59 20.20 21.05 S. avgusta 21.55 22.10 00.00 01.05 Video strani Tednik, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank Oliver Tvvist, angleška otroška nadaljevanka Risanka Vreme Video strani TVokno TV dnevnik Zrcalo tedna Cagnev in Lacev, 6. del ameriške nanizanke Na krilih vetra. Kraljevina tonga, dokumentarna serija TV dnevnik 2 Poletna noč Pisma mrtvega človeka, sovjetski film Video strani __ Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Obrenovac. Balkansko mladinsko prvenstvo v plavanju, prenos 18.30 Turizmu pomaga lastna glava '8.50 Alpski večer, ponovitev 6. oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.50 Poročila 20.55 Dokumentarna serija 23.20 En avtor, en film M. Ajanović. »Heroji« in »Sporočilo« kratka animirana filma 22.00 Minuli dnevi, španski film TV Zagreb I. program '^izobraževalnega Programa: Kocka, kocka, kockica Orkester se oblači, odd. za otroke Medvedgrad, izobraževalna oddaja Poletno dopoldne Poletno popoldne Poročila Zmagoslavje evropske civilizacije, dokumentarna serija Risanka Program plus, ponovitev Risanka številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Nezgodni center am. nanizanka 11. del Varošarije, zabavna serija 9.00 9.30 10.00 12.05 15.30 15.40 16.30 16.50 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 20.55 21.55 TV dnevnik 22.50 Po deseti, kulturni magazin 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.20 Program plus 01.00 Poročila SOBOTA 6. avgusta 17.45 Video strani 18.00 Spored za otroke in mlade 18.05 Radovedni Taček 18.15 J. Ribičič: Miškolin: Učiteljeva nesreča 18.25 Poletna noč, ponovitev nadaljevanke 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje3x3 20.30 Večer za A. Christie: Umor v treh dejanjih, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč _Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Jugoslavija, dober dan 15.55 Tamburaši, ponovitev 1. dela nadalj 17.00 DP v nogometu — Rad : Crvena zvezda, prenos 18.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer 21.35 Napoved časa: Modrost in denar, 3. del 22.05 Športna sobota 22.25 Balkansko mladinsko prvenstvo v plavanju, reportaža iz Obrenovca _TV Zagreb I. program 8.10 Glasbena oddaja 8.40 Lolek in Bolek, poljski risani film 10.20 Program plus, ponovitev 12.00 Daljna obzorja, dokumentarna serija 12.45 Atol Aldabra, dokumentarni film 13.30 Velika nagrada, romunski mladinski film 15.10 Oda mladosti, oddaja za otroke 16.10 Narodna glasba 17.25 Poročila 17.30 TV koledar 17.40 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Noč hrabrosti, ameriški film 21.35 TV dnevnik 21.50 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.00 Glasbena oddaja 22.45 Igrani film 00.15 Poročila NEDELJA 7. avgusta 9.15 Video strani 9.25 Živ-žav 10.20 Oliver Tvvist, pon. angl. nad 10.50 Cagnev in Lacev, ponov am. nad. 11.35 Alpski večer 88, 7. oddaja 12.00 Poti sodelovanja, kmetijska oddaja TV Skopje 13.00 Video strani 15.45 Video strani 16.30 S. Woods: Šefi, ameriška nad 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Mirko Kovač: Večerni zvonovi, nadaljevanka TV Beograd 21.55 Zdravo 23.45 Informativna oddaja za tujce 23 55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri 14.10 Budimpešta: Formula 1 za veliko nagrado Madžarske 17.00 Obrenovac: Balkansko mladinsko prvenstvo v plavanju 18.30 Športno zabavno popoldne — nadaljevanje 19.30 TV dnevnik 20.00 Po letu 2000, avstralska poljudnoznanstvena serija 20.45 Mali koncert 21.00 Poročila 21.05 Rock-glasbeniki otrokom 21.55 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 14.00 Kuharske zvezde, francoska nad 4/6 14.55 Dokumentarni mozaik: Žvižg ob 4.15 17.20 Poljub smrti, ameriški film 18.55 Pepe in šport, risana serija 19.30 TVdnevnnik 20.00 Večerni zvonovi TV nadaljevanka 20.50 Ciklus britanskega klasičnega filma: Gangsterska peterica 22 15 TV dnevnik 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.40 Program plus 0.20 Poročila PONEDELJEK 8. avgusta 16 45 Video strani 17.00 Naš utrip, ponovitev 17.15 Zrcalo tedna, ponovitev 17.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.15 Radovedni Taček: Medved 18.35 Mala Nada, 9. del otroške serije TV Beograd 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.29 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 H Lavvson: Joe VVilson, avstralska nadaljevanka 20.50 Mozaik kratkega filma: Gnezda kožokrilcev, nemški film 21.40 EPP 21.45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč 01.00 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski program 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja 2045 Poročila 20.50 Mali koncert 21.10 Alternative, TV nadaljevanka 22.00 Revolucija, ki traja, dok. oddaja 22.45 Pol ure z akademijo dramske umetnosti 23.20 Kronika dubrovniških poletnih prireditev _TV Zagreb I. program 8.30 9.30 9.45 10.00 12.00 16.50 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.25 22.10 22.30 22.35 0.15 Iz izobraževalnega programa Čudežna šola, oddaja za otroke Narodne pravljice, oddaja za otroke Poletno dopoldne Poletno popoldne Program plus, ponovitev Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Mandela, 2. del angleške drame Iz znanosti: Nova biotehnologija, znanstvena oddaja TV dnevnik Informativna oddaja za goste iz tujine Program plus Poročila TOREK 9. avgusta 17.15 Video strani 17.15 Poletna noč 18.45 Pamet je boljša kot žamet 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Deana Leskovar: Špadijer, neko življenje, drama TV Novi Sad 22.05 Poletna noč 00.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 19.00 Druga godba: 4. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Jugoslovanske zborovske slovesnosti 20.45 Žrebanje lota. samo za LJ2 20.50 Zabavni torek 22.20 Oddaja iz kulture do 23.05 _TV Zagreb I. program 8.30 Iz izobraževalnega programa 10.00 Poletno dopoldne 12.10 Poletno popoldne 16.50 Program plus, ponovitev 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Goesta Berling, švedska nad. 21.05 Teme, kontaktni magazin 22.05 TV dnevnik 22.25 Informativna oddaja za turiste 22.35 Program plus 0.15 Poročila SREDA 10. avgusta 17.25 Video strani 17.25 Poletna noč, ponovitev 18.45 Spored za otroke in mlade 18.55 J. Ribičič: Miškolin, Šole je konec 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna Ciklus filmov Dannvja Kava: Na rivieri, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč 01.00 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na Zaslonu 21.35 Poročila 21.40 Umetniški večer _TV Zagreb I. program 8.30 Iz izobraževalnega programa 9.30 Legende sveta, oddaja za otroke RADIO PETEK, 5. avgusta:___ P^vi program 805 Dober dan z ... - 8.35 Mladina Poje - 9.05 Z glasbo v dober d»n - 10.05 Rezervirano za |2.10 Pod domačo marelo JfcaO Od melodije do melodije -H05 Popoldanski mozaik - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Minute z ansamblom Dobri znanci - 18.15 Gremo v kino - 1900 Radijski dnevnik - 19 25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, °troci - 19.45 Pojemo in godemo ■ 20.00 Mladi mostovi ^30-23.00 Slovencem po svetu • «.05 Literarni nokturno - i°BOTA, 6. avgusta: Prvi - J Program 8x«*>^x-x*x*: _-5?»%*r ••••••••••••••••••••••••••• >••••••••••••••••••••••••••i •x,x%vwx,xwXvMwXw>, .•XwXwXwx%vXv.v«%w>. •x,xwx,xvx,x,x*x\v.v.v>1 mmmmmm i Odplačilo: 6 mesecev brez obresti Pomislite. Ob naskupu z gotovino vam nudimo 15 odstotni popust! I x«>: J ••••••••••••••• ~ ■»••••••••••< ,v.w.v.v.v, ,\\v.v.\v.v. • •••••••••• • • • di na Durmitor, obsežno gorovje visokogorskega značaja v Črnogorskih Brdih (Bobotov Kuk 2522 m) vodijo nepoškodovane asfaltirane ceste po več trasah. Vsi kraji imajo bogate turistične oziroma hotelske objekte. V vseh krajih imajo tudi razkošne spominske domove, ki so pogosto uporabljani kot sedeži upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij in namenjeni družbeni dejavnosti. V Nikšiču gradijo impozanten Dom revolucije, ki v marsičem presega tudi ljubljanski Cankarjev dom. V vseh krajih so ponosni na pridobitev povojnega razvoja, vsekakor pa bi morali bolj skrbeti zanje in paziti na njihov izgled. Zanimivo je, da pri trgovskih objektih poznajo dve skrajnosti. To so lahko enostavni kioski, najpogosteje pa so preobsežne trgovske hiše oziroma blagovnice. Marsikaj bi še bilo mogoče našteti, a v splošnem smislu bi lahko dejali — da boste bolje razumeli, še enkrat preberite uvodni odstavek, da ima Črna gora osnovne pogoje, da lahko pospeši svoj gospodarski razvoj in se izvije iz skupine nerazvitih republik. Prav gotovo pa ni potrebno, da je pri tem nosilka razvoja industrija, ampak se lahko osredotoči v vse tiste prednosti, ki jih ima danes npr. kmetijsko in naravno neomade- ževana Irska v primerjavi z industrijsko prerazvitimi državami EGS. Seveda pa mora tudi črna gora dati svojemu ljudstvu nov moralni in ustvarjalni zagon. Pa opišimo še tri, štiri zanimivejše kraje. Žabjak je turistično in smučarsko naselje na Durmitorju. Ima velike in obsežne hotele, enkratno okolico, blagovno hišo in precej trgovin. Nima pa krčem, okrepčevalnic, gostiln in disco klubov. Sicer pa v Črni gori tudi nismo zasledili mini kril, ki so pri nas ta čas izredno priljubljena. Iz Žabjaka vodijo številne poti proti gorovju. V njegovem vznožju je tudi slovito Črno jezero, tik ob njem pa Titova votlina. Asfalt, lične svetilke, urejene zelenice, poti, gozd in zanimiv večnamenski objekt so odlike, ki krasijo pot med Žab-jakom in Črnim jezerom. V samem mestu pa smo ugotovili, da bi njegovi (ne)urejenosti ljubljanska televizija za nekatere stvari verjetno podelila Bodečo nežo. Titograjska tekstilna industrija TITEX je bila strokovni cilj ekskurzije. Kolektiv s šest tisoč zaposlenimi, z opremo, ki je v povprečju na ravni naše tekstilne industrije, v nekaterih delih pa ima celo boljšo opremo kot tekstilni kolektivi v Tržiču, Kranju in Škofji Loki. Tisti, ki so pogosteje v gorenjskih tovarnah, so imeli na voljo precej hitrih strokovnih rešitev za to, da ^ TITEX lahko izglpdal bolj ureP no in, da bi bolje gospoda^1 Nizke cene so sicer lahko P^L,, čne pri nakupu, žal pa so ne A teri že naslednji dan spoznal da bi bili trdnejši šivi pri nJe^ i vi konfekciji nujno potrebni !r bi lahko širili glas o kakovo^ j njihovih izdelkov. Zanimivo je bilo tudi srečal1)1 s sodobnim turističnim na$e'.My Ijem Bečiči in z obnovijo^ Budvo. Lahko bi ju primerjal'1' Portorožom in Piranom. Z očitno razliko. V hotelih B gorije in restavracijah je bilo\ vo v Črni gori le po 1.400 din\ novi ceni. V hotelu MONTER GRO A v Bečičih pa smo lah videli najnovejše mešalne rije za vodo, ki so jih letos p^e<*' stavljali na miinchenskem m**'t narodnem obrtnem sejmu. To je skupinski vtis o Črni ri. Dva popotnika se lahko hvalita, da sta morda spozn vzrok za sedanje gospoda^ stanje v tej naši republiki med Budvo in Ulcinjem jima . razkrila, da lahko vozijo ((J^ tehnično neoporečni avtobW kljub temu da imajo v Ulci% izredno moderno avtobusno t stajo, kjer je mogoče priti na P' ron le s pomočjo žetonov. V a. tobusih pa sprevodniki pobirt) voznino brez voznih lističev, nekakšnim popustom. Za las] žep. Stane JesenO® IZ ZGODOVINE 1*1 NOB Ivan Jan (24) Zločinski Himmlerjev ukaz 25. junija 1942 o uničenju partizanov Ker z nasiljem nemške okupacijske sile na Gorenjskem niso dosegle »pomiritve« in ker se je s prohodom novega Kokrškega in Gorenjskega odreda v ofenzivo zgodilo ravno nasprotno od željenega, so Nemci začeli pripravljati ofenzivo z imenom »Enzian«. S tem v zvezi je Reichsfuhrer SS Heinrich Himmler dne 25. junija 1942 generallajtnantu SS Rosenerju ukazal, naj na vsak način uničijo partizane na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem, pri čemer naj »ne izbirajo sredstev«. Himmler med drugim naroča: »Ta akcija naj prepreči nadaljno škodo, povzročeno po elementih, ki prostovoljno podpirajo bande z ljudmi, z živežem, z orožjem in z zavetiščem. Moške člane družine, ki se pre-greše in včasih tudi vse sorodstvo je načelno treba likvidirati. Žene je treba aretirati in odpeljati v koncentracijska taborišča, otroke pa odpeljati z domov in jih namestiti v onem delu gami, ki je že prej pripadal rajhu...« To uničevalno ofenzivo in zločine proti prebivalstvu sploh, so pripravljali tako italijanski kot nemški okupatorji. Najprej so se njihovi voditelji v ta namen sestali v Celovcu 2. in 3. julija 1942, nato voja.ško-policijski poveljniki 12. julija v Ljubljani. Nemško stran je vodil krvavi SS general Rosener. Slednji je na osnovi teh načrtov razglašal in grozil (v slabi slovenščini): »... Kdor izve za bivališče in udejstvovanje tolp, kdor njih člane pozna... ne da bi takoj o tem obvestil nemške službene postojanke, se bo postopalo, kakor da sam pripada tolpam-Isto veljaka vse odrasle člane družine, ki &e poskusijo z vsemi sredstvi preprečiti, da bi se kak njihov svojec pridružil tolpam... Vsem prebivalcem dajem možnost, da se z oddajo tozadevnih prijav do 25. julija 1942 obvarujejo pred najhujšimi ukrepi...« Partizani, branilci domače zemlje, so bili za nasilne okupatorje samo »tolpe razbojnikov«i ki naj bi jih gestapu in policiji prijavljali njihovi lastni ljudje! Postali naj bi izdajalci, seveda pod grožnjo, da bodo s tem »obvarovani pred najhujšimi ukrepi«. To pa je pomenilo mučenje in ubijanje! Hkrati z grožnjami so na Gorenjsko že prispele dodatne okupatorjeve enote, ki so naglo okrepile že tako številne policijske sile. Tako so z Bavarske (iz Garmisch Partenkirchena) pripeljali na Gorenjsko tujli 18. policijski polk gorskih lovcev, ki je bil posebej izurjen za bojevanje v hribih, torej proti partizanom. Ta elitna policijska enota je bila tista, ki je potem skupno z drugimi zadala gorenjskim partizanom izjemno hude udarce. Tako 9. septembra na Jelovici, 13. in 14. sept. 1942 v Udinem bor-štu in še drugod. Nasilje je bilo nepopisno. Prihodnijč obojestranske ofenzive P Rado Ureve V DEŽELAH SKANDINAVIJE, POLNOČNEGA SONCA, MEGLE, MRAZA IN KOMARJEV Tri ure že hodiva po teh muzejih, zato so odpraviva proti avtu. Ko se hočeva odpeljati, pa naju ustavi tabla, ki opozarja na muzej vikinških ladij. Pomešava se v organizirano skupino in že sva brez plačila vstopnine v muzeju. Najprej zagledava veliko vikinško ladjo, s katero je plul strašni Viking Osberg. Zgrajena je bila v letih 800-900. Po smrti mu je služila kot grobnica. V njej so raziskovalci našli njegovo okostje, poleg je bilo okostje mlajše ženske, ki naj bi mu služila po smrti, kar je bila močna vera pri vikingih. V ladji je bilo še 14 okostij konj, 5 psov, predmeti za lov, vrči s hrano in tekstil. Vse skupaj so zasuli s peskom v obliki kope in zažgali. Tako so predmeti poogleneli in se ohranili do današnjih dni. Poleg sta še dve ladji, vendar sta slabše ohranjeni. Vedo tudi, ker se na Norveškem še nahajajo podobne ladje, vendar jih bodo pustili za kasnejše rodove, saj so taka izkopavanja precej draga, pa tudi metode preparacije bodo bolj izpopolnjene. Ob 16. uri zapustiva prestolnico Norveške. Kosiva in večerjava na počivališču malo ven iz mesta. Odločiva se, da se danes zapeljeva nazaj na Švedsko. Mimo Ryyge in Sarpsbora prispeva do table, ki naju opozarja, da je do meje še dober kilometer. Pripraviva potne listine in po mostu zapeljeva preko fjorda, ki ločuje obe državi. Sva malo presenečena, saj je hitrost omejena na 30 km/h in ker nimava nič za prijaviti, lahko nadaljujeva vožnjo po levem pasu, ne da bi se ustavila. Zanimivo, kajne. Pa pravijo da imamo pri nas najbolj odprto mejo Evrope. Zavijeva v Stromstad, ki je prvo večje mesto ob švedski obali. V bližnjem kampu se za 2 kroni stuširava, prvič po 14 dneh. Pa ne, da se prej ne bi nič umivala. Zapeljeva se proti Uddevalli in se 10 km prej ustaviva v hotelu Grass, kjer nabereva moči za jutrišnje osvajanje Goteborga. 15. julija ob 9.00 Vreme je lepo in po jutranjih opravilih se zapeljeva do Uddevalle, kjer nabaviva zajtrk in malo iz mesta pojeva. Kmalu sva v Goteborgu. Voziva proti centru mesta in slediva tabli, ki v vseh jezikih pomeni informacije. Da bi našla Turistbvra, kakor piše na Švedskem, povprašava prometnico, ki nama rada pomaga. Nabereva prospekte in se podava po ulicah v centru, ki so zaprte za ves promet. Po ulicah prodajajo razne stvari, svobodni umetnik si služi denar z igranjem na kitaro in petjem. Izložbe so polne lepih stvari in naletiva na razprodajo. Kaj zanimivega. O, da. Moške bombažne srajce po 2.000 din, ženske spodnje hlačke pa po 1.000 din. Z obema artikloma se dobro oskrbi-va. Ker nama bo parkirna ura potekla, se počasi vračava proti avtu. Zapeljeva iz centra nazaj na avtocesto in proti Falkenbergu, kjer živi prijatelj Ingvar. Njegovi starši so bili pred 10 leti na počitnicah na Bledu. Takrat smo stanovali na blejskem otoku in jaz sem pobiral vstopnino. Mami je bilo zelo všeč, ker sem znal angleško, oče naju je fotografiral in kmalu sem dobil pošto. Po tem sem se dopisoval s sinom Ingvarjem in tako je nastala ta vez. Na Ha-steskovagen 11 prispeva ob 16., vendar dobiva listič, da Ingvar dela do 18. ure. Odpraviva se po Obiščeva tudi mestno cerkev, ki je lepo no izročilo v vsakem kraju. Ura bo kmalu šest vrneva se nazaj. Pozvonim in odpre nama In^% jev brat Peer. Po telefonu pokliče Ingvarja, rnid pa medtem čakava zunaj. Pripelje se mama. Ze čka je še bolj fejst kot pred 10 leti, ko sem jo SP znal. Pripelje se tudi oče in takoj za njim I*1^^ Stisk roke in predstavitev.Sedaj te vsaj poznaj mu rečem v angleščini, s katero se sporazume^ mo še naprej. Povabi naju v hišo, ki jo ima v naj mu preko poletja ob morju. Čez dobre pol ure * vrnemo in na vrtu že tli žar in se pečejo kotleti. ^ mizi pa je krompir v oblicah, ki ga jemo skupa! drobnjakom in slaniki. To je prva kulturna nraT9< po 14 dneh, polaskam mami. V pogovoru izve. ' Izdelki iz brezovega lubja Falkenbergu, kar drugače pomeni Orlovski hrib. Znan je po tovarni piva, je pa tudi eno od treh švedskih mest, kamor z ladjami pripeljejo alkohol, ga predelajo in nato pošiljajo po deželi. Zanimiva je prodaja alkohola. Kraj, velikosti Bleda, ima samo eno prodajalno alkoholnih pijač, imenovano Svstem bolaget. Trgovina je odprta samo popoldne, zato je vedno precejšnja gneča. Prideš v trgovino, vzameš listič z zaporedno številko in nato čakaš, saj je pred teboj še kakšnih 200 žejnih kupcev. Trgovina ima devet blagajn, nad katero je semafor in na njej se prižge številka lističa, ki je na vrsti. Stopiš do blagajne, kupiš kar misliš in zapustiš trgovino. Alkohol, v primerjavi z njihovimi plačami, niti ni pretirano drag, saj buteljka vina stane okoli 4.000 din, pivo 1.300 din, zaslužijo pa trikrat več kot mi. da je oče lastnik trgovine z el. aparati in el. p0', tja, kjer dela tudi Peer. Tudi Ingvar dela pri Me $ in sicer se ukvarja s sitotiskom na majice. SeS pa živi na drugem koncu mesta s prijateljem,, ima že sina Andreasa. Ko se najemo, nama lp var razkaže hišo. Vse je lepo in okusno urejeno, predvsem pa .^j sto. Za to v večji meri skrbita mama in oče. v ^ se, da je pri hiši dovolj denarja. Gremo v klet ob zobanju jagod gledamo diapozitive izpred stih let, ko sta bila oče in mati na Bledu. Mat' 0 ju povabi, da prespiva pri njih, vendar hvale odkloniva in pojasniva, da bova prespala kar v tu, ker nočeva, da bi z nama imeli preveč dela-vabljena sva tudi, da ostaneva tukaj do ne^^ ker imajo čez vikend poletni karneval. KoO ^ odločitev. Prespiva pri Ingvarju na modrocm tleh, odpotuejva v petek zjutraj. 16. julija ob 9.00 gč Po zajtrku se odpravimo v mesto, ^^flpo' oglasi pri očetu, ki mu da danes prosto in nat ^ hajkujemo po Falkenbergu. Gremo v še en" J kev, ki je bila zgrajena let 1339 in je bila P kratkim renovirana. . ?g Petek. _Lavgusta 1988 9. stran mmssMJSssssaukB riBRADIMOlSOCIALIZEM Mladinske delovne akcije imajo v naši polpretekli zgodovini častno mesto. Brez njih si praktično ni mogoče zamišljati gradnje velikih objektov |irom države. Spomnimo se samo akcij Šamac-Sarajevo, Beograd-Bar... seveda je vse skupaj potekalo v povsem drugačnih časih in pogojih. Da- nes mladi brigadirji nosijo modno oblikovane uniforme, imajo polno različnih interesnih dejavnosti, pa vendar število brigadirjev pada. Se danes akcie držijo na površju umetno? PRENOVA DOMOVINE V Sloveniji smo začeli, nekako od za-cetka osemdesetih let. opažati občutno Postajanje mladih z mladinskih delovnih al da letos briga" r*3 Dni b!0veniji opravljajo škodne« Co vseh del na objektih ga gospodarstva.« te t2?r Potemtakem premošča-n3< občinah, ki so že tako kot manj razvite? »Tako nekako. V določeni meri pa nam s sredstvi pomaga tudi republiški sekreteriat za finance, kakšen dinar pa najdemo tudi znotraj domače hiše. Vedeti moramo, da danes stane povprečno republiška MDA od 5 do 7 starih milijard, zvezna MDA pa približno še enkrat toliko« Slišali smo, da so bili proble- mi tudi s skupnostmi za zaposlovanje? Zveza skupnosti za zaposlovanje je želela ob pripravi na letošnje akcije izstopiti iz družbenega dogovora, ki ureja MDA. Menili so, da njihova dejavnost ne spada v sedanji način organiziranih akcij. Kljub zapletu smo uspeli vse skupaj rešiti pozitivno, kajti menimo, da so posamezne izobraževalne oblike še vedno tudi del izobraževanja, ki sovpada z delom skupnosti za zaposlovanje, še posebno, če imamo v mislih število nezaposlenih.« So danes akcije sploh še potrebne, ali ne gre za umetno vzdrževanje že preživetih oblik? »Gre za klasično vprašanje, ki si ga verjetno marsikdo postavlja. V tem smislu smo se pri nas začeli pred leti z akcijami temeljitejše ukvarjati tudi na povsem znanstveni osnovi. Pripravili smo nekaj analiz, ki poskušajo osvetliti različne momente MDA. Predvsem gledamo vse skupaj v luči skladnega regionalnega razvoja, kar je tudi temelj aktualnim MDA. Res je, da se zadnja leta nekatere akcije bolj umetno vzdržujejo. Gre za močne pritiske posameznih okolij, kjer se zavedajo, da brez pomoči MDA in širše družbene skupnosti ne morejo izpeljati različnih projektov s področja infrastrukture.« Interes med mladimi, vsaj za klasične MDA od leta 1980 naprej občutno pada. Kakšen je danes povprečen brigadir? »Če odgovor na kratko ponazorim s čisto konkretnimi podatki: glede spola je veliko več moških, delež žensk v MDA občutno upada, narašča pa v taborih. Če gledamo socialno strukturo vidimo, da gre v glavnem za učence osnovnih in srednjih šol, medtem ko študentov, vsaj na klasičnih akcijah, ne poznamo več. Vse to pomeni, da je tudi povprečna starostna meja zelo nizka, kar nam dodatno marsikdaj povzroča probleme na delo-viščih, ko je potrebno delo prilagoditi.« Omenil si tabore, ki pomenijo že nekaj let alternativo »klasičnim delovnim akcijam. »V Sloveniji imamo letos sedem MDA klasičnega tipa, od tega so tri akcije zveznega in štiri republiškega značaja. Ob tem pa bo v brigadirski sezoni organiziranih tudi enajst mladinskih raziskovalnih taborov, nekateri med njimi tudi z mednarodno udeležbo. Preko 2000 brigadirjev na klasičnih in okrog sedemsto udeležencev na delovnih taborih bo letos opravilo najrazličnejša dela. Za tabore same velja, da so se kar lepo vpeljali, skratka gre za projekt, ki ga bodo razvijali še naprej.« Tabori so zanimivi tudi za študentsko populacijo, ki sicer na klasične načine MDA, kot je bilo že rečeno, ne zaidejo prav pogosto? »Vsekakor. Višja šola za socialne delavce je enega takšnih taborov vključila v svoj redni izobraževalni program. Zanimivo populacijo opažamo tudi drugod. Letos bomo imeli tudi ekološki, foto, kmetijski tabor... Samo življenje na taborih je urejeno veliko bolj neobvezujoče in verjetno za marsikaterega, ki ga MDA sicer ne zanimajo, privlačno. Sicer pa bomo tudi letos pripravili celotno poročilo dogajanj na vseh slovenskih MDA in se na osnovi tega odločali za vnaprej.« Fotografije so delo Gorazda šinlka ureja VINE BEŠTER @®ra@SS^©3EJIGLAS 10. STRAN Med najboljšimi na Gorenjskem Smo kot samorastnifei! pravi Nataša Uršič iz mladinske organizacije Selo-Žiri. Gre za skupino mladih, ki se je zbrala pod formalnim okriljem ZSMS in zadnje čase pripravlja vse odmevnejše akcije. Vital Oblak, predsednik: »Ne zanima nas visoka politika, temveč konkretno delo«. Kaj pravzaprav delajo? Gledano z očmi malega naselja, zelo veliko. Z aktivnostmi je mladinska organizacija v Selu-Žiri pričela že leta 1982; posebej pa velja izpostaviti zadnji dve leti. V tem času je delo v svoje roke prevzel Vital Oblak in stvari so stekle povsem drugačno pot. »Zbrali smo se zaradi druženja, kajti že dalj časa smo ugotavljali, da mlad človek v Žireh nima kaj početi. Potem je vse skupaj počasi preraslo v osnovno organizacijo ZSMS in tako smo pričeli z delom,« pravi Vital. Pa ne gre za zbirokratizi-rane načine delovanja. Dobivajo se po potrebi, sestanki pa so povsem sproščene narave, brez točnih dnevnih redov. Govora je o preživljanju prostega časa, vožnji z motornimi kolesi (!)... Ob našem obisku smo jih zatekli sredi dela. Prostori, ki jih delijo skupaj s krajevno organizacijo SZDL, počasi dobivajo svojo novo končno podobo. Denar za različen material so zbrali sami, s prireditvami. Vendar kot pravijo je tudi tega premalo, želja po novih prostorih pa prevelika, zato bodo prizadevni člani posegli tudi v lasten žep, pomoč pa so jim obljubili tudi nekateri domačini. »Jeseni predvidevamo, da bomo lahko pripravili otvoritev prenovljenih prostorov in kar takoj poskusili oživeti notranjost sten. V začetku z Nataša Uršič Vital Oblak Z lastnimi žulji do novih prostorov videom, kmalu pa bo verjetno prišlo še kaj drugega, •razmišlja Nataša Uršič, ena izmed najaktivnejših članic, sicer tudi podpredsednica OK ZSMS Škofja Loka. Na vprašanje kako pridejo do osnovnega denarja, mladi zmigujejo z glavami, češ znajti se moramo sami. Ko so pred leti prosili za pomoč delovnih organizacij v kraju, so jih nekatere »odpravile« z materialom, letos pa tudi tega ni več. Odgovor je povsem enak tistemu z urada krajevne skupnosti - »nimamo «. Ko je govora o krajevni skupnosti, tiho pripomnijo, da morajo plačevati za vsako uporabo dvorane (plesi...) osemnajst starih milijonov, popusta niso dobili niti v majskem času, ko so bili organizatorji prireditev ob mesecu mladosti. Prave pomoči so bili deležni le na Radiu Žiri, pet starih milijonov so dobili le od OK ZSMS Škofja Loka, o kateri pa mladi tamkajšnje osnovne organizacije nimajo ravno najboljšega mnenja, kljub temu, da je Nataša Uršič obenem tudi neprofesionalna podpredsednica. Pravijo, da »občinskim mladincem« zamerijo, ker se vse premalo zanimajo za njihovo delo, nikoli jih še nihče ni prišel pogledati, akcije očitno ne zanimajo niti same predsednice, ki je sicer domačinka iz Žirov. Vital Oblak ogorčen razla- o—. ~.iv.nut.cii au se /««\ /finali celo za nezaupnico, drugi so zopet menili, da na OK ZSMS preveč upoštevajo mnenje uradne občinske politike in da premalo mislijo /. lastno glavo, tretji pa so mnenja, da bi morala OK ZSMS pripraviti manifestacijo ob aretacijah trojice...« Kljub temu, da so večino akcij v zadnjih dveh letih posvetili prvenstveno organiziranemu preživljanju prostega časa, so se odzvali s prireditvijo tudi v »primeru Janša«. Kot je povedala Nataša Uršič, ocenjujejo, da je akcija uspela, prišlo je veliko starejših ljudi, ki so s pristopno izjavo pristopili k Odboru za varstvo človekovih pravic. Izjavo je podpisalo okrog štiristo ljudi. Naj ob obilici povedanega izluščimo še to, da so mladi v Selu-Žiri še polni različnih idej, ki so ob uspešnih prireditvah dobile svojo možnost realizacije tudi skozi mladostno trmoglavost ter samozavest, ob večji podpori lokalnih struktur pa bi bil lahko pričujoči zapis še obilnejši. Nič še ni prepozno... Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik Dejavni potapljači na Bledu Petek, 51aygusta| Pe Varujejo udeležence prireditev na vodi Otoče, 1. avgusta - Približno 30 članov Društva za podvodne dejav-nosit z Bleda, pripoveduje vodja reševalne ekipe Jože Konc, bo to nedeljo spremljalo plavalce v akciji Brazde vzdržljivosti. Ob varovanju prireditev in reševanju iz vode se največ ukvarjajo s potaplja-štvom, podvodno fotografijo in športnim ribolovom. Blejsko društvo za podvodne dejavnosti, ki deluje od 1974. leta, sedaj združuje približno 60 članov. Večina se navdušuje za potapljanje z jeklenkami, trije pari uspešno nastopajo na tekmovanjih v športnem ribolovu, razen tega pa se trije potapljači resno ukvarjajo s podvodno fotografijo. »V društvu imamo tudi dobro usposobljene reševalce,« razlaga vodja ekipe za reševanje iz vode Jože Konc, večletni predsednik društva v preteklosti pa dodaja: »Dvanajstčlansko ekipo sestavlja 9 potapljačev iz radovljiške in 3 iz jeseniške občine; le-ta deluje v okviru civilne zaščite obeh občin. Zadolžena je za reševanje iz Blejskega in Bohinjskega jezera, iz Save Bohinjke in Save Dolinke ter iz jezera pri HC Moste. Na dokaj velikem območju imamo vsako leto po 4 do 5 reševalnih akcij, najpogosteje zaradi utopitev v jezerih. Da je moštvo stalno pripravljeno za pomoč ob nesre- čah, se redno izobražujemo in urimo.« Reševalci in drugi izkušeni potapljači spremljajo vsako leto vrsto blejskih prireditev na vodi. Tako so pred nedavnim poskrbeli za varnost med znamenito Blejsko nočjo, to nedeljo bodo varovali plavalce, ki se v akciji Brazde vzdržljivosti potegujejo za naslova Kaveljc in Korenina, konec avgusta pa bodo sledili veslačem na Triatlonu jeklenih. Poleg tega skrbijo za varnost na vseh veslaških tekmovanjih. »Z reševalno opremo se oskrbujemo, «nadaljuje sogovornik, »ob pomoči civilne zaščite v radovljiški in jeseniški občini. Članom društva so brezplačno na razpolago jeklenke s kisikom, ventili in druga draga potapljaška oprema. Del denarja za njen nakup dobimo iz članarine in od prostovoljnega dela, zlasti sajenja smrek. Osnovno opremo - obleko, masko z dihal-ko in plavuti - morajo člani kupiti sami.» Ker članstvo pomeni tudi obveznosti in ne prinaša vedno le razvedrila, ostajajo v društvu le najbolj navdušeni potapljači. Po letošnjem izobraževanju, ki so ga sklenili junija z izpiti v Savu-driji, so na novo pridobili 12 mlajših in 6 starejših potapljačev. Da bi vsak član ohranil doseženo potapljaško kategorijo in na leto opravil predpisano števi- lo potapljanj, se ob končuj organizirano potapljajo v * skem jezeru. Istemu cilju menjeni prvomajski in P0'.', tabori na morju, kjer potapy preživljajo obenem dopuS družinami. »Med člani iz raznih skih in drugih krajev vlad* variško vzdušje,« naglasa r pijač Jože in pojasnjuje: leto pripravimo konec *W potapljaški piknik v Bo^ pozimi pa se zbiramo na pj*, nju v bazenu hotela Par* Bledu. O delu se pogovflir vsak prvi petek v mesecu černih sestankih v blejske!" gatnem centru.« V prizidku tega centra 0^ ravajo blejski potapljači vy hodnosti urediti nove druš^V' prostore. Septembra letos ji'1' ka organizacija 3. tekmoval) podvodni fotografiji za Ijfl Bleda, pri čemer jim pomag8 mače turistično društvo. N' članov se bo to jesen udel6' tudi državnega prvenstva V Pt vodni fotografiji in republiS^ prvenstva v podvodnem ribo'" na morju. Stojanf ] Je ob Čo Po on pa Pi J> do je vo sk gr di sr, ča m P« Pi ce Jt gl Pi gf D P« n rr le h b Gorenjske čebelarske družine Blejci se bratijo s francoskimi čebelarji Bled, 1. avgusta - V drugi polovici junija so člani čebelarske družine na Bledu obiskali čebelarje v Grenoblu, kjer so odprli čebelnjak v kranjskem slogu. Sedaj se pripravljajo na 2. čebelarsko razstavo na Bledu. Čebelarska družina Bled je z več kot 40 člani ena večjih med 10 družinami v čebelarskem društvu Jesenice-Radovljica. Nekdaj so se v njej združevali predvsem kmetje in železničarji, danes pa je sestava članstva veliko bolj pisana, saj je med čebelarji vedno več ljudi iz vrst izobraženstva. Nekaj članov se na veliko ukvarja s čebelarstvom in vozi svoje čebele na pašo po Jugoslaviji. Tako kot članstvo se se spremenile razmere za čebelarjenje. Prav zaradi prevoza čebel na oddaljene pašnike se je hitreje razširila nevarna bolezen varoa tudi v gorenjske čebelnjake. Kot ocenjuje predsednik čebelarske družine Bled Marjan Zalokar, je ta nadloga zredčila mnogo zaroda v panjih njihovih družin; znakov bolezni niso opazili le v Bohinju in Gornji savski dolini. Zato je glavna naloga družin in društva seznanja- nje članstva z boleznimi čebel in pomoč pri reševanju problemov ob tem. Čebelarje tudi spodbujajo, da čimbolj obnavljajo satja in s tem preprečujejo nastajanje bolezni. Obenem propagirajo zasajanje medovitih rastlin; vsak čebelar naj bi imel vsaj eno teh rastlin, saj je zdrave čebelje paše vse manj. Poseben problem so strupena škropiva v kmetijstvu, čebele pa čutijo tudi druge spremembe v naravi zaradi onesnaževanja, zlasti z radioaktivnimi snovmi. Čebelar Zalokar, 62-letni upokojeni gozdar, se že od otroštva zanima za marljive pridelovalke medu. Spominja se, da so nekdaj ob Medardu v začetku junija redno poletele čebele na pašo, danes še to ne velja več. Tudi avgustovske ajdove paše ni več, zato je treba več vlagati v zimsko hranjenje čebel. Ker imajo družine težave pri oskrbi s sladkorjem za hrano in pri zagotavljanju zdravil so čebelarji vse boj odvisni od ^ iznajdljivosti. ^ Med letošnjim obiskom pri franc0j£ čebelarjih v Grenoblu so se blejski ćebel: prepričali, da ima naše čebelarstvo ^ ugled v svetu. Po strokovnosti v ničernf f zaostaja za tujimi, žal pa naša industrij* sledi potrebam čebelarstva, kakor nj^ Izlet v Francijo, kjer so se med drugi^'j-ležili otvoritve čebelnjaka v kranjske^ gu in se dogovarjali celo o pobratenju V' čebelarji, so izkoristili še za nakup z°r za čebele. Po izletu so se začeli pripravljati "f.g-belarsko razstavo, ki jo bo priredila ceA ska družina Bled, v sodelovanju s tamMj njim turističnim društvom, letos že drw zapored. Na prireditvi med 13. in 15. a«, stom, na katero so povabili tudi člane t gih družin, bodo predstavili čebela^ opremo in način čebelarjenja ter prodd čebelje pridelke. ^ _+s Sprehod po gorenjskih kopališčih Tudi jezera ne samevajo Šobec, Bled, 1. avgusta - Če smo v prejšnji številki ugotavljali, da so bazeni letos dobro obiskani, moramo tokrat zapisati, da je tudi ob jezerih in drugih stoječih vodah mnogo kopalcev. Največ jih je na urejenih plažah kopališč, kjer skrbijo razen za udobje še za varnost obiskovalcev. Zasoljene cene letovanja na morju so letos' prisilile marsikatero družino k preživljanju dopusta doma. Da se tudi Gorenjcem ne godi bolje, dokazujejo že ves julij polna kopališča. Res pa je, da je letošnje vroče poletje dobro ogrelo sleherno vodno gladino. Zato ne manjka kopalcev niti na obalah sicer hladnejših gorenjskih jezer. Kopališče na Šobčevem bajer-ju, ob katerem ponuja lepo urejen avtomobilski kamp eno od možnosti za večdnevno letovanje, so letos odprli 20. junija in bo predvidoma odprto do 20. avgusta. Kopalci ga lahko obiščejo vsak dan med 10. in 17. uro. Voda je kar primerna za osvežitev v poletni pripeki, saj jo sonce ogreje na okrog 23"C. Kot je naglasila upravnica kampa na Šobcu Marjeta Vizo-višek, je kopanje pri njih gotovo najcenejše, saj nečlani teškega turističnega društva plačajo za vstop le 500 dinarjev in otroci od 7. leta dalje komaj 200 dinarjev. Tobogan - samo za plavalce, pa še to posamič! Zato ob koncu tedna naštejejo tudi do tisoč kopalcev. Vseeno je čistost vode zagotovljena zaradi stalnega pretoka v jezercu. Globina ne presega dveh metrov in pol v zgornjem delu bajerja, spodnji del, z dvema bazenoma za otroke, pa je zaradi plitvine primeren predvsem za neplaval- ta velja za vse 1 tisočaka, . ska pa 7 tisočakov. Omaric j(1 po 500 dinarjev, kabine \" ^ kopalni pripomočki ter reekviziti po 1500 dinarjev. * plačajo enkrat več od teh ce^r Na blejskem kopališču. ^ se je kopalna sezona začela ^ di junija, so doslej naštel* v tujcev, vendar več dornac^! prihaja ob koncu tedna. ^?0t)i' je na kopališču tudi do tiso pia skovalcev. Od 23 do 24°C 1 • • I i mm HI)! skusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Združena lesna industrija Tržič p.o. MASIVNO IN OBLAZINJENO POHIŠTVO ZA PRIJETNO IN UDOBNO BIVANJE Tudi med štirimi stenami je prijetno, če vam prostor s pohištvom opremi SAtON POHIŠTVA ^ Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo za praznik občine Tržič VIDEOTEKA TEL.: 36-77 Restavracija CENTER Lesce — tel. 75-507 Vabimo, vas na srbske specialitete na žaru, tople pogače, gibanice, sir in kajmak ter ostale domače jedi. Lokal je primeren za zaključene družbe, poroke, obletnice in druga praznovanja. Občanom radovljiške občine čestitamo za njihov praznik. * * * * * * * * * * * 3$C j|C 3JC jf? }|C 3jc 3JC )fc 3JC ZLATARNA' Goldie MODERNE poročne prstane prstane s kamni ogrlice verižice DOBITE V ZLATARNI GOLDIE NOVI TRGOVINSKI CENTER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70 vsem občanom čestitamo za občinski praznik Tel.: 74-577 % * * * * * UGODNO -JL« *itr* iL* -Jj* *iJf* *Jr* tir* *X* *Ar* ^L* SLQVENUATURtST UGODNO zdravilišče atomske toplicepodčetrtek Ta prijetno preživetje vabljivih jesenskih dni smo pripravili najrazličnejše programe tako za zdravljenje kot oddih in sicer večdnevne zdravstvene, športnorekreacijske, shujševalne in turistične programe storitev: Od 1. septembra dalje nudimo vsem gostom možnost plačila v treh obrokih Poleg omenjenih programov organiziramo privlačne enodnevne izlete za sindikalne in romarske skupine, skupine upokojencev in borcev • zahtevajte željeni program, Informacije: SLOVENIJATURIST Zdravilišče Atomske toplice, 63254 Podčetrtek, tel.: 063-828-000, telex 33 818 Smo delovna organizacija s tradicijo, katere ustanovitev sega v leto 1885, z novo moderno organizacijo dela ter poslovanja in odprta za vključevanje kreativnih strokovnjakov. V osnovni proizvodni program sodijo: — oprema za gospodinjstvo in hotele (posteljnina, namizne garniture, drobni program), — tkanine za široko potrošnjo (tkanine za gospodinjski program, tkanine za oblačila, tehnične tkanine za nadaljnjo predelavo), — tkanine z nanosi, — sanitetni program (plenice, bolniške halje, oprema za bolniške postelje) in h netkani tekstil, snujemo pa tudi nove, na sodobni tehnologiji temelječe programe. bombažna predilnica in tkalnica i tržič o sol O OB 5. AVGUSTU, PRAZNIKU OBČINE TRŽIČ. ČESTITAMO Z NAJBOLJŠIMI ŽELJAMI VSEM OBČANOM IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM SOZD KEMIJA H E M I C N A TOVARNA P 0 D N A R T, nudimo vam — preparate za kemično in galvansko nanašanje neplemenitih in plemenitih kovin na kovine in plastiko v tehnične in dekorativne namene — preparate za obdelavo tiskanih vezij — preparate za fosfatiranje kovin — preparate za kemično in elektrolitsko barvanje kovin — razne laboratorijske kemikalije — pomožno galvansko opremo — servisne usluge Svetujemo vam izbiro najustreznejših tehnoloških postopkov! Delovni kolektiv tovarne čestita delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Obrtno grafično podjetje Knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA Čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporoča s svojimi storitvami nnifci. mizarstvo, radovljica, šercerjeva 22, telefon (064) 75036 izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo in strešna okna po naročilu Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik (mmm ■ I C OBLAČILA ržič Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik SUKNO ZAPUŽE Delovnim ljudem in 1 poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Radovljica TOZD »JELPLAST« Kamna Gorica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o. TOZD »LEPENKA« TRŽIČ SLAP 8 Čestita delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem ob občinskem prazniku BIRO SGPTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. o. Čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRZIC Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob prazniku občin Kranj, Jesenice, Radovljice in Tržič in jim želimo še veliko delovnih uspehov. Vabimo vas v naše specializirane prodajalne: v Tržiču v salon pohištva, železnino, športno prodajalno, blagovnico in samopostrežno prodajalno na Deteljici ter v Kranju v potrošniški center na Planini in prodajalno v nebotičniku. Obiščite naše razstavne prostore od 12. do 21. avgusta 1988 na gorenjskem sejmu v Kranju. Nasvidenje pri Mercatorju UKO Kropa čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik občine Radovljica. 64245 Kropa tel. (064) 79-481 *TOKOS TRŽIČ p.o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič v Čestitamo vsem občanom in poslovnim partnerjem za občinski praznik Obrtno podjetje Tržič, p.o. Telefon 50-774, 50-765, 50-760 Mizarstvo, zidarstvo, tesarstvo, steklarstvo, slikarstvo, pleskarstvo, črkoslikarstvo, polaganje vseh vrst podov, izdelovanje lesne galanterije Čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ, p. o. Pristava 80 Delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik. tržič Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik ESJok. 5. avgusta 1988 17 STRAN MB^^yi ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ n.sub.o. Jezerska c. 20 64000 KRANJ Na osnovi sklepa delavskega sveta DO ZCP CP Kranj razpisujemo prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DO oz. VODJA DSSS DO Za direktorja DO je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih Pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu lr» Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ *~ da ima visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri — da ima nad 4 leta delovnih izkušenj Mandat traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje direktorja DO oz. VODJA DSSS DO«. B Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD Vzdrževanje in varstvo cest ZCP CP Kranj razpisujemo prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJO TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST Za vodjo TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih Pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: da je državljan SFRJ — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri ali strojne smeri — nad 4 leta delovnih izkušenj v cestnem gospodarsvu. Mandat traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici ^oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodje OZD C Na osnovi sklepa delavskega sveta TOZD GRADNJE ZCP CP Kranj razpisujemo prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJO TOZD GRADNJE Za vodjo TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih Pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu m Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da je državljan SFRJ — da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri — nad 4 leta delovnih izkušenj v cestnem gospodarstvu Mandat traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodja TOZD GRADNJE«. D Na osnovi sklepa delavskega sveta Delovne skupnosti skup-nih služb ZCP CP Kranj razpisujemo prosta dela in naloge: 1- VODJA PROGRAMSKO PROJEKTIVNEGA SEKTORJA Za vodjo programsko projektivnega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: "7 da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri "~ nad 4 leta ustreznih delovnih izkušenj 2. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Za vodjo splošnega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih Po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: "— da ima visoko ali višjo izobrazbo ustezne smeri — nad 4 leta ustreznih izkušenj 3. VODJA FINANČO RAČUNSKEGA SEKTORJA Za vodjo finančno računskega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje Pogoje: da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — nad 4 leta usteznih delovnih izkušenj 4. VODJO KOMERCIALNEGA SEKTORJA Za vodjo komercialnega sektorja je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca določenih po zakonu in Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali gradbene smeri — nad 4 leta usireznih delovnih izkušenj. Mandat za vodje sektorjev v DSSS DO traja 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojici z oznako »za razpisno komisijo za imenovanje vodje sektorja« določenega področja. Izbira kandidatov za vsa navedena dela in naloge bo opravljena v zakonitem roku. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po sprejemu sklepov na DS. ELEKTRO GORENJSKA n.sub.o. KRANJ Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge SALDAKONTI KUPCEV kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: -~ ekonomski tehnik (V. st.) !** 36 mesecev delovnih izkušenj delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prija-Ve z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov Elektro Gorenjska, delovna skupnost skupnih služb, Kranj, cesta JLA 6/III., v 8 dneh po objavi. v soboto, 6. avgusta vas bo zabaval ansambel UPA v nedeljo, 7. avgusta vas bo zabaval ansambel TEN Vabi Aerodrom Ljubljana - Brnik Vstopnine ni! eA TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« p.o. ŠKOFJA LOKA Na osnovi sklepa 1. seje Delavskega sveta Komisija za razpis prostih del in nalog individualnega poslovodnega organa razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje- — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske, tekstilne, organizacijske ali druge ustrezne smeri — da ima 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del oziroma nalog s posebnimi pooblastili — da ima sposobnost za organiziranje in vodenje DO — da pri svojem delu uveljavlja ^načela samoupravljanja in socialistične morale — da izpolnjuje pogoje določene iz Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za razpisana dela in naloge naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Tovarna klobukov »Šešir« Škofja Loka, Kidričeva 57 z oznako » Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po sklepu DS. »ALPINA « ŽIRI, n. sol. o. TOZD PROIZVODNJA, n. sub. o. objavlja javno licitacijo za odprodajo dveh poškodovanih osebnih avtomobilov: - RENAULT 18 TLS - letnik 1983, prevoženih 135.000 km izklicna cena 3.600.000 din - ZASTAVA 101 GTL - letnik 1987, prevoženih 18.500 km izklicna cena 4.000.000 din Licitacija je v torek, 9. avgusta 1988 ob 10. uri v sindikalni dvorani »ALPINE« Žiri. Ogled avtomobilov je mogoč na dan licitacije od 9. do 10. ure na dvorišču delovne organizacije. Podrobnejše informacije o ostalih pogojih licitacije lahko dobite 8. avgusta od 6. do 14. ure in na dan licitacije v avtopro-metu »ALPINE« ali po telefonu 064 69-461 int. 305. rO metalka TOZD triglav tržic Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 Proizvajamo : pile za motorne žage, ročno orodje za obdelavo kamna in železa, obešala za centralno kurjavo, prezračevanje, sanitarije, jeklena sidra z notranjimi in zunanjimi navoji ter konstrukcijska sidra za montažo z vsemi vibracijskimi in električnimi vrtalnimi stroji Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik. Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi večjo količino visokokaloričnega RJAVEGA PREMOGA ZENICA po znižanih cenah. Premog, ki vsebuje 30% jalovine, vam nudimo po samo 60.000 din/t (prvotna cena 168.056 din/t) Poleg tega vam nudimo tudi RJAVI PREMOG OREHOVEC TRBOVLJE po ceni 162.251 din/t z možnostjo plačila v 5. obrokih brez obresti. Premog lahko vplačate na naših prodajnih mestih v Kranju, Naklem, Radovljici, Bledu in na Jesenicah. MERKUR KRANJ J iVGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ulica Mirka Vadnova, P.P. 121 «4000 KRANJ Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Komisija za delovna razmerja, oglaša prosta dela in naloge VODJE KNJIGOVODSTVA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, — poskusno delo traja 3 mesece ali — da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj v knjigovodski stroki, — poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene za kazniva dejanja, navedena v zakonu o knjigovodstvu. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazila o strokovnosti ter potrdilom, da niso v kazenskem postopku na nasov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošnje brez zahtevanih dokazil ne bodo obravnavane. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 40 dni po preteku objavnega roka. E33 ponzion 64260 Bled Cankarjeva cesta 20/a telefon (064) 78-370 Solarij, savna, akupunkutra, akupresura, podvodna masaža, shiatsu masaža, odpravljanje celulitisa Z metodo kitajske tradicionalne medicine odpravljamo prekomerno telesno težo, celulit, nervozo, nespečnost, glavobol, bolečine v hrbtenici, sklepih itd. Občanom radovljiške občine čestitamo za občinski praznik ALPETOUR TURISTIČNA AGENCIJA PORTOROŽ, PULA, MEDULIN, LOVIŠTE LETUJTE Z NAMI V POSEZONI, LETUJTE CENEJE UPOKOJENCI OD 12.9. NAPREJ SPET POČITNICE ZA VAS V RABCU PO UGODNIH CENAH (7 DNI V SEPTEMBRU DIN 135.000, V OKTOBRU PA SAMO 102.000). PRIJAVITE SE ČIMPREJ. ČEŠKI GRADOVI IN ZGODOVINSKA MESTA, 7 DNI, ODH. 26.9., UGODNO ZA SKUPINE SMO PRIPRAVILI IZBOR PRILJUBLJENIH ENO IN VEČDNEVNIH IZLETOV PO DOMOVINI IN V TUJINO. UGODNE CENE. ZAHTEVAJTE PROGRAME V NAJBLIŽJI POSLOVALNICI ALI PA PO TEL: 064/61-660 / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 5. avgusta 1988 MALI OGLASI tel:27 960 cetta J1AI6 APARATI STROJI Ugodno prodam ELEKTROMOTOR 7,5 kW, 1440 obratov. Golniška c. 1, Kokrica, Kranj_ Prodam NAVIJALNI STROJ, ELEK TRONSKO VODENI MOTOR in ELEK TRONSKI ŠTEVEC. Tel.: 66-941 IMT 560 in rotacijsko kosilnico Sip 165, prodam. Cerar, Rača 4, Dob pri Domžalah 11582 Prodam komplet STOLP hitachi 9 W z urejeno dokumentacijo. Tel.: 74-032 ■_11585 Prodam malo rabljen MOTOKULTIVA-TOR pasquali 911 z dodatnimi kolesi (freza 0,5 m- 12 konj. moči). Tel.: 21-012, od 15. ure dalje_11588 Prodam črno-bel TV na daljinsko upravljanje Gorenje ET 8. Robar, Dvorje 83, tel.:42-108_11592 Prodam motorno ŽAGO vohnsered, staro tri mesece.Tel.: 83-273 11601 KASETAR Technics RS-B 205, prodam. Tel: 37-814_11625 Prodam nov ŠTEDILNIK (2 + 2) in nov molzni stroj, ugodno prodam. Lahovče 26, Cerklje_11664 Ugodno prodam izruvač za krompir. Potočnik, Rovte 8, Podnart 11697 Prodam odlično ohranjen barvni TV iskra 8156 z daljinskim upravljanjem. Tel.: 21-654_11710 Prodam kosilnico BRK 2050 sip, hladil-nik mleka za vrč LTH in 30 litrski bojler, vse malo rabljeno. Suhadole 33, Komenda 11732 Prodam QL Sinclair 128 K z osnovno literaturo in nekaj programske opreme Robert Kristane, Voklo 82_11738 Prodam RAČUNALNIK SPECTRUM 48 K. Tel: 68-161__11752 Prodam RAČUNALNI* HATARI 800 XL z disketarjem, kasetofonom in programi. Tel: 68 176 11788 Prodam VILIČAR 1,5 T diesel. Tel.: 21-317_11799 Prodam električni dvoredni pletilni STROJ. Gradnikova 129, stan. 4, Radovljica_11830 Prodam za 20 odstotkov ceneje nov ljutomerski TROSILEC za gnoj in nov enobrazdni izruvač za krompir-hme zad. Olševek 49, Preddvor_11836 Novo vrtno motorno KOSILNICO mio standard, prodam. Tel.: 61-122 11842 GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam 160 Kvad.m rabljenih salonit plošč z letvami, žlebovi, kljuke, pralni stroj Zanussi. Golniška 4, tel.: 23-380_11562 Betonski mešalec, rabljen, prodam. Bertoncljeva 4, tel.: 21-627 11564 Prodam novo PEČ za centralno ogre vanje Ferrotherm, cena zelo ugodna. Tel.: 26-114_11567 Prodam betonsko OPEKO 500 kosov, veliki format, pregradni blok 12 250 kosov in fasadno opeko za dimnik 170 kosov. Mihovec, Sp. Senica 2/a, Med vode 11572 Prodam DESKE 50, 25, 20, 15. Tel.: 50 726, Tržič_11573 Prodam GRADBENO BARAKO 3,5 x 3,5 m. Tel : 39 689, Predoslje 11577 Ugodno prodam modularno OPEKO 7800 kosov in POROLIT 12 2700 kosov, opeka je v Kranju. Tel.: (061) 577- 497 _11604 Prodam strešno OKNO 70/100 cm za 29 SM(novo). Tel : 74 078_11610 Prodam SIPOREKS plošče -2,50 x 60 debeline 10. Tel.: 23-232_11614 Prodam bakrene plošče. Tel.: 61-830 _11620 Zelo ugodno prodam 8 kvad m PAR KET PLUTE in 3 kg ustreznega TEO-KOL lepila. Prihranek 4 SM Boštjan Novak, Ješetova 17/b, Kranj 11631 TOO m bakrenega KABLA 7 x 2,5. Tel.: 37-164 11633 Prodam 90 kvad. m LADIJSKEGA PODA. Tel: 41-123_11643 Prodam nova strešna OKNA, dim. 70x120, 80x100 in 1000 kosov strešne OPEKE folc, rabljene. Podjed, Zg. Br-nik40_11658 Ugodno prodam 12 vreč APNA Moho-rič, Posavec 3, Podnart 11685 Prodam stensko oblogo po 11000 kvad.m. Meglic, Lom 30, tel.: 51-347 _11693 Prodam rabljeno strešno OPEKO špi čak 4000 kosov. Tončka Jug, Sp. Gorje 52_11702 Prodam PLOHE in COLARICE. Tel.. 22 286 11713 Prodam rabljena OKNA z roletami in police. Tel: 42-348_11725 50 odstotkov ceneje prodam manjšo količino: smolo, ibitol, železo, topli pod ter vrtno kosilnico Agroal. Tel.: 45 429 11746 Prodam 110 novih SALONITK 90 x 100, 25 odstotkov ceneje. Tel.: 80-476 11757 Kompletno etažno centralno ogrevanje (peč Emo 20 -S, 7 radiatorjev trika, ventile, črpalko, cevi) vse za 150 SM, rabljeno dve sezoni. Darko Zupane, Pddbrezje 48 Duplje, popoldan 11769 Prodam betonske mreže 9x6 in 6 x 4,2 40 kosov. Naslov v oglasnem oddelku. __11772 Prodam 10 ŠPIROVCEV dim. 16 x 18, dol. 5 m. Tel : 68-650_11773 Prodam 300 kosov novomeške cementne strešne kritine. Milan Berton-celj. Gorenja vas 21, Reteče, Škofja Loka_11778 Poceni prodam 2 strešna OKNA (no-va) 70x118. Tel: 25 710_11779 Prodam gotove DESKE za oblaganje sten. Lahovče 14_11786 Prodam armaturne MREŽE 8/6, zelo ugodno. Tel : 21-317_11800 Za minimalno ceno oddam cca 1000 kosov rabljene SALONITKE Tel.: 60-636_11804 Prodam punte in bankine. Tel.: 25-730 _11821 Ugodno prodam 100 vreč CEMENTA. Milan Jovan, Hraše 18, lesce 11822 Prodam MEŠALEC za izdelavo suhega betona. Tel : 74-368 11823 VOZILA Ugodno prodam GOLFA JGL, letnik 80 Gasilska 20 Šenčur Prodam R 11 GT diesel, letnik 1985. Tel.: 50-801_11551 Prodam ATX 50. Mlakarjeva 73, Šen-čur 11563 Prodam FORD CAPRI, dobro ohra njen, stroj en mesec po generalni, cena 6 Mio. Mrak, Benedikova 13/a _11565 Prodam avto TALBOT SAMBA, letnik 1982, dobro ohranjen. Ogled popoldan. Dolinar, Frankovo nas. 8, Škofja Loka_11571 Ugodno prodam rezervne dele za Dia no. Štancar, Begunjska c. 1, Tržič, tel.: 50 826_11575 Ugodno prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979, dobro ohranjeno, pravkar registrirano. Boris Sinko, Grajzarjeva 6, Tržič_11576 Prodam OPEL KADETT, letnik 1971, v dobrem stanju, registriran do maja. Tel.: 78-915_11578 Prodam JUGO 45/A, letnik 1987, prevoženih 14.000 km z dodatno opremo ali brez nje. Tel.. 68-481_11581 Prodam BMW 2002 Tii. Tel.: 73-415 11583 SPAČKA prodamo po delih. Tel.: 75-797, po 20. uri_11586 Prodam štiri GUME z obroči Felge, komplet zimske, rabljene 560-15. Tel.: (061) 51-574_11587 Prodam Z 101 comfort, letnik 1981, registriran do 1. julija 1987. Ogled popoldan, Živkovič, Pristava 51, Tržič 11591 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do februarja 1989. C. revolucije 1/a št. 5, Jesenice 11593 Prodam dobro ohranjeno Z 101 de lux, letnik 1977. Kuraltova 5, Šenčur 11594 Novo motorno KOLO BT 50, prodam. Jelovčan, Zgoša 47, Begunje 11595 Prodam Z 750 LE, letnik 1985. Erika No-vak, Beleharjeva 12, Šenčur 11597 Prodam FIAT 126 P, letnik maj 1981. Tel.: 68-718_11598 Prodam KADETT A 1973, Z 750 1975 in SIMCO za rezervne dele. Tenetiše 49, Golnik_11599 Prodam MOTOR BT 50. Šipic, češnje-vek 22, Cerklje_11600 Prodam OPEL MANTO 1900, letnik 1972, karamboliran, brez motorja. Tel.: 75-327, p uri_11609 Prodam 4 GUME 750 x 16, terenske. Tel.: 79-460_11611 Prodam WV KOMBI BUS, letnik 1977. Britof 7, Kranj_11613 Prodam R 4, letnik 1977. Vodopivčeva 16, Kranj_11615 Ugodno prodam obnovljeno Z 101, letnik 1977. Lesce, Finžgarjeva 4/a, Trstenjak 11616 Prodam Z 128, letnik 1985. Sr. Bela 34/a, tel: 45-250_11618 Prodam ŠKODO, letnik 1972, neregi-strirano, vozno, cena 50 SM. Sitarska pot 16, Kranj_11623 Prodam GOLF, letnik 1980. Soldat, Zla- to polje 3/e, Kranj_11626 Nujno prodam Z 128, letnik 1985. Tel.: 25-932 Roman_11627 R 4TLS, letnik 1978, obnovljen, neregi-striran, prodam. Tel.: 33-441 11629 Prodam LADO KARAVAN, letnik 1986. Hrastje205, Kranj, tel.: 33-449 11632 mali oglasi tel. 27960 Prodam Z 128 1,1 GX, staro eno leto. Begunjska 56, Tržič_11634 Prodam FIAT 750, letnik 1978. Podjed, Sr. vas 63_ 11635 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Ra čič, Škofjeloška 36/a, Stražišče Kranj _11636 Prodam Z 750 in FORD CAPRI. Selič, Sv. Duh 42, Skofaj Loka_11637 Nujno prodam R 16 TS. Tel.: 35-404 ali 39 184_11638 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984 registrirana do julija 1989. Belo vič, Župančičeva 9, Kranj 11641 Prodam Z 750 LC, letnik 1980, registri-ran. Poženik 13, Cerklje, tel.: 42-079 ________ 11644 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1970, prva registracija 1976. Tel.: 28-968 _11645 GOLF JL, 6/80, karamboliran. Ugodno prodam. Nasproti Pluta, C. na Brdo 35/a, Kokrica 11648 Prodam JUGO 55/A, kovinsko zlat, star eno leto Tel: 75-370 11649 Prodam PASSAT CARAVAN diesel, le-tnik 1980. Ogled v soboto in nedeljo. Zaletel, Šiškovo naselje 37, Kranj _11650 Prodam Z 750, letnik 1973, registrirano do junija 1989. Berguš, Nasovče 26 Komenda 11655 R 4 GTL, letnik 1981, karamboliran, ugodno prodam. Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Tel: 60 716_11656 Prodam JUGO 45/E, letnik 1986, regi-striran do avgusta 1989. Ogled v petek in soboto. Sovič, Grajska 43, Bled _11657 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljeno, registrirano do 19. julija 1989. Posavec 64, Podnart, tel.:70-549_11659 Ugodno prodam 4 GUME znamke Fi-restone, dim. 165x70x13 in platišča za LADO osebni avto. Tel: 33-837 11661 Prodam Z 750, letnik 1985. Tel.: 79-934 _11662 AVTOMATIK, letnik 1987, rdeč, malo vožen, poceni prodam. Tel.: 26-408 _11669 Prodam karambolirano Z 750. Verbič, Grad 24, Cerklje_11670 FORD GRANADA 2,3, 93.000 km, prodam ali menjam za manjši avto. Haf-ner, Zasavska 2, Kranj Orehek 11671 Prodam Z 750, letnik 1976 in GOLFA, letnik 1980. Marija Zoreč, Grosova 34, Kokrica_11674 Prodam dobro ohranjen KOMBI Z 850, letnik 1978. Zupan, C. JLA 26, Tržič _11676 Prodam 126 P, letnik 1980, cena 200 SM. Tel: 78-367, po 13. uri 11677 Prodam ohranjen APN 6, letnik december 1986. Martinjak, Britof 78, Kranj 11678 V Tržiču je pričela z obratovanjem nova SAMOPOSTREŽNA PRALNICA in PRALNICA PERILA, kjer vam operemo srajce, prte, delovne obleke in vse vrste perila. Po želji tudi šivamo. Pralnica je na Cesti JLA (med Elektrotehno in Pošto) v TRŽIČU. Po dogovoru perilo odpeljemo in dostavimo. Z veseljem vas pričakujemo. ŽEPIČ MOJCA Informacije po telefonu: 50 - 554 po 19. uri Ugodno prodam dva tomos MOTORJA. Ogled vsak dan. Langus, Breg ob Savi 59, Mavčiče 11683 Prodam kombi kasonar Z 850, letnik 1978, cena 150 SM. Božo Dojič, Golnik 46_11686 Prodam FORD ORION 1,3 GL. Poga-čar, Sp. Gorje 208(blok 3)_11687 Prodam nov rdeč FIAT 126 P. Tel.: 70-015_11688 Globok otroški voziček in novo trajno-žarečo peč prodam 20 odstotkov ceneje in APN 4, dobro ohranjen. Tel.: 50-908_11689 Prodam 126 P, letnik 1978. Zavrl, Mav-čiče 75_11690 Prodam VISO SUPER E, letnik 1981. Tel : 34 305_11694 Ugodno prodam BMW 1600 in motor, menjalnik za WARTBURGA. Vrhovnik, Mlaka, Štefetova ul. 15 11695 Prodam FIAT 127 special, letnik 1982. Tel.: 38-590_11696 Prodam Z 101, letnik 1984. Kuhar, Luže 55, Šenčur_11701 Prodam Z 750, letnik 1981. Tel.: 68-665 _11703 Prodam MOTOR TOMOS 14 M, star eno leto. Čufar, Rudno 16, tel.: 66-838 _11704 Prodam SUZUKI RM 125, letnik 1982 z deklaracijo in kompletno opremo za diseoteko. Roman šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 11705 Prodam 126 P, letnik 1978, dobro ohra-njen, pozimi nevozen. Tel.: 82-943 _11706 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1980 za 360 SM. Godešče 17, Bled 11707 Prodam GOLF JX diesel, letnik december 1985, 38.000 km, bordo rdeče barve, dodatno opremljen. Ogled v soboto, 6. avgusta Franc Kožuh, Zminec 61, Škofja Loka_11711 R 4 GTL, letnik 1985, ugodno prodam. Tel : 77-476 11712 Prodam R 4, star 10 let. Tel: 51-565 ___11715 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1984. Gor. Dobrava 4, Gor. vas, tel : 68-446_11716 Prodam GOLF, letnik 1978, prodam tudi dva PONY kolesa, eno maxi in en vgradni hladilnik za prikolico. Čeh, Gregorčičeva 19, Radovljica, tel.: 75-934_11717 Prodam Z 850, letnik 1984 december. Starman Franc, Pungert 17, Škofja Loka_11718 Prodam Z 750, letnik 1979, registriran do junija 1989 in TAM 5000 s hiapom. Bešter, Lipnica n.h., tel.: 79-479 11720 Prodam Z 101 Mulej, Sp. Lipnica 27, tel.: 74-759 _11721 R 5 GL, letnik 10/85, 36.000 km, bel, dodatna oprema, ugodno prodam. Tel.: 69-786_11726 Prodam LADO 1600. Felicijan Jože, Podnart 19, Podnart_11727 Prodam PEUGEOT 204, letnik 1975, po-treben popravila, za 40 SM. Sukoblje-vič, Dežmanova 4, Lesce 11728 GOLF J, letnik 1978, 4 vrata, prodam za 7 Mio. Tel.: 74-582_11729 Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1986. Tel.: 70-007_11730 Prodam motorno KOLO gillera 200 RV ali menjam za osebni avto in Z 750, letnik 1980. Štular, Zg. Bitnje 139, pri Puškami 11731 Prodam GOLF GTI, letnik 1977 in Z 101, letnik 1977. Tel: 74-368 11733 Prodam GOLFA, letnik 1979. Predoslje 86_11735 Prodam VW 1300, celega ali po delih in etažno centralno peč 12000 Kcal. Tel: 61-061, int. 408_11737 Prodam malo rabljene zimske gume SR 13/145 s platišči za R 4 in dobro ohranjen MOPED. Tel: 57-141 11740 Ugodno prodam dobro ohranjeno, registrirano Z 101, starejši letnik. Pavlin, Britof 242_11742 Prodam Z 101, letnik 1976, registriran. Jošt, Krakovo 3, Naklo_11743 Prodam Z 750, registrirana do konca leta, cena 1,5 Mio. Tel: 22-037 11744 Prodam VW 1300, letnik 1972registri-ran do julija 1989. Jagodic, Dvorje 69, Cerklje_11745 Prodam Z 101 lux, letnik 1977, registriran do julija 1989. Tel.: 24-381, dopoldan ali 45-296, popoldan 11747 Poceni prodam ŠKODO v dobrem sta-nju. Edo Šušteršič, Zg. Bitnje 222, Žabnica_11748 Prodam VW 1200, letnik 1965. Tel.: 70-022 11749 Prodam AUDI 80, dobro ohranjen Begunjska c. 8, Lesce 11750 VVV, letnik 1970, prodam, cena 190 SM.Tel.: 73-072_11751 Ugodno prodam obnovljen R 4, letnik 1978. Tel.: 77-756_11753 Prodam JUGO 45, letnik 1983. Tel.: 89-166 11755 PLATIŠČI z zimskimi gumami za JUGO 45, prodam. Tel: 34-537 11756 Prodam Z 101, modro, letnik 1984, registriran do leta 1989. Tel.: (061J 40 514, popoldan_11760 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1985, garažiran in registriran do avgusta 1989. Tel.: 77-755_11761 Prodam avto Z 101, letnik 1984. Žabnica 1_11764 PEUGEOT 205 karamboliran, prodam. Jeglič, Češnjica 4, Podnart 11775 Prodam fotokopirni STROJ TOSHIBA in BMVV, kovinske barve, letnik 1986. Tel.: 77-127_11776 Prodam osebni avto FIAT X1,9 Bertoni sport cupe. Tel.: 45-066 11777 Prodam GOLF, letnik 1982, prevoženih 60.000 km. Jama 16, ogled popoldan, tel.: 40-070_11780 Ugodno prodam R 4 in Z 750, nevozno. Joža Gros, Brdo 1, Podnart 11783 Prodam ali zamenjam za osebni avto KOMBI VW, letnik 1974, generalno obnovljen. Tel.: 51-260, popoldan 11785 Prodam Z 750, registriran do julija 1989, cena po dogovoru. Tel.: 23-240 _11789 Prodam Z 750, letnik 1980. Zupančič, Mlaka Štefetova ul. 7, Kranj 11790 Prodam R 18, letnik 1981, 21.000 km.Vodnjov, Sp. Gorje 161 11791 Prodam GOLFA, letnik 1982, 68.000 km, garažiran, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 61-055_11794 Prodam KOMBI ZASTAVA TR. kason-nosilnost 1200 kg. Tel.: 21-317 11801 Prodam R 4 karamboliran, motor ge neralno obnovljen. Tel.: 66-116 11803 BT 50 dobro ohranjen prodam. Struže- vo 4, Kranj _11805 Prodam SPAČKA, letnik 1976. Virmaše 70_11808 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. Ogled v soboto dopoldan. Bled, Jelovška 21 _11811 Prodam 126 P, letnik 1979, registriran celo leto. Kavčič , Gradnikova 119, Radovljica_11813 Prodam 125, letnik 1977. Tel.: 37-168 11817 Prodam 126 P, letnik 1980. Tel.: 74-933, dopoldan Uroš_11818 VISO SUPER, letnik 1983, 1108 cem ter nadomestne dele, prodam. Renko, Moša Pijade 3, tel.: 25-730 11819 Prodam ZAPOROŽEC, letnik 1979, re-gistriran, z več rezervnimi deli. Smu- kavec, Podjelje 2, Bohinj_11829 Z 750, letnik 1975, prodam za 95 SM. Ogled v petek in soboto. Bernik, Va-Ijavčeva 11, Kranj, tel.: 25-851 11833 PRIDELOVALCI KROMPIRJA Izdelujem vreče za krompi vrtnine. Plevel, Ul. 4. oktobra 10, Cerklje, tel.:42-366 Prodam Z 101, obnovljeno. Javorič, Vodnikova 4, Lesce 11834 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982, cena 250 SM. Papov, Proletarska 7, Tržič_11835 Ugodno prodam R 4 TL, karamboliran. Tel.: 22-493_11837 Prodam APN 6, star dve leti. Šubic, Zminec 53, Škofja Loka 11838 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978, 77.000 prevoženih km. Tel: 73-792 11841 RAZNO PRODAM Prodam Rogovo moško KOLO na 10 prestav Tel: 25 732_11574 Prodam brako PRIKOLICO, tovorno prikolico do 700 kg, računalnik ZX spectrum, 10 kaset-igre in nov VVAKIE TAKIE Te^.: 22-221, int. 32-71, dopoldan 11580 Prodam otroški VOZIČEK, stajico ter 11 kvad m TLAKOVCEV, vse za polo-vično ceno. Tel.: 45-570_11589 Prodam MOTOR za čoln vamaha tip 5 CS in čoln Elan, tip T 310 za štiri osebe. Tel : 60-079, v petek in ponedeljek 11590 Ugodno prodam plastični ČOLN za 4 osebe, dolg 3 m in šotor za 4 osebe. Tel : 24 080_11603 Zamenjam za 2 kub m DRV - kad, 80 litrski bojler, peč in infra peč ali prodam Skokova 9, Stražišče 11605 Prodam smrekovo ŽAMANJE. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: 70-225 11606 Prodam okovane GAJBICE za krompir in jabolke. Olševek 8, Preddvor 11608 Prodam otroški voziček Peg, stajico, košaro za dojenčka in otroški jogi. Tel.: 39-187, zvečer_11612 Poceni prodam skoraj nov italijanski športni VOZIČEK AICO. Tel.: 35-907 _11624 Poceni prodam ŠOTOR za 4 osebe. Tel: 35-404 ali 39-184_11639 Ugodno prodam BRAKO PRIKOLICO s komplet opremo in DIRKALNO KOLO BOTTECCIA. Cankarjeva 12, stanovanje 9, Radovljica 11652 Ugodno prodam skoraj novo fantovsko KOLO JUNIOR Tel: 74 515 11654 Prodam večjo količino GAJBIC za krompir. Posavec 64, Podnart 11660 KOLO MARATON, star eno leto, brez hiben, prodam za 25 odstotkov ceneje in moto usnjen jopič, št. 52, prodam. Velkavrh, Tavčarjeva 5, Jesenice-plavž _11665 Ugodno prodam odlično ohranjen globok otoški VOZIČEK in štiri nove GUME Sava 135x13, II.kvaliteta. Tel.: 26 108_11672 Prodam šivalni STROJ ruža step, čr-no-beli prenosni TV iskra, pisalni stroj, več gobelinov in več Light showow. Tel: 38-501 11681 Prodam 60 kosov SIPOREX 10 cm, hrastove plohe suhe, ter hladilnik in štedilnik-rabljena. Tel.: 45-228 11682 Prodam ČOLN ELAN-T 300. Praše 1, Mavčiče 11736 Prodam skoraj nov AVTOSEDEŽ, cena 9 SM.Tel: 46-670_11758 Motorni čoln Maestral 9-kompleten ugodno prodam Tel: 22-079 11782 Prodam 10 m suhih mešanih DRV. Janez Kokalj, Srednja vas 4, Golnik, tel.: 46 039_11798 Prodam DRVA. Dorfarje 21, Žabnica _11807 Prodam mešana DRVA. Tel.: 64-218 __11809 Prodam kravjo KOŽO, 2,5 x 3 Tel.: 33 958_11810 Otroško dirkalno KOLO 5 prestav, prodam Tel.: 44-698_11812 Prodam JADRALNO DESKO INGRAD Tel : 74-725_11824 Prodam suhe bukove butare. Glinje 13 _11825 Prodam JADRALNO DESKO komplet. Tel: 21-589 11828 STANOVANJA Študentki oddam sobo. Naslov v oglasnem oddelku. 11596 Mlada družina z dvema otrokoma išče stanovanje, nudi enoletno predplačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 11617 Mlad par išče enosobno STANOVANJE v Kranju ali Tržiču. Podbrezje 142, tel.: 70-154_11646 Na Drulovki ali v bližini išče mlada družina STANOVANJE za določen čas. Šifra: GRADIMO_11653 Družina z enim otrokom nujno išče sobo ali garsonjero v Kranju ali okolici. Plača vnaprej. Subašič, Ješetova 28/d, Stražišče Kranj, tel: 23-627 11709 Mlad par išče garsonjero ali enosobno stanovanje na relaciji Kranj-Ljubljana. Tel.: (064)60-583_11766 Komfortno, sončno stanovanje 31,5 kvad. m na Planini III v Kranju, pro-dam. Tel.: 39-988_11770 Mlada mamica z enim otrokom išče STANOVANJE ali sobo z možnostjo kuhanja. Šifra: REDEN PLAČNIK 11802 STAN. OPREMA Prodam tri leta staro, dobro ohranjeno SPALNICO. Telefon: 34-030. Ugodno prodam novo SPALNICO še zapakirano. Tel.: 80-319_ Prodam 250 litrski HLADILNIK z zam^ zovalnikom Rade Končar. Tel.: 66-863 _VI619 Prodam francosko posteljo 200 x 160 cm, dobro ohranjeno. Vehar, Frankovo nas. 53, Škofja Loka_1_1622 Prodam hladilno skrinjo za 150.000 din. Tel.: 27-453_1J628 Novo PEČ feroterm 32 Kcal, prodani ali zamenjam za osebni avto. Lancovo 74, Radovljica_V1663 Sedežno garnituro novo-kavč raztegljiv v zakonsko posteljo in klubsko mizico, prodam. Tel.: 27-790 11668 Poceni prodam pohištvo za dnevno -komplet. Osredkar, Šutna 34, Žabni- ca, tel.:44-629 _11673 Prodam kombinirani BOJLER 120 litrski, cena 11 SM. Zapuže 31 /a, Begunje _1J69J Novo PEČ Ferroterm 32 KW, zame-njam za 24 KW. Tel.: 24-340, po 20. uri __11723 Prodam nov, še zapakiran ŠTEDILNIK Končar (3 + 1), 10 odstotkov ceneje Markuta, Čadovlje 3, Golnik 11754 Gorenje zamrzovalno OMARO 120 litrsko, prodam. Tel: 26-445 11765 Prodam otroško posteljico z vzmetni-co, za 100.000 din. Tel: 46-369 11793 Prodam ŠTEDILNIK 4 plin 2 elek.^n 180 litrski HLADILNIK. Tel.: 35-543 _n796 Prodam SPALNICO in trodelno pomivalno mizo. Trboje 75 11832 POSESTI Oddam garažo na Planini - Vrečkova. Tel: 28-861, int. 26-41_11642 Prodam večjo stanovanjsko HIŠO z vr-tom v Bohinju. Nomenj 42, Boh. Bistrica___11692 Oddam hišo v najem v okolici Preddvora. Tel: 45-115, po20.uri 11724 Gospodarska poslopja, dvorišče, delavnico primerno za obrt, dvonadstropno staro hišo v Selški dolini, pro- damo. Tel.: (061) 342-742_VI763 Na vasi prodam ali menjam polovico hiše v pritličju z vrtom. Šifra: UGODNO^_1J771 Starejša stanovanjska HIŠA naprodaj na Golniku. Tel: (061) 611-112 11795 Prodaja se 4. nadstropna nedograjena hiša z 1500 kvad. m zemlje v Sv. Martinu Potstrana pri Splitu. Tel.: 27-014 _1J831 Mlajši par vzame v najem manjšo hišo v okolici Kranja ali Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku. 11844 ŽIVALI Prodam TELICO. Mavčiče 41 11602 Prodam JARKICE, stare 14 tednov. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj Prodam tri mesece stare rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 11566 Prodam 10 ZAJCEV za krzno. TeT: ' 66-429_TI569 Prodam KRAVO po izbiri. Pri Tršič, Vrbnje 14_11570 Prodam PSE kokeršpanjele, stare 10 tednov, brez rodovnika. Voglje 107(pn 49) 11584 Prodajamo rjave Hiseks JARKICE, cca 1500 kosov rabljene strešne opeke špi-čak in sadike solate. Beleharjeva 49, Šenčur_1162^ Prodam dve BREJI SVINJI. Stanonik, Trboje 109 _11647 Prodam KOZO z mladičem. Breznica 26, Žirovnica, tel: 80-868_11667 Prodam črno-belega BIKCA, starega 10 tednov. Bizjak, Predoslje 133 11675 Prodam KRAVO frizijko, dobro mleka-rico s teletom ali brez. Kunšič, Blejska Dobrava 6_V1680 Prodam KRAVO s teletom in 20 kvad-m klasičnega parketa. Praprotna pol 13, Cerklje_11699 Prodam mlado KOZO. Strahinj 9, Naklo_11708 Prodam PRAŠIČKE, stare 7 tednov^ Tel: 57-628_1V71* Prodam KOZO švicarko, 3 I mleka na dan. Hotemaže 15, Preddvor 117|9 Prodam dva BIKCA simentalca, stara 10 dni. Dvorje 28, Cerklje_11741 Prodam TELICO 7 mesecev brejo-Strahinj 63_1V759 Prodam 6 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Vrhunc, Zasavska 41, Kranj. tel.: 27-830_11762 Prodam TELICO, ki bo v kratkem telila Britof 338, Kranj_1_1768 Prodam 4 PRAŠIČE od 40 do 80 kf Marjan Jesih, Finžgarjeva 9, Javornik Jesenice 11787 Prodam PRAŠIČE, težke 60 kg. Sp. Br; nik60_1V792 Prodam dve TELIČKI frizijki, stari 3^4 mesece, A kontrole ali zamenjam *a dva bikca simentalca oz. telici. Janez Kokalj, Srednja vas 4, Golnik, tel-.! 46-039_1179? Prodam tri tedne starega BIKCA. Suha 26, Kranj_1181* Prodam 7 tednov stare PRASlCK^ Jarčja dolina 20, tel: 69-708 1181» Prodam 5 let starega KONJA, vajenega kmečkih del ali zamenjam za sta- rejšega. Pivka 3, Naklo_1j83. Prodam 9 tednov staro TELIČKO si/ mentalko za nadaljno rejo ali zako'j Bobič, Poljšica 28, Zg. Gorje 11840 LS2 .Pgtek, 5. avgusta 1988 19. stran ^reressjJSK^oiAS Prodam ali zamenjam 8 mesecev brejo TELICO. Ambrožič, Sp. Gorje 144 11843 ZAPOSLITVE Za prodajo priročnikov, enciklopedij, otroškega programa nudimo zelo dobro plačano honorarno- delo. Tel.: 21-716_11148 K sodelovanjem vabim delavca. Zahtevana srednja šola in izpit B kategorije. Sodavičarstvo, Vili Klanjšek, Brezje i__11568 Iščemo dva pridna in zanesljiva potnika na področju Slovenije, z lastnim prevozom. Šifra: KRATEK ŽIVLJENJEPIS)__11607 DISCOTECA PRIMADONA - Gostišče Trebija, takoj redno zaposli dve simpatični dekleti za strežbo pijač. Informacije v Gostišču Trebija in po tel.: (064) 68-468_11640 V delovno razmerje za nedoločen čas 8prejmemo delavca za sitotisk. Poiz-kusno delo en mesec. Informacije osebno na naslov: SITOTISK Fer-Jan.Alpska c. 64, Lesce, dopoldan •__11651 Vabim k sodelovanju zastopnike za prodajo MONOGRAFIJE BLEDA. Plačilo za dobljene naročnike vsakih 14 dni. Če želite sodelovanja z mano, se pismeno oglasite pod Šifra: FENIKS __11722 Izkušena organizacija nudi novim knjižnim zastopnikom na terenu hiter in dober zaslužek. Plačilo vsakih 14 dni. Tel.: (064) 50-703, vsak delavnik med 9. in 13. uro_11734 Honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko za pomoč v gostinstvu v dopoldanskem času Bevk, Turist Naklo ___11784 Vas tare kriza? To pomeni, da še niste sodelovali z DOMUSOM. Znebite se skrbi s klicem na tel.: (064) 24-971, ob delavnikih do 10. ure_11815 Iščem delo na vašem domu v okolici Škofje Loke ali Kranja. Šifra: POLETJE 11826 IZGUBLJENO V soboto se je na področju Hraš izgubila temno siva KRAŠKA OVČARKA. Vsa obvestila proti nagradi na tel.: 80-273 11679 KUPIM V gornjem koncu Poljanske doline kupim parcelo za postavitev čebelnjaka. Šifra: ČEBELNJAK_11684 Kupim 7 m drenažne cevi - fi 12, giblji-ve_TeL60-645 11739 OBVESTILA_ ŽAGAM drva v Kranju in okolici. Tel.: 37-213_11700 Obnova fasad, notranje omete, plavajoče estr ihe, hidroizolacija, kanalizacije, drenaže, vse vrste adaptacij, zunanja ureditev in druga dela prevzamemo po ugodnih in starih cenah z materialom ali brez. Tel.: (061) 340-447 in (061) 331-617 11781 OSTALO Iščem varstvo za 3-letnea sina in 1-letno hčer v Kranju ali bližnji okolici od septembra dalje. Telefon: 42-158 S 1.septembrom iščemo varstvo za eno leto staro deklico. Ponudbe na naslov: Mateja Žgajnar, Trg Rivoli 9, Kranj, tel.: 38 790_11630 Marija Pogačnik, Preddvor 30, objavljam, da so Savsovi merili zemljo brez moje navzočnosti, zato so meritve neveljavne! Bila sem odsotna (v bolnici). _11666 Iščemo varstvo za 1 leto starega otroka v dopoldanskem času. Tel.: 35-907 _____11698 Prodam GAJBICE za krompir ter nekaj lesa za ostrešje dolžine 8,5 m. Tel.: 4JM69____11767 Instrukcije iz matematike in fizike za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 42-379 11820 ZAHVALA Ob smrti našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica ALOJZA ŽUSTA st. se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem za podarjeno cvetje in številno udeležbo na pogrebu. Posebna zahvala Reziki Ščančar in Marjanu Zalokarju za nesebično pomoč ob smrti pokojnika. Zahvala dolgoletnemu pokojnikovemu prijatelju Jožetu Berčiču za organizacijo častnega spremstva gasilcev. Enaka zahvala predstavnikom čebelarskega društva za udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala za ganljivi poslovilni govor predstavnika gasilskega društva Rečica Jožeta Burje in čebelarskega društva Radovljica Jožeta Brodnika. Hvala številnim praporščakom, ki so v imenu matičnih in okoliških društev počastili pokojnikov spomin, pevcem iz Žirovnice za občuteno zapete pesmi in g. župniku za lepo opravljen obred. Tudi vsem drugim, ki ste se udeležili pogreba ali ste nam pismeno izrazili svoje sožalje, lepa hvala. S tem ste nam vsi skupaj močno olajšali zadnje slovo od dragega pokojnika. Prav posebna zahvala zdravnikom in ostalim zdravstvenim delavcem SB Jesenice, ki so se toliko mesecev resnično trudili, da bi pokojnika, kljub njegovi težki poškodbi lanskega oktobra, ozdravili. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bled, Koroška Bela, Kranj, Litija, Šmartno pri Litiji, Vel. Štanga pri Litiji, 30. julija 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, prababice in sestre ROZALIJE KUNSTELJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena ustna in pismena sožalja, darovano cvetje ter vsem, ki ste jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Stenšakovi, medicinskemu osebju Inštituta Golnik ter Poldki Pogačnik za nesebično pomoč ob njeni bolezni. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 2. avgusta 1988 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE HAFNER Jakove mame ZAHVALA • Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca in tasta d ' FRANCA KODRA p. d. Mihčovga ata se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala DO Murka Lesce, PTT Radovljica, GD Ribno. Hvala tudi govorniku in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Bodešče, 29. julij 1988 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, posebej še g. kaplanu za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala tudi organizaciji ZB za poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala tudi vsem za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinovi Slavko, Tone, Francelj in hčerka Martina z družinami ZAHVALA V 85. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše zlate mame, babice, sestre in tete MARIJE GROŠELJ Na zadnjo pot smo jo spremili v družinskem krogu, dne 4. avgusta 1988 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: otroci Silva, Hilda, Ana in Franci z družinami in drugo sorodstvo Kranj, 4. avgusta 1988 ZAHVAIA Ob nenadni smrti dragega LADA MRAKA iz Škofje Loke se zahvaljujeva za pomoč, podarjeno cvetje in poslovilne besede vsem sosedom iz Poljan in Škofje Loke, sodelavcem iz Termike, g. župniku pa za poslovilni obred. Za sočutje in pozornost vsem iskrena hvala. Žalujoči mama in Dušanka OBLETNICA 8. avgusta 1988 mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče |f|jgjf FRANC PETERNEL iz Studorja pri Leskovici Vsem, ki se ga spominjate in za hip postojite ob njegovem preranem grobu, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji, boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta VALENTINA TAVČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in sočustvovali z nami. Prisrčna hvala sosedom za pomoč, DO TEHNIK tozd Gradbeništvo, posebno sodelavcem AVTOPARKA za podarjeno cvetje in pomoč ter govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se pevcem, in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za izrečeno sožalje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Njegovi: žena, sinova in hčerka z družino Škofja Loka, dne 1. avgusta 1988 ZAHVALA Mnogo prezgodaj je odšla od nas žena, mama, stara mama in sestra FRANCKA BRATKOVIČ roj. Sušnik Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem Tekstilindusa, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Marici Bertoncelj in Kati Pegam, ter vsem, ki ste nam ob smrti izrazili sožalje. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubega sina, brata in strica CVETKA URŠIČA roj. 1963 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in vsem drugim, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se DO Jelovica, Kladivar Žiri in Termopol Sovodenj ter Planinskemu društvu Sovodenj. Iskrena hvala govornikoma za poslovilne besede in g. župniku za lep obred. Žalujoči: mama, ata, brata Marjan in Vilko z družinama mali oglasi tel. 27960 NOVICE Df DOGODKI Kam za konec tedna? Na Krvavec Ne vem kako moremo poleti tako pozabiti na Krvavec! Kot bi bil namenjen samo zimi. Pa je bil Krvavec obiskan vsa poletja že takrat ko še nobene žičnice ni bilo tu. Tu so bile od nekdaj planine in majerice, tod so po sočnih pašnikih pastirji pasli živino. Ta idila je še vedno tu, s to razliko, da imate danes tu še hotel, brunarico, dom na Gospine in zdaj še bife na Kriški planini. Da majeric, pri katerih dobite kislo mleko, ki se v latvici kar potresava, skuto, polito s kislo smetano, domov pa lahko vzamete še štručko masla, posebej niti ne omenjamo. Na Krvavec vodi več peš poti. Od spodnje žičnice greste lahko levo pod staro žičnico in pridete po lepo uhojeni stezici prav na Gospine, če greste pa desno po poti, pridete na Ambrož, od tam pa na Jezerca in Gospinec. Če hočete imeti res lep razgled, se povzpnite prav na vrh Krvavca, 1800 m visoko. Nobene steze ni treba ubirati, kjer vas je volja, pojdite, vmes malo počivajte, nabirajte materino dušico, srčno moč, gorsko reso in še kaj, kar peč poznate od zdravilnih zelišč. Ko bo za vami ta hudi vzpon, se oglasite v hotelu, zagotovo pa v domu Planinskega društva Kranj na Gospincu (koča pri vrhnji postaji gondolske žičnice), kjer je letos oskrbnica Cvetka Andolšek, kuharica pa Marija Vidmar. Vedno imata kaj dobrega v loncu, lahko pa naročite tudi jedi po želji. Če vam bo Krvavec všeč, lahko tu nekaj dni ostanete. Ni drago. V domu na Gospincu imajo 40 ležišč, prenočišče za planince stane 7.000, za neplanince (za nečlane) pa 9.000 dinarjev. Tudi dober zajtrk vam bodo pripravili vsak dan. Ko boste že tu, si le oglejte spomenike S katerimi je posejan Krvavec. Na Kriški planini je spominska plošča ponesrečenih planincev, na Jezercih je izredno lep spomenik padlim borcem II. grupe odredov in Kokrškega odreda, drugi pa ob peš poti pod staro žičnico, na Davovcu. Če se vam ne ljubi mučiti v hrib, ima Krvavec to prednost da se v osrčje gora potegnete z žičnico. Vsak dan začne voziti ob 8. uri zjutraj in pelje vsako uro, vrnete pa se lahko ob 16. uri ali ob 17.30, ko pelje s Krvavca zadnja gondola. D: Dolenc Dan oglarjev na Starem vrhu Stari vrh, 5. avgusta - Turistično društvo Stari vrh tudi letos prireja dan oglarje^, prireditev na kateri prikažejo običaje in delo pri pridobivanju oglja. Program se bo na Grebljici začel ob 11. uri s pozdravnimi govori. Med 12. in 14. uro bodo prikazovali delo oglarjev, pripravljajo pa tudi kulturni program. Popoldne bo ples z ansamblom Štirje kovači, v zabavnem delu pa pripravljajo tudi družabne igre in srečelov. Družabnost pod Skalco Bohinj, 5. avgusta - Športno društvo Stara Fužina pripravlja v soboto, 6. avgusta, zvečer družabni večer na prireditvenem prostoru Pod Skalco. Za ples in zabavo bo poskrbel ansambel Vitranc. Prav tako veselo bo Pod Skalco v nedeljo popoldne, ko bo ob 16. uri velika veselica, na kateri bo igral ansambel Grajski kvintet. Maratonci na Bledu Bled, 5. avgusta - Poleg številnih kulturnih prireditev, ki te dni potekajo v okviru Idriarta na Bledu, bo v nedeljo, 7. avgusta, ob 10. uri plavalni maraton za lovoriko »Kaveljc in korenina «. Ob 11.30 uri bo tudi mali turistični maraton, ob 11. uri pa bo promenadni koncert na terasi hotela Park. V. S. Ob 20-letnici Obrtnega združenaj Radovljica Razstava izdelkov in prikaz starih obrti GLASOVA ANKETA Ji Tudi stroji na oddihu Ta teden se iztekajo kolektivni dopusti, obdobje, ko razen delavcem privoščijo zaslužen dopust tudi strojem. Običajni vrvež v tovarnah se je umiril, za nekaj tednov je usahnila reka delavcev, ki se navadno ob šestih in dveh vali mimo vratarja. Toda tovarne ta čas vseeno niso povsem »izumrle«. V njih so zdaj vzdrževalci strojev, ponekod pleskarji pa sem in tja kak strokovnjak ali administrator, čigar delo tudi ta čas ne sme zastati. Nenad Dabić, vratar Varnosti v Planiki: »Tovarna kljub kolektivnemu dopustu ni prazna: delajo vzdrževalci, finance, tudi v izvozno - uvoznem oddelku ne počivajo, poleg domačih pa te dni gostuje tudi nekaj zunanjih delavcev. Med njimi so tisti, ki belijo proizvodne prostore, kosijo travne površine, asfaltirajo. Okoli 80 ljudi sem danes spustil v tovarno, kjer sicer dela 2500 delavcev. Prihodnji teden, ko se bodo delavci vrnili na delo, grem pa jaz na zasluženi dopust.« Tone Hudobivnik, vodja vzdrževanja v Planiki: »Čevljarji med kolektivnim dopustom nimamo klasičnega remonta kot denimo Sava. Že med letom sproti poskrbimo za stroje. Ker pa tovarna dela v dveh, treh izmenah in večino sobot, si med letom ne moremo privoščiti na primer pleskanja, gradbenih del, čiščenja odvodnih kanalov in klimatskih naprav. Tako trenutno v tovarni opravljamo predvsem ta dela. 15 domačih vzdrževalcev in nekaj zunanjih torej dela, ko so drugi na dopustu. Sam sem si dopust že privoščil, ostali v ekipi pa so se tudi dogovorili za datum pred ali po kolektivnih dopustih. Meni je takšen dopust kar pri srcu, saj se mi na morju ni treba prerivati v najhujšem vrvežu, pa tudi do tovarniške prikolice se izven kolektivnega dopusta laže pride.« Milan Perne, vodja vzdrževalcev v ročni delavnici v Savi: »V tovarni je med kolektivnim dopustom okoli 800 vzdrževalcev, nekateri so prišli tudi iz tujine. V oddelku, kjer delam, nas je kakih 50, ti so dopust že izkoristili ali pa pojdejo potem, ko bomo z generalnim remontom končali. Vzdrževalci imamo tudi med letom veliko dela, med kolektivnimi dopusti pa smo v tovarni tudi po 12 ur in večinoma vse sobote, Nič se ne pritožujemo, saj smo takega tempa vajeni. Drugi so sicer na dopustu, mi pa se tolažimo, da je zdaj na morju največja gneča.« Marjan Bašelj, vzdrževalec v varilnici v Savi: «Navadil sem se že, da vsako leto delam takrat, ko večina letuje. Vendar v tovarni kljub temu, da nas dela le manjšina, ta čas ni nobene priložnosti za dolgočasje. Dela je toliko, da moramo opravljati tudi nadure. Yse bi še šlo, ko nas ne bi peklila neznosna vročina, 30 stopinj v prostoru, z varilnim aparatom pa jo še zvišaš. Na dopust pojdem konec avgusta.« Franc Tiringar, vzdrževalec v Savi: »Vseh 20 let kar sem vzdrževalec, poleti delam. Ta čas moram precej bolj poprijeti kot med letom, veliko je ročnega dela, ves čas smo umazani od saj, nadležna vročina nam otežuje delo. Dopust bo počakal na zadnje dni avgusta, takrat pojdem v hribe. Tudi na kmetiji, ki jo imam, po 12 urah v tovarni ne morem veliko narediti. Bom pa jeseni več.« Ivan Pogačnik, vodja vzdrževanja v Jelovici v Preddvoru: «Po tednu dni kolektivnega dopusta so se naši delavci v ponedeljek vrnili na delo. Tako smo vzdrževalci opravili nekaj najnujnejših vzdrževalnih del, ki jih med letom ne moremo, saj bi ob njih sicer prihajalo do zastojev" v proizvodnji. Vsa Jelovica je bila na dopustu, 12 pa nas je delalo. Sicer smo tega vajeni, jaz običajno dopust izkoristim že prej, manj prijetno pa je za naše družine: ie Hi bi, da bi bili prosti med kolektivnimi dopusti l'.ot vsi drugi«. D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan Radovljica, 2. avgusta - Obrtno združenje Radovljica, ki združuje 720 obrtnikov, največ avto-prevoznikov in gostincev, je ob dvajsetletnici pripravilo razstavo obrtniških izdelkov in prikaz (skupaj z radovljiškim muzejem) nekaterih tradicionalnih obrti radovljiškega okoliša. Razstavo, na kateri bo predstavilo izdelke 55 obrtnikov iz občine, bodo odprli danes zvečer v graščinski dvorani v Radovljici, odprta pa bo vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure, vse do 9. avgusta. Razstavo bodo »opremili« tudi z nekaj grafičnimi prikazi, ki bodo vsaj skopo odgovorili na vprašanje, kakšno je stanje obrti v občini: šte- vilo obrtnikov sicer narašča (predvsem na rovaš zasebnih trgovin, gostinskih lokalov in intelektualnih obrti), število pri njih zaposlenih delavcev pa upada, ker so dajatve prevelike. Gospodarska kriza je prizadela predvsem proizvodne obrti in avtoprevoznike, nekoliko manj pa gostince. Obrtno združenje in radovljiški muzej pa sta pripravila v Šivčevi hiši v Radovljici tudi prikaz nekaterih tradicionalnih obrti radovljiškega okoliša - barvarstva, zvončarstva, piparstva in drugih. Razstavo bodo odprli danes od 18. uri (v kulturnem programu bodo nastopili pevci KUD Stane Žagar iz Krope), odprta pa do 31. avgusta vsak dan od 10. do 12. od od 16. do 18. ure. Gorenjska cesta obnovljena Radovljica - Kot so zagotovili, izvajalci SPG Gorenje in Komunalno gospodarstvo Radovljica, predstavnikom KS Radovljica so dokončno uredili in opremili Gorenjsko cesto od gasilskega doma do križišča pri Petrolovi črpalki. Razen asfaltiranega cestišča, pločnikov in kolesarskih stez so utrdili bankine in nasipe, postavili svetila in poskrbeli za talno prometno zračenje. J. R. vrata vseh vrst ODLIČNA KAKOVOST -ZELO UGODNI POGOJI na kredit V svojih trgovinah na Bledu, v Murski Soboti inZagrebu DO 6 OBROKOV BREZOBRESTNO DO 12 OBROKOV -PO ZNATNO ZNIŽANI VSE INFORMACIJE DOBITE NA TELEFON: BLED (064) 77-641, MURSKA SOBOTA (069) 22-941, ZAGREB (041) 523-066. lip bled lesna industrija 64260 bled ljubljanska c.32 tel.: (064) 77-661 Delovnim ljudem, prijateljem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice! En mrtev, dva ranjena Vrba, 3. avgusta - Na cesti med Vrbo in Lescami sta kmalu po osmi uri zvečer trčila fiat cro-mo italijanske registracije in stoenka. Italijanski voznik, 25-letni Roberto Fornezza, je za posledicami nesreče umrl na kraju samem, 22-letni voznik stoenke Gregor Jan iz Ljubljane in njegova 20-letna sopotnica Jasna Gorenšek pa sta bila hudo ranjena. Do nesreče je prišlo, ker je Fornezzov avto zaradi velike hitrosti začelo zanašati, vrglo ga je s ceste nato pa nazaj na vozišče, kjer je obstal prek obeh voznih pasov. Iz nasprotne smeri je pripeljal Jan in avtomobila sta silovito trčila. Fornezzov avto je trk vrgel na travnik, voznik pa je ostal v njem, vkleščen med sedeža. Voznika je vrglo iz avtomobila Nomenj, 3. avgusta - 34-letni Boštjan Bijol iz Podhoma se je smrtno ponesrečil med vožnjo od Bohinske Bistrice proti Bledu. Pred naseljem Nomenj je v blagem ovinku zapeljal na nasprotno stran ceste, kjer je vozil po neutrjeni bankini, zadel v travnati nasip nato pa ga je še nekajkrat prekopicnilo, slednjič pa zadelo v drevo. Voznika, ki ni bil privezan, je vrglo iz avtomobila, da je obležal mrtev. Planinec se je ponesrečil v triglavski steni Vrata, 31. julija - V triglavski Severni steni se je zvečer ponesrečil 34-letni Isak Ruso iz Skopja. Četverica makedonskih plezalcev se je podala v Nemško smer, dvojica v prvi navezi jo je že preplezala, Ruso, ki je plezal v navezi z Rastislavom Karede-lovom pa je nenadoma omahnil v globino. Njegov tovariš ga W mogel zadržati in Ruso se je p° padcu kakih 40 metrov v globino ubil na skalah. Svetlobni signalj iz stene so ponoči opozoril1 oskrbnika Staničeve koče na ne srečo. Zjutraj so se po ponesre čenča odpravili reševalci iz Mol strane z zdravnikom dr. Jankom Kokaljem. g Vlomilce so prijeli Bled, avgusta - Na Gorenjskem se zadnje čase množijo vlo; mi v stanovanjske hiše, gostinske lokale in avtomobile, pa tudi tatvine koles in mopedov v poletni sezoni niso nobena redkost-Julija so bili zlasti »na udaru« turistični kraji, saj se v sezoni prebivalstvo tamkaj podvoji, v gneči pa je tovrstna dejanja laze opravljati neopaženo. A kljub temu so miličniki in kriminalisti prijeli storilce, ki imajo na vesti kakih dvajset kaznivih dejanj Na Bledu SO S* prejšnji teden vrstili vlomi v hiše, storilec pa je iz njih odnaša* denar in dragocenosti. Fanta so zdaj že prijeli, gre za mladole"-' nega storilca, vendar že starega znanca mož v uniformah. Razjasnili so tudi serijo vlomov v avtomobile, ki so se poj8' vljali od začetka julija. Četverica tatinskih pohodnikov je mesec prihajala iz Bohinjske Bele in iz avtomobilov s tujimi re' gistracijami jemala vse, kar je bilo vrednega, od denarja do oblačil. Blejski miličniki so jih prijeli na delu. * D. »