Nabiranje kopriv. Kopriva, dasiravno osovra^ena rastlina, daje izborno predivo. Sedaj, ko ne moremo uvažati iz Rusije in drugih dežel prediva, je kopriva mnogovredna rastlina. Oblasti so izdale na prebivalstvo navoidilo, kako je spravljati koprive. Uvažujino torej pri nabiranju in sušenju kopriv sledeče: Vrste kopriy v naši domovini. Pri nas rasle dvojna kopriva, namrefi dve^etna in enoletna kopriva. Prva raste posebno na seoftnatih »Je vlažnih krajih ter doseže visokost moža in Se yefe, a poslednja nikdar višje kakor približno p^i metra. Ze* li se dobiti dveletno koprlvo, posebna ono, Id zrast« za moža visoko in nad visokost moža, Pa twii enolrtna kopriva in taka dveletna, kli je ostaJa niaka, se rabi. Kedaj naj koprive nabiraino? Ko~ priva se lahko žaaije po leti pa tudd v pozni jeseni. Da, celo iz snega moleče, dostikrat zmrzle kopriv« se še dajo porabiti za dobivanje vlakna, ako 6e stojijo po konou. Ako jih je pri tleh zlomil mraz ali gniloba in ležijo z drugimi trohneCimi rastlinaini, tedat začnejo gniti in so nerabne za dobivanje rlakna, '& take neporabne rastline spo^znalno iz tega, da se lahko koža njih stebla z nohti ali celo s samimi prsti odlupi in med prsti zmečka. Zakajin.kako naj nabiremo ko» p r i v e. V koži koprivnega stebla so Tlakna, ki stt podobna vlaknu lanu in zaradi teh najbdrajmo koprive. Cim daljše je steblo, tem več takega vlakna bo imelo in čim vitkejše in čim manj vejičasto je, temlažje je dobiti vlakno. Zatorej se naj poreže koprivna stebla kolikor mogoče pri zemlji. Ker ]e postala divjft kopriva koristna rastlina, naj se ji prizanaša. Nfc sme se je iz tal trgati, ker se s tem uni6ijo koreoin© in podzemeljski razrastki^ ki poganjajo nove mladike. Koprive se mora požeti (porezaii) in ne izpuliti^ Vrhov ni treba porezovati. Orodja za porezovanje kopriv soa 1. Žepni nož, 2; srpi, ki so posebno sposobni, 3. kose, ki so vporabne samo na takib mestih, kjer rast©jo koprive kakor na polju. Osmukanje peres koprive. Ker ležt vlakno v stebelni koži, zatorej se listje ne potrebuje, Ono pa daje dobro krmo ra živino in se lahko pokrmi. Za dobivanje vlakna je pa brez vrednosti. Zatorej se naj s požetih kopriv osmuče s prsti listje, D® bi se pri tem kdo opekel, tega se je tem manj iJati, ker, če požete koprive uvenejo in se pustijo ležati, upadejo kocine in vsled tega izgubijo svojo znano pekofio moč. Ravnanje s semenom. Seme, ki pdpade pri smukanju listja in ki je debelo kakor bucike in črno, se naj na zraku posuši in potem suho sbrani, da se ob dani priliki porabi za nasajenje. S u š \& n j e koprivnil? s t e b e 1. Ce sveže koprive naložiino eno na drugo v velikih množinah, se v dveh do treb dneh vžgejo. Pri tem se vlakno uniči in postane popolnolna nerabno. Tudi daljše ležanje na mokrem škoduje vlaknu. Zatorej se n©> sme svežih kopriv zlagati v kupe in jih pustiti ležati na mokrem. Za sušenje brezlistnatih stebel lahko te služijo opekarne, v katerih se ne dela, prazni kozolci, zračna podstrešja ali tudi s strehami pokrite su~ šilnice. V takih prostorih se koprivina stebla pri vsakem vremenu posušijo v 7 do 10 dneh, da šumijo* in so tako sposobna za pošiljatev. Po letu se kopriv« labko razgrnejo na strniščnem polju, na travniku ali na kakem drugem prostoru in sušijo kakor seno. Zlaganje zalog kopriv. Posušena Ioh privna stebla se lahko, ako se jih ne odda takoj, shranijo v zračnih, suhih vi ne zaduhlih prostorih« Ker posušena stebla ne gnijejo več, se lahko v takiK prostor-ih skladajo v visoke kupe, Cene in oddajakopriv. Kako in kam je tretfa oddati kopriye ter po kakšni ceni, še zdaj ni določeno. Ko dobimo tozadevne podatke. bomo priobčili.