nOVI TEDNIK
direktor in v.d. glavnega urednika NT&RC: Jože Cerovšek,
^gos/orn\ urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
5. luUJ 1990 • številka 27 • leto XLIV • cena 8 dinarjev
V imenu
ideologije
Celjan, ki se v življenju ni selil in se je
rodil pred 1. svetovno vojno npr. v Ro-
tovški ulici, je otroštvo preživljal v Pre-
šernovi ulici, okupacijo na Trgu A. Hit-
lerja, povojna leta na Stalinovem trgu in
dočakal upokojitev na Trgu V. kongre-
sa. Kako in zakaj so se v imenu ideologi-
je spreminjala imena pomembnejših
celjskih ulic. Stran 5.
^ned nebom
L» železom
Ste pomislili, da lahko boben zavrženega
pralnega stroja služi nastanku umetniške fo-
tografije? Na pogled odbijajočemu predme-
tu je svojevrsten šarm nadela lepa ženska.
Iščimo tudi v življenju, v tisočerih navidez
nelepih stvareh lepote, tako kot je to uspelo
fotoreporteiju Edu Einspieleiju, ki je med
nebo in železo ujel lepo žensko in pripravil
fotoreportažo na strani 17. ">
iViiss
Siovenije
stran 9
NE GREMO NA MORJE
V drugi poletni prilogi NT objavljamo:
Gobe - užitek ali nevarnost
Pivocvetni praznik
Kap se rada priplazi ponoči
Oddih na turističnih kmetijah
Naj bodo lepi tudi malčki
Kopanje v Savinji ni priporočljivo
Kdo gre na izlet »Za 5 din dobre volje«
Kako se zavarovati med dopustom
Obraz je ogledalo duše
Daljnovzhodna žverca^
Marjan Žilnik iz Tabora redi na svoji farmi rakunje pse, ki se ob čudovi-
tem krznu ponašajo predvsem s prijaznim značajem. Stran 7.
Kako najlažje do
novega ali
rabljenega
avtomobila?
Oglasite se v podjetju
AVTO BRANCE
v Laškem
Tam je trgovina z novimi In
rabljenimi avtomobili (tudi
staro za novo) ter trgovina
z rezervnimi deli (VW, Audi,
Opel IDA).
Vsako soboto od 8. do 12.
ure  avtomobilski  sejem
s servisno-strokovno po-
močjo pri nakupu vozila
(t. i. mini tehnični pregled).
Prodaja in servis vozil:
Brance Laško. tel. 731-282.
Teharskim
žrtvam v spomin
Varstveniki okolja in drugi v Celju zahtevajo, da odlagališče sadre na
Teharjah ne more več prekrivati grobišča Teharskih žrtev. Kako bo
s tem - ali bodo odlagališče prestavili ali le kako drugače preuredili
še ni znano, dejstvo pa je, da že nekaj časa ne odrivajo več novih
slojev zemlje. Po podatkih, ki so jih v Celje dobih iz republike, naj bi
v taborišču na Tehaijah takoj po vojni umrlo več kot 20 tisoč ljudi
- le tristo od njih pa je tam tudi pokopanih. Ostali so pristali v jarkih
in kotanjah Košnice, Levca, v celjski opekarniški jami..,
O tem, kako počastiti spomin Teharskih
žrtev in še živečim svojcem omogočiti,
da jim prižgejo svečko in prinesejo rože,
se v Celju še pogovarj^o. Prvi korak bo
storjen z obiskom delegacije celjske ob-
činske skupščine in predsednika slo-
venske vlade Lojzeta Peterleta na Te-
haijah ob 20. juliju, prazniku občine
Celje.
2. STRAN-5. JULIJ 1990

Bratenje Celja
Celjsko občino bodo
predvidoma med 26. in
29. julijem obiskali pred-
stavniki občinskega, go-
spodarskega in sindikal-
nega življenja iz Singe-
na, s Celjani pa naj bi
podpisali listino o sode-
lovanju.
Lani so Singen obiskali
predstavniki celjske obči-
ne in pogovore o gospo-
darskem in kulturnem
sodelovanju obeh mest
zaključili s prvim delom
podpisovanja listine o so-
delovanju. Prav tako je že
podpisana listina o part-
nerstvu s predstavniki
Grevenbroicha, zdajšnja
celjska oblast pa si od so-
delovanja z obemi mesti
obeta kar precej. Glede
na možnosti vlaganja tu-
jega kapitala v naša po-
djetja, demokratizacijo
družbe in spreminjanje
lastninskih odnosov v dr-
žavi, postajamo Slovenci
zanimivi partnerji
tujcem.
Kako pa bo s sodelova-
njem z bratskimi občina-
mi iz drugih jugoslovan-
skih republik in pokrajin,
v Celju še ne vedo. Po be-
sedah župana Antona
Rojca, bodo v skupščini
najbrž ustanovili poseb-
no komisijo, ki bo pripra-
vila nekaj osnov za pogo-
vore s predstavniki teh
občin. Nadaljevanje »bra-
tenja«, kije zapisano le na
papirju, ne kaže pa se
v konkretnem sodelova-
nju občin, najbrž ni niko-
mur potrebno, prav tako
pa ga ne gre enostransko
prekinjati, menijo v celj-
ski občini.
IS
Prenovitelji na Gričicu
v petek popoldan so se na
Gričku pri Celju zbrali čla-
ni ZKS-Stranke demokra-
tične prenove, med okoli
sto petdeset udeleženci pa
je bilo največ funkcionar-
jev stranke.
Na svojem republiškem
zboru, ki je bil predvsem
družabnega značaja, so pre-
novitelji prebrali tudi izjavo,
ki so jo že popoldan razpo-
slali sredstvom obveščanja,
predsednik stranke Ciril Ri-
bičič pa je spregovoril
o strankarskih načrtih pre-
noviteljev.
Kot je dejal Ribičič, je
ZKS-SDP asimetrična stran-
ka, katere vsak sestavni del
potrebuje visoko stopnjo sa-
mostojnosti, da lahko uspeš-
no deluje v razmerah z različ-
no podporo ljudi. Napovedal
je, da naj bi prenovitelji na
jesenskem kongresu jasneje
opredelili levo, socialistično
bistvo stranke. Po njegovem
naj bi stranka, ki je hrom ad-
ministrativni aparat praktič-
no odpravila, bila tudi učin-
kovitejša, kar pohtične kon-
kurente navdaja z obupom.
V posebni izjavi pa so preno-
vitelji v petek protestorali
zaradi poskusov, da bi jim
odvzeli premoženje stranke,
ki je bilo menda pridobljeno
predvsem z denarjem iz čla-
narin, obsodih pa so tudi ob-
našanja pravosodnega mini-
stra Pirnata v slovenski
skupščini.
Na srečanju so spregovori-
li tudi o prvih dveh številkah
časopisa Evropa, za katerega
je pobudo in denar dala
ZKS-SDP in ki je ta čas
praktično edina informativ-
no politična revija na Slo-
venskem. B. P.
Nič več ceste pod vodo
Projekt prestavitve magi-
stralne ceste M-3, ki vodi
skozi Tremarje, sta minuli
teden potrdila celjski izvrš-
ni svet in občinska skupšči-
na, glede na srednjeročne
plane novogradenj in re-
konstrukcij slovenskega
cestnega omrežja, pa naj bi
bil tremarski cestni zama-
šek odpravljen do leta 1995.
Gre za gradnjo tisoč 700
metrov nove cestne trase, ki
bo zaobšla naselje Tremarje,
zdajšnja cesta pa bo dobila
lokalni značaj. Hkrati z grad-
njo ceste bodo infrastruktur-
no uredili tudi naselje Tre-
marje, ki naj bi dobilo nov
vodovod in kanalizacijo.
Projekt, ki vključuje vse
strokovne podlage za zače-
tek del, so izdelali v celjskem
Razvojnem centru, čistopis
besedila pa je potrdil občin-
ski Zavod za planiranje in iz-
gradnjo. Investitor bo Repu-
bliška uprava za ceste.
Dejstvo je, da se je presta-
vitev magistralne ceste skozi
Tremaje že nekaj časa prela-
gala iz obdobja v obdobje,
saj v republiki nikoU niso
uspeh zbrati potrebnega de-
narja. Gre pa za izredno ne-
prijeten cestni zamašek na
širšem celjskem območju,
saj podvoz v Tremarjah zah-
je že ob vsaki manjši po-
plavi.
Hkrati z urejanjem magi-
stralne ceste M-3 skozi Tre-
marje, pa bodo v Celju mora-
li izdelati tudi projektne reši-
tve za mestni magistrah se-
ver in jug ter se odločiti ali
cesto speljejo pod ah nad že-
leznico.
I.STAMEJČIČ
Skromno in iz
srca
v občini Mozirje so se včeraj
zbrali pri spomeniku vsem
padlim na Menini. Letos je
svečanost pripravila borčev-
ska organizacija iz Nove Štifte.
V Slovenskih Konjicah večje
proslave ni bilo, srečanji bor-
cev pa sta včeraj pripravila
krajevna odbora borcev v Slo-
venskih Konjicah in na Strani-
cah. V občini Velenje so že
v petek podelili listine za požr-
tvovalno delo nekaterim kra-
jevnim aktivistom ZB NOV,
včer^ pa so položili venca v Ti-
tovem Velenju ob spomenikih
maršalu Titu in ob fontani
Onemele puške. Celjski borci
so v torek položili venec na
Šlandrovem trgu ob spomeni-
ku Vojna in mir. Žalčani so
dan borca združili tudi s praz-
novanjem občinskega prazni-
ka. Včeraj je na srečanju bor-
cev, aktivistov, političnih za-
pornikov, internirancev in
ukradenih otrok v Braslovčah
govoril žalski župan. Šmarča-
ni so, prav tako včeraj, pripra-
vili tradicionalno srečanje bor-
cev in aktivistov na Boču. Od-
krili so tudi spominsko ploščo
ob bočkem spomeniku. Laški
borci pa so se včeraj zbrali na
proslavi na Brunku. Le v Šent-
jurju letos borci niso posebej
obeležili svojega preiznika.
BP
TRAČ
niče
Na   petkovem   j^-
prenoviteljev na Grič:—
veda ni bilo števih
nic, računovodkinj
dentičark, ki jih je '^r^
množično zabrisala
be. Bila pa sta dva 1
s partizanskim (JLA)a^
žem, ki gaje bilo treba!?
čati. Ribičič je očitno^
Kučanovo   kampanja '
Evropo zagonil vsesoJde'
Naj se ve, kdo je tis e,
venskem gospodar, so
kle republiška in občič
Demosove vlade, ttt t
dražile bivanje in p^.^''
zanje Slovencev po ^
bedni domovini.      ^
Medtem, ko čakamo r,
avtocesto do LjubljanA
je ne bomo dočakali,
v Savinjski dolini zborL
slovenski jamarji. Žal njj
utegnili raziskati, zakaj
avtobusi med Celjem j
Ljubljano poniknejo j,
Vranskem.
Podhod na celjski zeie
niški postaji ni prilago^
invalidom  in potnikoi
s kovčki na kolescih, s
ugotavljali vlakovni oi
pravniki. Marjan Aovai
šef sekcije za vzdrževal
je nonšalantno odvrnil
»saj vendar nismo Za
ali Miinchen!« Res ji
vedno smo francjtit
sko provincialno mest
Če ne more Masi
k službi, pride slu:'-
k Mastnaku. V prosk:
šentjurskih socialistov;
poslej domovala konj^
Delavska univerza. J
šentjurski fari se šuSm
bo v njih služboval
predsednik      socia^
Ludvik Mactnalr      ^
Rudarske
vzporednice
Letošnji praznik ru(
tretji julij, so tudi vel
rudarji proslaviU s ti
onalnim skokom čez
proslavili pa so ga v le
je mogoče potegniti k
kaj vzporednic. Tretjeg
ja pred 56 leti so namr
daiji zasavskih reviijei
čeli z gladovno stavko J
omejenega izkopa in pr
premoga. Ta čas je v
mogoče letno nakopai
milijona ton lignita, potP
po tem kurivu pa so bistvi
manjše. |
Laščam so
praznovali
Ob 2. juliju, prazniku
občine Laško, je bilo
v minulih dneh več pri-
reditev v počastitev
praznika, ki so jih skle-
nili včeraj.
Najbolj slavnostno je
bilo v ponedeljek, ko so
na skupni seji zborov ob-
činske skupščine podelih
petnajst priznanj dru-
štvom, organizacijam in
posameznikom, ki so še
posebej aktivno delovali
v občini. Prejeh so jih ko-
šarkarski klub Zlatorog
Laško, Zveza kulturnih
organizacij Laško, občin-
ska organizacija rdečega
križa, polkovnik dr. Luka
Četkovič, Anton Jevše-
var, Anton Knez, Vlado
Marot, Terezija Ocepek,
Franc Rajh, Fanika Wi-
egele, Repubhška uprava
za ceste Ljubljana, Cest-
no podjetje Celje, Repu-
bliška vodna uprava
Ljubljana, podjetje za
urejanje voda Nivo Celje
in diplomirani gradbeni
inženir Bela Bukvič iz
Celja.
N. G.
Praznik Celja
letos še po starem
Hkrati tudi začetelt reševanja vprašanja
teltarsitih žrtev    _
Praznik občine bodo letos
v Celju počastili s posebno
točko dnevnega reda zase-
danja občinske skupščine,
predstavniki občinske
skupščine bodo položili
vence pred spominska obe-
ležja, delegacija, ki se ji bo
pridružil tudi predsednik
slovenske vlade Lojze Pe-
terle, pa bo obiskala Tehar-
je. To bo tudi zadnje praz-
novanje Celjanov na 20. ju-
lij (datum ustanovitve Prve
celjske čete).
V okviru občinske skup-
ščine je namreč ustanovljena
komisija, ki pod vodstvom
podpredsednika skupščine
Aleša Demšarja, pripravlja
predlog novega praznovanja
občinskega praznika. V Ce-
lju naj bi določili nov datum,
hkrati pa tudi oblike in nači-
ne praznovanja. Člani komi-
sije zaenkrat še razmišljajo
o tem, ali bi skupščinskim
poslancem v potrditev ponu-
diU jesenski ali spomladan-
ski čas, strinjajo pa se, da je
program spremljajočih pri-
reditev ob praznovanju treba
ohraniti tudi v prihodnje.
Sicer pa bo letošnje praz-
novanje v Celju minilo brez
večjih slovesnosti in tudi na-
grad Slavka Šlandra, najviš-
jih občinskih priznanj, letos
ne bodo podeljevah, saj ko-
misija, ki je zbirala prijave,
skupščini ni predložila nobe-
nega predloga. Obisk delega-
cije na Tehaijah pa naj bi
hkrati pomenil tudi uvod
v celovito in kompleksno re-
ševanje vprašanja teharskih
žrtev. V republiki Sloveniji
namreč zdaj v okviru poseb-
ne komisije proučujejo te
dogodke, v Celju pa se bo
treba dogovoriti tudi kako in
kje postaviti primerna spo-
minska obeležja.
IVANA STAMEJČIČ
Indijanci na Balkanu
Kolikor bolj bo Slovenija
samostojna, toliko teže bo
v njej živeti. Tako bi vsaj lah-
ko sklepali ob dogodkih zad-
njih dni, ko smo doživeh val-
ček podražitev (stanarine,
komunalije, bencin), obe-
nem pa slišali napovedi, da
bomo morali ob razhajanju
zvezne in republiške zakono-
daje spoštovati slednjo.
Če Markovič zdaj ne bi
praktično podaljšal omejitev
plač, bi to storili v Peterleto-
vi vladi. Povedano drugače
- slovenska vlada se je ob
vse težjem položaju gospo-
darstva in družbenih dejav-
nosti (torej vsega) odločila za
opcijo, ki je že pričela oživ-
ljati visoko inflacijo, ki smo
jo do konca lanskega leta do-
življali kot del Jugoslavije,
zdaj pa se nam obeta, da bo-
mo dobili svojo, suvereno in
samostojno, slovensko infla-
cijo. Ob vseh težavah, ki smo
jih zadnja leta imeli z Beo-
gradom, seveda ne kaže kar
tako zavreči nujnosti določe-
ne osamosvojitve Slovenije,
tako gospodarske kot poli-
tične, seveda pa ne še za več-
jo ceno ah celo kar tako, iz
principa. Konec koncev se
(ne)uspešnost vsake vladne
politike slejkoprej meri
z njenim prispevkom
k uspešnosti narodnega go-
spodarstva in k življenjske-
mu standardu prebivalstva.
Zato (žal ah na srečo?) bo
Peterletova garnitura oce-
njena kot zborček uspešnih
ali pa nasprotno kot pogreb-
ci Slovenije šele potem, ko
bo malce bolj znano, kaj po-
vzroča zvezna gosppdarsko-
politična reforma. Če bo to-
rej Markoviču uspelo (tudi
tisto, česar javno ne izreče).
bo Slovenija prvič v svoji
zgodovini in dokončno po-
stala del ubožnega Balkana,
če ne bo... Če ne bo, bomo
v svoji revščini poslušaU la-
konične ocene, da bi lahko
bilo še slabše. Medtem rado-
živi srebrnolasec ob sloven-
skem »osamosvajanju« (od-
poved prispevkov nerazvi-
tim, zavračanje armadnih
davkov) zmiguje nerazvitim
(»prevelike apetite ste imeli,
saj denarja sploh ni«) in se
nasmiha generalom (»kaj jaz
morem«). Voda pa teče na
njegov mlin. Slovenija je že
nekajkrat šla namesto njega
po kostanj v žerjavico.
Ker nas gornje torej naj-
bolj zanima, recimo še kakš-
no. Opozoriti velja predvsem
na dvoje. Prvič, da bo kmalu
izničena prednost, ki si jo je
Slovenija pridobila s prvola-
stovično liberalizacijo poli-
tičnega sistema in podjetni-
štva, saj je poleg Hrvaške po-
dobno pričakovati povsod
v Jugoslaviji že v naslednje-
ga pol leta. In drugič, da nas
bodo evforične napovedi slo-
venske oblasti in politike na
oblasti o vstopu v Evropo
slejkoprej privedle do trpke
streznitve. Evropa si po
amortiziranju posledic go-
spodarske priključitve
vzhodne Nemčije dolgo ne
bo privoščila kaj podobnega,
sploh pa Evropa nikoli ni
mogla povsem dojeti naših
balkanskih travm in naci-
onalnih sovraštev. Zato se
bomo v Jugoslaviji morah
zmeniti kar sami.
Žal se zaenkrat lahko po-
vsem sporazumemo le o tem,
da morajo Američani malce
bolj poskrbeti za svoje po-
tomce Indijancev...
BRANE PIANO
Že lani bi se morali voziti po avtocesti
Če bi cestni denar, ztiran na Ceijsitem, porabili za gradnjo avtoceste, bi Jo že
Novogradnje in rekonstrukcije cest
na Celjskem so bolj kot ne odrinjene
v ozadje že nekaj let in pritožbe, da se
na našem območju zbere razmeroma
veliko več cestnega denarja kot pa se
ga vlaga v dela na naših cestah, so
povsem upravičene, je bilo slišati na
zadnjem zasedanju celjske občinske
skupščine.
Pa pri tem ne gre samo za gradnjo
avtoceste Arja vas-Ljubljana, ampak
tudi za nekatere druge odseke regi-
onalnih in magistralnih cest. Omeni-
mo le ureditev križišča pri gostilni Uli-
pi na cesti Celje-Slovenske Konjice in
gradnjo oziroma prestavitev odseka
magistralne ceste v Tremarjah.
Največ hude krvi pa vsekakor po-
vzroča iz srednjeročnega v naslednje
srednjeročno obdobje prestavljena
gradnja avtoceste Arja vas-Ljubljana.
Cesta, ki je velikega gospodarskega
pomena ne samo za naše območje, am-
pak tudi za vso vzhodno Štajersko, bi
naj bila zdaj vendarle zgrajena do leta
1995. Vendar pa so to le zahteve, ki jih
ob celjski občinski skupščini podpira-
jo tudi v Svetu občin našega območja.
Repubhški upravi za ceste ter repu-
bhški skupščini so v teh dneh Celjani
posredovali svoje zahteve. V njih so
karseda odločni in ob njihovem nespo-
štovanju so zagrozili tudi s »povračil-
nimi« ukrepi. Zahtevajo, da se dopolni
Srednjeročni družbeni plan novogra-
denj in rekonstrukcij avtocest ter ma-
gistralnih in regionalnih cest ter da
Republiška uprava za ceste izdela ter-
minski plan gradenj posameznih odse-
kov avtoceste. Zahtevajo, da se,leta 91
začne graditi odsek Arja vas-Šentru-
pert, leta 92 Vransko-Blagovica in
v letih 94/95 odsek Šentrupert-
-Vransko.
Republiška uprava za ceste mora
Širše celjsko območje (11 občin, ki
jih s svojo prodajno mrežo pokriva
Petrol) zbere približno petino sloven-
skega cestnega denarja. V letošnjem
marcu je od skupaj 100 milijonov di-
narjev, zbranih v Sloveniji, naše ob-
močje prispevalo 18 milijonov dinar-
jev, samo celjska občina pa nekaj
manj kot 4 milijone dinarjev.
Celjani še zahtevajo, da pri gradnji
avtoceste upoštevajo prednost celj-
skih in mariborskih izvajalcev pri
dodeljevanju del.
redno, po tromesečjih, poročati celjski
občinski skupščini, kako napredujejo
dela. Vse svoje zahteve Celjani opirajo
na Zakon o modernizaciji ceste Šen-
tilj-Obala, ki je bil v SJoveniji sprejet
leta 1969, večina neuresničenih
iz njega pa je vezanih prav na ^
območje.
Zastrašujoči so podatki, k"'
prometnih nesreč se zgodi na
jeni, stari cesti Arja vas-Zajes''
V letu 88 je bilo skupno 39 "
s 5 smrtnimi žrtvami in 60 hudo i
no poškodovanimi, lani pa 43 n'-
z 10 mrtvimi in 64 hudo telesa
škodovanimi. Celjski župan ^
Roječ (pravnik) celo meni, da •
škodovani v prometnih nesrec*
roma njihovi svojci lahko sprpj
škodninske zahtevke na sodiS"
pri tem uspeli. *
V primeru, da se celjske zaW^ jj
bodo začele uresničevati in
prišlo do odlaganja gradnje, boo .
Ijani v repubhški skupščini z^n
da se sproži postopek spveTae'^p
nanciranja izgradnje in obna
cestnega omrežja v Sloveniji-1- a
gali bodo, da se zbiranje cestne^^^^
narja iz repubhke prenese n%|^
oziroma skupine regij, kar    'j.^i
na količino denarja, ki se z'' Jji
Celjskem   -   vsekakor   P^^*^
IVANA STA>'f^^

5. JULIJ 1990 -STRAN 3
jfiiarska
Zaradi težkih razmer
slovenskem gospodar-
ju je republiška vlada
dlagala njegovo oživ-
P.^jjje s hitrim razbreme-
y šmarski občinski vla-
41 in parlamentu so se od-
^^jlj za 12,1 odstotno
manjšanje obveznosti
Lpodarstva v občinsko
blagajno po 1. avgustu,
r gospodarstvu denarja
ne smejo porabiti na ra-
.^jn svojih višjih plač.
\r občinski vladi so se od-
ločali med 15 odstotki, ki
i^je priporočila republi-
•jl^a vlada in 12 odstotno
^bremenitvijo. Za dru-
jo so se odločili z uteme-
litvijo, da so bile že do-
slej prispevne stopnje go-
jpodarstva v šmarski ob-
jini večinoma nižje kot je
republiško povprečje,
poslanci so se težko odlo-
iili tudi za 12,1 odstotno
razbremenitev in razpra-
va v parlamentu je trajala
skoraj dve uri.
Denarja za družbene
dejavnosti in gospodrsko
j^rastrukturo bo tako
jianj. Za komunalo, ceste
iB krajevne programe bo
la primer za dobro tretji-
no manj sredstev.
B.J..
Žalski iiberaici
zapustiii skupščino
Združene opozicijske
stranke Demosa v žalski ob-
čini so na zasedanju pred
tednom dni predlagale zni-
žanje proračunskih sred-
stev v drugem polletju za
delovanje strank, temu pa
so ostro nasprotovali libe-
ralci. Ker niso dosegli so-
glasja, so zapustili zase-
danje.
Združene opozicijske
stranke Demosa so predlaga-
le 80-odstotno znižanje sred-
stev za delovanje političnih
strank v drugem polletju, de-
nar pa naj bi namenili do-
končanju investicije osnov-
ne šole Braslovče ter v prora-
čunsko rezervo.
V imenu liberalne stranke se
je na skupščini najprej ogla-
sil Jani Ulaga. Dejal je, da
nima liberalna stranka nič
proti temu, da v Demosu da-
jo denar Braslovčanom, ne
morejo pa razpolagati z de-
narjem drugih strank. Libe-
ralna stranka po njegovih
besedah ne potrebuje denar-
ja za profesionalca, temveč
za uresničevanje programov.
, Dodal je še, naj razbremenje-
vanje gospodarstva uredijo
na drug način, pritožil pa se
je tudi zaradi tega, ker so po-
budo dobili le dan pred
skupščino. Liberalno stran-
ko je takoj podprl predstav-
nik ZK-SDP Franc Tratar.
Po njegovem financiranje
ureja odlok, ki ga je treba
spoštovati. Vprašal je, ali bi
oba predsednika ravnala
enako, če bi predlog dala
kakšna druga stranka. Tratar
je potem še pojasnjeval, da
tudi ZK-SDP po prvem juli-
ju nima več profesionalca,
denarju pa ne namerava
odreči, ker naj vsaka stranka
z njim razpolaga po svoje.
Zupanu, ki je obenem tudi
predsednik Demosa je pred-
lagal, naj ustvarja red znotraj
svoje hiše in naj ne išče cene-
ne popularnosti. Tej razpravi
je ostro nasprotoval pred-
stavnik zbora združenega
dela, ki seje zavzel za razbre-
menjevanje gospodarstva.
Podpredsednik skupščine
Andrej Šepec je zatem po-
jasnil stališča predsedstva:
podpirajo zamisel o zmanjša-
nju proračunske porabe,
k predlogu pa je treba pristo-
piti v celoti. Janko Kos se je
v imenu liberalcev spraševal
o upravičenosti gradnje pri-
zidka šole v Braslovčah,
Marjan Ribič iz kmečke zve-
ze pa je zavrnil očitke na ra-
čun župana. V nadaljevanju
je bilo slišati še nekaj raz-
prav za in proti, svoje stališ-
če je pojasnil tudi župan Mi-
lan Dobnik. Dejal je, da je
edini cilj njihovega predloga
ustvarjanje ravnotežja med
strankami. Demos bo posku-
šal najeti prostore in uvesti
uradne ure, prostore bodo
plačali, večina obstoječih
strank pa že razpolaga z last-
nimi prostori. Demos je
v predvolilnem boju porabil
samo 20 starih milijard, se-
danja pobuda pa je droben
korak k razbremenjevanju.
Zakaj denar ravno v Braslov-
če - to je Dobnik pojasnil
s tem, da je pobuda moreda
vsebovati tudi namen, zato
so se pač odločili za to šolo,
kije znana po svojih uspehih
in prizadevanjih. Razpravo
je nadaljeval še Vlado Ma-
rovt iz Braslovč, ki je bil
ogorčen zaradi odnosa po-
slancev. Po njegovem so
v večjih središčih vsa leta
gradili objekte iz družbene-
ga denarja, v Braslovčah pa
so izglasovali že četrti samo-
prispevek in večino vsega
dosegli z lastnimi žulji.
Stvari okrog odloka in
možnosti zmanjševanja pro-
računa sta pojasnjevala še
predsednik izvršnega sveta
in vodja komiteja za družbe-
noekonomski razvoj, sledilo
je glasovanje o tem, ali naj
poslanci sploh odločajo o po-
budi. Večina se je odločila
za, vendar glasovanje ni bilo
več mogoče. Poslanci libe-
ralne stranke, pridružil se
jim je tudi predstavnik ZK-
SDP so zapustili dvorano,
skupščina pa ni bila več
sklepčna.
Sicer pa so vse zapisano
problematiko obravnavali
pod točko razno, osrednje
točke so bile namenjene
obravnavi dela organov, ki
skrbijo za zakonitost.
IRENA BAŠA
Zamrznjena stavka
Sredi minulega tedna so
«na razširjeni seji pred-
itdstva osnovne organiza-
Dje sindikata vlakovnih
iipravnikov sestali le-ti
vodilnimi delavci izjjub-
^skega in celjskega Želez-
iega gospodarstva. Na-
JHi sestanka je bil javnost
»ororiti na problem mo-
ifrnizacije celjske železni-
postaje, ki potrebuje
ttdvsem novo elektro-re-
'ino signalno varnostno
"pravo za nemoteno pote-
i^e potniškega in tovor-
t?a prometa.
. Da v zadnjih letih v Celjti
'okolici ni bilo več železni-
*h nesreč gre zahvala le iz-
prizadevnim vlakov-
odpravnikom. V prime-
'"das svojimi zahtevami ne
''uspeli, so zagrozili, da bo-
vkali, imeli pa bi tudi
¦ o  vseh   slovenskih
.-¦kovnih odpravnikov. Ker
L skupni jezik na sestanku
'['"lilnimi in odgovornimi
?vci vendarle našli, so
preložili do oktobra.
^Ja, ki je trajala kar štiri
ure, je bila tudi neke vrste
spoved za preobremenjene
vlakovne odpravnike, ki so
na postaji tudi tisti, na katere
letijo takšni in drugačni očit-
ki potnikov, v svojih zahte-
vah so zato poudarili, da je
treba poleg nove varnostne
naprave čimprej narediti pe-
ronsko streho in adaptirati
celotno postajo. Slednje le-
tos po vsej verjetnosti ne bo
mogoče, ker se Železniško
gospodarstvo ubada s fi-
nančnimi težavami, renovi-
ranja in rekonstrukcije prog
pa je potreben dobršen del
slovenske železniške mreže,
ki jo je politika v povojnih
letih močno zapostavljala.
Na seji je bilo slišati tudi
očitke na račun že izvedenih
modernizacij skih del, pri če-
mer so vlakovni odpravniki
najbolj poudarjali nenehne
pritožbe potnikov zaradi ne-
urejenega dostopa in izhoda
iz postaje, peronške strehe,
ki je še vedno ni (bojda bo
dokončana do zaključka le-
ta) in nefunkcionalnosti pod-
hoda v smislu neprilagoje-
nih stopnic invahdom in pot-
nikom s kovčki na kolescih.
Po štiriurni seji so delavci
grožnjo s stavko umaknih in
dejali, da so pripravljeni po-
čakati do oktobra. Če pa se
do takrat dela ne bodo pre-
maknila z mrtve točke, bodo
s stavko prisiljeni opozoriti
na svoje težave.
N. G.
Ha novimi
Nblaščenci
Celju bodo mladi pari
C^ej izrekali svoj »da«
1™. 11 novimi pooblaš-
Kpi za skleparije zakon-
pzvez, ki so jih na zad-
•rf* zasedanju imenovali
j^fianci vseh treh zborov
J^lje občinske skupšči-
ni 5ed pooblaščenci je tu-
j/oslanci zborov občin-
J skupščine so pri ime-
sitL^Ju pooblaščencev za
nJPanje zakonskih zvez
sj^^evali pluralistično se-
no.^-, predvsem pa ureje-
df.^f^Jihovega osebnega in
C. ^^^§3 življenja. Za
sl^, Pooblaščence v celj-
Jo>„'^^^ini so imenovani:
JanL^X^"er, Aleš Demšar,
C? pril. Marjan Kovač,
ioc I L.ampret, Anton Ro-
^ I,^io Stros, Jože Zim-
*6ain ^^<= Lemut, Viktor
^'^er in Danica Homan.
' I. S.
Rogaška Slatina
Je postala mesto
Ali Rogaška Slatina
ustreza pogojem za mesto?
Pogoje in pravni postopek
določata zakona o urejanju
prostora in o imenovanju in
evidentiranju naselij, ulic
in stavb. Rogaška Slatina
jih izpolnjuje, zato so nase-
lje proglasili za mesto.
Slavnost bo v okviru praz-
novanja občinskega prazni-
ka, 9. septembra.
Kaj je danes potrebno, da
neko naselje preimenujejo
v mesto? Naselje mora imeti
nad 3 tisoč prebivalcev, nad
tisoč delovnih mest in hitrej-
ši razvoj kot v drugih nase-
ljih. Kaj od tega ima Roga-
ška Slatina? V novopečenem
mestu živi 4900 občanov,
v mestu je 5500 delovnih
mest, o hitrem razvoju turi-
stičnega in industrijskega
kr^a pa smo tudi obveščeni,
v kraju z 1400 gospodinjstvi
je le še odstotek kmečkega
prebivalstva, mesto pa pove-
zuje 49 ulic. Pomembni sta 9-
kilometrska zunanja in 1,3
kilometrska notranja obvoz-
nica.
Rogaška Slatina ima tudi
velike razvojne apetite: iz-
gradnjo skupne krajevne či-
stilne naprave, 2 tisoč novih
telefonskih priključkov , do-
končati izgradnjo kulturno
kongresnega centra, začeti
z izgradnjo športno rekre-
acijskega centra, zgraditi
krajevno plinsko omrežje,
nadaljevati z izgradnjo se-
kundarne kanalizacijske
mreže, dokončati vrtec za
200 otrok in prenovo mest-
nega jedra.
Na predlog skupščine kra-
jevne skupnosti Rogaška
Slatina je šmarska občinska
vlada razglasitev za mesto
obravnavala na prvi seji 18.
junija, nato pa so sklep p raz-
glasitvi Rogaške Slatine za
mesto potrdili še poslanci
šmarskega parlamenta.
Kaže, da bomo letos na
Kozjanskem bogatejši vsaj
za dve mesti, Rogaško in
Šentjur.
BRANE JERANKO
Zaščitili so znamenitosti In spomenike
Za šmarsko turistično re-
gijo so naravne znamenito-
sti in kulturno zgodovinski
spomeniki seveda posebne-
ga pomena. V šmarskem ob-
činskem parlamentu so zato
razglasili najpomembnejše.
Imetniki morajo z njimi
ravnati kot dobri gospodar-
ji, varstvene naloge pa
opravlja celjski Zavod za
varstvo naravne in kultur-
ne dediščine.
Za naravne znamenitosti
so določili krajinski park
Boč-Plešivec, Donačko goro
in soteski Bistrice ter Ločni-
ce. Za naselbinske spomeni-
ke so razglasili stara središča
na območju Spominskega
parka Trebče: Bistrico ob
Sotli, Kozje, Kunšperk, Pil-
štajn, Podčetrtek, Podsredo,
Polje ob Sotli, Sedlarjevo in
Sopoto v Olimju. Na sezna-
mu je tudi 16 arheoloških
spomenikov iz vse občine, 10
starih hotelskih zgradb v Ro-
gaški Slatini, 11 grajskih
stavb oziroma razvalin, 71
cerkev in kapel, spomenika
sv. Janeza Nepomuka in At-
temsa v Rogaški Slatini ter
77 starih stanovanjskih hiš,
šol, župnišč, kozolcev, hra-
mov, kašč, zidanic, hlevov in
mlinov. Med zgodovinskimi
spomeniki je 23 vojnih gro-
bišč, partizanska bolnišnica,
spomenikov padlim in spo-
minskih zgradb.
Seznam kulturno zgodo-
vinskih znamenitosti bodo
jeseni dopolnili z znamenji,
kapelicami in še nekaterimi
etnološkimi spomeniki iz-
ven parka. Razglašene spo-
menike bodo vpisali tudi
v zemljiško knjigo. Imetniki
bodo dobili odločbe ter bodo
seznanjeni z režimi varova-
nja, omejitvami, prepovedmi
ter razvojnimi usmeritvami.
B. J.
Sm MED TEDNOM
Piše: Ljiljana Derič
Po denarni unlll marka še
močnejša
še pred slabim letom dni so se Vzhodni Nemci zatekali
na zahodnonemški veleposlaništvi na Madžarskem in
Češkoslovaškem, da bi dobili politični azil v zahodni nem-
ški državi. Od prvega julija letos pa so na meji med drža-
vama celo cariniki ostali brez dela. Združevanje Nemčij
poteka hitreje, kot sije marsikdo mislil, ko je vNDR padel
Honeckerjev režim in ko so posnetki navdušenih množic,
ki so se prvič v povojni zgodovini lahko nemoteno spreho-
dile iz vzhodnega v zahodni Berlin in obratno, obšle svet
in je bilo že povsem jasno, da je združitev obeh Nemčij le
še vprašanje časa.
Prvega julija, točno opolnoči je namreč 'začela veljati
državna pogodba o denarni, gospodarski in socialni uniji
med Nemčijama in na Alexander-platzu v Vzhodnem Ber-
linu so sredi noči odprli banko, v kateri so Vzhodnim
Nemcem že začeli izplačevati nov denar - DEM. Neučaka-
nost Vzhodnih Nemcev, ki so hoteli čim prej priti do
novega denarja, je povzročila tolikšno gnečo in paniko, da
je imela polne roke dela tudi poUcija. Ze nekaj ur pozneje
pa so se množice presehle še v druge banke, ki so, kljub
nedelji, odprle svoje duri, da bi ugodile želji državljanov,
da čim prej pridejo do nove, trdne valute. Strah, da bi kdo
utegnil ostati praznih rok je bil neutemeljen, saj so v zad-
rtih dneh prepeljali iz zahodne v vzhodno državo dobrih
šest ton DEM - v skupni vrednosti 25 milijard mark.
Tisti, ki so menili, da bo denarna unija med Nemčijama
omajala vrednost marke so se zmotili. Že v ponedeljek se
je njena vrednost glede na dolar na tujih deviznih trgih
celo okrepila. In ne le to. Nekateri fmančni izvedenci
napovedujejo, da se bo marka še naprej krepila in da se
utegne dvigniti na vrednost ameriškega dolarja.
A vse vendarle ni ravno rožnato. Združevanje Nemčij je
v praksi bolj podobno priključevanju vzhodne države
zahodni in seveda pomeni najkrajšo pot Vzhodne Nemčije
v kapitalizem. Država vstopa v socialno tržno gospodar-
stvo, za katerega pa je sestavila formulo v glavnem ZRN.
Od prvega julija v NDR že veljajo številni zakoni in pred-
pisi, ki pomenijo prilagajanje gospodarskega in socialnega
sistema normativom, ki veljajo v ZRN. Toda v novih raz-
merah se bodo številne tovarne, ki so lahko obratovale le
v pogojih bivšega sistema »potopile«. Brez dela bo najbrž
ostalo približno milijon ljudi.
Precej bolj v zraku pa so posledice mednemške združi-
tve na političnem in vojaškem področju. Kajti, tudi po
drugem srečanju zunanjih ministrov SZ, ZDA, Velike Bri-
tanije in Francije ter obeh Nemčij (pred dobrim tednom
v Vzhodnem Berlinu) je še vse odprto. Zahod zavrača
sovjetski predlog, ki v prehodnem triletnem obdobju
predvideva zmanjšanje čet štirih velesil na nemškem
ozemlju na polovico, nato pa na simboličen kontigent, če
jih ne bi že povsem umaknile (iz Berlina naj bi jih uma-
knile že v šestih mesecih). Za nemške oborožene sile pa
ns^j bi že v okviru pogajanj dva plus štiri sklenili, da ne
bodo štele več kot 200 do 250 tisoč mož, medtem ko naj bi
Nato in Varšavska zveza obljubili, da v prihodnjih petih
letih ne bosta širili območja svojega delovanja.
V sovjetskem predlogu se seveda skriva prizadevanje,
da je bila združena Nemčija hkrati članica obeh blokov,
medtem ko kancler Kohl vidi bodočo združeno Nemčijo
kot članico Nato.
Skratka, glede prihodnosti združene Nemčije je še pre-
cej neznank in bližr^ji obisk zahodnonemškega kanclerja
v Moskvi seveda sodi v sklop sestankov, ki se bodo letos
še zvrstili z namenom odpraviti razlike v mnenjih glede
združevanja Nemčij. Komentarji zahodnonemških politi-
kov so optimistični. Upajo, da bo dogovor o mednarodnih
posledicah nemške združitve dosežen do novembra in da
bodo še letos (decembra namreč) spravili pod streho prve
povojne vsenemške voUtve, s čimer se zdaj strinjc^o tudi
vzhodnonemški socialdemokrati, ki so bih prej glede tega
zadržani.
Odločilni kongres sovjetske
partije
Na končuje vendarle vsaka stran malo popustila. Litov-
ski parlament je izglasoval sklep o razglasitvi stodnevnega
moratorija za deklaracijo o neodvisnosti, soYJetska vlada
pa spet odprla Litvi naftno pipo. Moratorij in pričetek
pog^anj o litovski neodvisnosti je bilo pravzaprav priča-
kovati, s^ je bila Litva potisnjena ob steno. Premierka
Prunskienejeva namreč s svoje nedavne poti po Zahodu ni
prinesla konkretne pomoči, marveč le moralno podporo,
s katero pa si gospodarstvo, kije po sovjetski blokadi zašlo
v hude težave, ne more prav nič pomagati.
Po drugi strani so po poti Litve zdaj zakoračili še Mol-
davci. Vodja sveta moldavske narodne fronte je namreč
pozval k ustanovitvi etnično čistega ozemlja - »romunske
republike Moldava«. In v takšnih razmerah, ko se v posa-
meznih republikah krepijo odcepitvene težnje, v partiji pa
veča prepad med reakcionarji in radikalci, seje v Moskvi
začel 28. kongres KP SZ. Mihail Gorbačov ga je že na
samem začetku, v svojem uvodnem referatu poimenoval
v odločilni kongres, na katerem se je treba odločiti ali
naprej po poti sprememb, ali nazaj, zavedajoč se vseh
posledic tega. Na kongresu šibka - radikalna struja (ima
komaj dva odstotka delegatov, sicer pa okrog 40 odstotkov
somišljenikov) se zavzema za modernizacijo partije, ki naj
se odpove monopolu na oblast in za zavezništvo, oziroma
utrditev levosredinske koalicije. Toda na tem kongresu se
bo moral odločiti predvsem Gorbačov, ki je bil do zdaj
s svojo ekipo v sredini in tako tudi v navskrižnem ognju
z leve in desne. Prvi so mu očitali počasnost, drugi pa, da
vodi partijo in socializem v prepad. Gorbačov je do zdaj
sicer dobro taktiziral, a je imel vselej več časa kot ga ima
zdaj.
4. STRAN - 5. JULIJ 1990
GOSPODAlis^
Novo podjetje
Vepro
v zreškem Cometu te-
če proizvodnja brez po-
sebnih problemov, saj so
v dosedanjih mesecih
v tem podjetju naredili
nekoliko več kot v ena-
kem lanskem obdobju.
Osnovni problem pa je,
tako kot v večini podje-
tij, povezan z likvidnost-
jo, saj ima Comet pri
svojih kupcih tromeseč-
no realizacijo.
Večina teh terjatev je
zapadHh, osnovni pro-
blem pa je, kako izterjati
ta denar. Kljub temu ima
Comet do drugih zelo ma-
lo obveznosti. Položaj re-
šujejo predvsem z izvoz-
no realzacijo, s katero so
nadomestili v letošnjem
letu okoli 40 odstotkov
odstotni izpad na doma-
čem trgu.
Pred kratkim pa so
v Cometu podpisah po-
godbo z velenjskim Ve-
plasom, konjiškim IMP
in zasebnikom Borutom
Kulavcem iz Maribora
o ustanovitvi mešanega
podjetja za proizvodnjo
jadralnih desk Vepro. Ve-
plas daje pri tem tehnolo-
gijo in znanje, IMP pro-
store, Comet in zasebnik
pa delež v kapitalu. Sedež
podjetja bo v Slovenskih
Konjicah. Prvi dve leti
naj bi se podjetje prežive-
lo s proizvodnjo jadralnih
desk. V tem času bodo
razvih nove programe, ki
bi kasneje predstavljali
več kot polovico realiza-
cije novega mešanega po-
djetja. RP
Uspešni predvsem
po zaslugi izvoza
Laško gospodarstvo dokaj uspešno ribari v kalnib vodah
slovenskega gospodarstva
v zapleteni gospodarski
situaciji, v kateri se podjet-
ja srečujejo z likvidnostni-
mi težavami in blokiranimi
žiro računi, veliko pa jih je,
ki jim grozi uvedba stečaj-
nega postopka, se laško go-
spodarstvo še relativno do-
bro skuša obdržati na po-
vršju.
V občini namreč ni podje-
tij z blokiranimi žiro računi,
če odštejemo tiste, za katere
je bil že uveden stečajni po-
stopek (Turistično-gostinsko
podjetje Savinja Laško in
Gostinsko podjetje Radeče).
Za obe je bil stečajni posto-
pek uvedek sredi maja, med
največje izgubarje v občini
pa že od lani sodita tudi Rud-
nik rjavega premoga Laško
ter tozd za promet Zidani
Most, ki posluje pod okri-
ljem ŽTO Ljubljana.
Na podlagi poročil vodil-
nih delavcev nekaterih la-
ških podjetij lahko zapiše-
mo, da se vsa srečujejo z lik-
vidnostnimi težavami. Tudi
laška pivovarna, ki sodi med
najuspešnejša, in ki je v pr-
vih petih mesecih letos pro-
dala veliko več piva kot
v enakem obdobju minulih
deset let. S tem se uvrščajo
v jugoslovanski vrh po koli-
čini prodanega piva.
Likvidnostna situacija pa
je vpivovarni kljub temu
slabša. Vzrok za to je treba
pripisati manjšemu prometu
v trgovini, kar vpliva na dalj-
šo vezavo finančnih sredstev
trgovskih organizacij, saj te
s sorazmerno dobro prodajo
piva pokrivajo najprej svoje
fiksne stroške, s tem pa pivo-
varni ne poravnavajo pravo-
časno finančnih obveznosti.
V pivovarni tudi ugotavljajo,
da so cene surovin in repro-
materiala še vedno previso-
ke, pričakujejo pa, da se bo-
do še povišale. Ob tem so pe-
simisti glede realizacije svo-
je zahteve, naj bi država
zmanjšala prometni davek
na njihov proizvod, čepray
so pristojni to že večkrat ob-,
ljubili. S pametno poslovno
naravnanostjo pa se pivovar-
na vendarle lahko prišteje
k uspešnejšim slovenskim
podjetjem.
V občini Laško delujeta
tudi dve lesni podjetji, Les-
nina-Sopota Li in Bor Laško,
kiju sicer prizadevajo sploš-
ne težave slovenske lesne in-
dustrije, vendar pa bosta, po
predvidevanjih, ob polletju
poslovali brez izgube. V So-
poti so proizvodnjo preu-
smerih predvsem na angle-
ško in kanadsko tržišče, de-
lež proizvodnje za izvoz pa je
90 odstoten. Kljub temu fi-
nančni rezultati kažejo na
likvidnostne težave. Te izvi-
rajo, kot ugotavljajo v Sopo-
ti, predvsem iz minulega le-
ta, ko je bil dinar vrsto mese-
cev umetno precenjen, zato
izvozniki niso prejeli ustrez-
ne protivrednosti. S seda-
njim stabilnim, a zopet pre-
cenjenim dinarjem, ne more-
jo nadoknaditi izpada do-
hodka iz minulega leta. Ven-
dar iščejo izhode z boljšim
izkoristkom lesa, z novo or-
ganiziranostjo, s kvalitetnej-
šimi izdelki, ki jih uvrščajo
v višji cenovni razred, še
vedno pa jim primanjkuje
denarja za razvoj in boljš«
osebne dohodke. Pomanjka-
nje investicijskih sredstev
nadomeščajo z medsebojno
pomočjo in dobrim sodelo-
vanjem s sorodnimi podjetji,
nizke osebne dohodke pa,
kot pravijo, odtehta zavest
o zagotovljenem delovnem
mestu in obratovanju proiz-
vodnje.
Z nemajhnimi težavami so
se letos srečevali tudi v Boru
Laško, ki ga je zapustilo pre-
cej strokovnjakov in vodil-
nih delavcev. Kljub vsemu
seje situacija umirila, zato so
sredi junija pričakovali mini-
malni pozitivni polletni fi-
nančni rezultat. V Boru še
imajo naročila za domači in
tuji trg, izvoz so celo nekoli-
ko povečali, kljub vsemu pa
največjo težavo za podjetje
predstavlja nelikvidnost. Te-
žave so s plačili kupcev,
predvsem velikih trgovskih
podjetij, medtem ko manjša
zasebna in tuji kupci, plačil-
ne obveznosti redno izpol-
njujejo. Prodajne cene izdel-
kov so v Boru na ravni lan-
skoletnih novembrskih, po-
leg tega pa omogočajo še
okoli 30 odstoten popust.
Kljub temu je finančni rezul-
tat poslovanja pozitiven.
Podjetje Metalles Radeče,
ki ga tvorita delovni enoti
kovinarstvo in mizarstvo,
prodaja svoje izdelke pred-
vsem na zunanjem trgu, le
manjši del proizvodnje pro-
dajajo na konvertibilni trg.
Vendarle pa se srečujejo
s problemom nelikvidnosti
in slabih poslovnih rezulta-
tov" čeprav imajo vse proiz-
vodne zmogljivosti polno za-
sedene in upajo, da so težave
le prehodnega značaja.
Med izgubarje v laški obči-
ni se je že lani vpisal Rupnik
Laško. Tam, ugotavljajo, da
so se znašli v situaciji, ko
imajo zalog največ za dve le-
ti. V primeru večjega dotoka
investicijskih sredstev pa
imajo raziskanih zalog za
okoh deset do petnajst let.
V Rudniku že razvijajo pro-
gram, ki bi jim v primeru po-
novne odločitve o zapiranju
jame pomagal čim manj bo-
leče preusmeriti večji del zu-
nanjega obrata. V teku so tu-
di aktivnosti za njihov vzpo-
redni proizvodni program iz-
delkov iz prenapetega votle-
ga betona. Če bo program
sprejet, ga bodo pričeli pred-
vidoma izvajati v pričetku
prihodnjega leta.
Tudi v Timu Laško še ved-
no dokaj uspešno poslujejo.
Znotraj podjetja se kažejo
velike razUke med posamez-
nimi programi tako v fizič-
nem obsegu proizvodnje kot
v prodaji. Pomanjkanje del
v gradbeništvu in zmanjšan
obseg investicijskih vlaganj
v državi, se najbolj odraža
v plasmanu nekaterih izola-
cijskih materialov in investi-
cijske opreme, znake upada-
nja pa kaže tudi program
embalaže. Za razliko od lani
imajo nekaj del več v monta-
ži. Čeprav imajo v Timu ter-
jatve še vedno večje od ob-
veznosti, so kljub vsemu
v vedno težji situaciji. Zato
so okrepih intenzivnost iz-
terjatev zapadlih terjatev, tu-
di za ceno manjšega plasma-
na, obseg proizvodnje so po-
dredili možnostim na trgu in
povečali koordinacijo naba-
ve, proizvodnje in financ.
Ugotavljajo tudi, da so so-
sednje obremenitve gospo-
darstva prevehke in bi jih bi-
lo potrebno hitro znižati. Že
dalj časa pa se v Timu zavze-
majo tudi za spremembe
v obdavčitvi izolacijskih ma-
terialov. Menijo namreč, da
bi ti morah biti neobdavčeni,
ker so neposredno vezani na
varčevanje z energijo, nena-
zadnje pa je to praksa tudi
v razvitem svetu.
Tudi v Kori Radeče, ki
proizvaja otroško konfekci-
jo, po svojih močeh skušajo
premagati likvidnostne teža-
ve. Močno so se usmerili na
proizvodnjo za zunanje tržiš-
če, zato so v prvih treh mese-
cih letos delah tudi vse sobo-
te. Ker pa je tehnologija za-
starela, so za proizvodnjo iz-
delkov porabiU skoraj polo-
vico več časa kot ga priznava
tuji partner. Zato so se odlo-
čili za nakup novega traku
v šivalnici z novimi stroji in
tehnologijo. Visoke cene
svojih izdelkov pa pripisuje-
jo tudi napakam zvezne vla-
de, ki je sicer sprostila uvoz
predvsem pri končnih izdel-
kih, ne pa tudi pri uvozu tek-
stilnih surovin, kemikalij in
strojev, ki jih na domačem
tržišču primanjkuje.
NATAŠA GERKEŠ
V nekaterih laških podjet-
jih so v minulih mesecih ne-
koliko zmanjšali število za-
poslenih, čeprav do večjega
odpuščanja delavcev ni pri-
šlo niti pri podjetjih, ki so
šli v stečj. Tako je trenutno
v občini 332 iskalcev zapo-
slitve, podatki veljajo za
zaključek maja, od teh jih je
le Z6 takšnih, ki izhajajo iz
podjetij, za katera je uve-
den stečajni postopek.
Štajersica banica
Pobudo za njeno ustanovitev dal YU Stip
Se letos naj bi v Celju
ustanovili Štajersko banko
obrti, najkasneje do aprila
prihodnjega leta pa bi v Ce-
lju zrasel tudi nov obrtni di-
skontni center. Pobuda za
ustanovitev obeh institucij
prihaja Iz YU Stip inženi-
ringa.
V bistvu gre z ustanovitvi-
jo obeh institucij za reševa-
nje najbolj perečih proble-
mov obrti in drobnega go-
spodarstva - za financiranje
razvoja in delovanja ter za
oskrbo z repromaterialom in
blagom široke potrošnje.
Banka bo delniška družba,
namenjena obrti, podjetni-
štvu in občanom, s predvide-
nim ustanovnim kapitalom
v višini 42 milijonov dinar-
jev, kar bi zagotavljalo okrog
560 milijonov dinarjev kre-
ditnega in drugega potenci-
ala banke. Ustanovni kapital
naj bi banka, ki bo locirana
v stari stavbi Službe družbe-
nega knjigovodstva, zbrala
z izdajo delnic. Tretjino bi jih
prodali občanom, tretjino
obrtnikom in tretjino podjet-
nikom. V strukturi kupcev
naj bi bile tudi domače in
tuje banke in država.
Glavni področji bančne
dejavnosti Štajerske banke
bi bila hranilništvo in inve-
sticijsko bančništvo, ustano-
vili pa bi tudi bonitetno služ-
bo. Za zasebni sektor bo po-
membna uvedba zavaroval-
nih posojil na osnovi lom-
barda in hipoteke.
Lokacija diskontnega"
obrtnega centra za oskrbo
obrti, manjših podjetij in
drugih z repromaterialom,
blagom široke potrošnje in
opremo še ni določena, po-
budniki pa se ogrevajo za ha-
lo »D« Zavoda Golovec. Cen-
ter naj bi bil vsekakor druga-
čen od doslej poznanih
v Sloveniji, saj bi poleg
oskrbne funkcije (podprte
s sodobnim računalniškim
vodenjem poslovanja) skrbel
za marketinške dejavnosti
pri pospeševanju prodaje
proizvodov obrtništva in po-
djetništva. Klasično prodajo
naj bi dopolnjevali s katalo-
ško in vzorčno prodajo,
uvedli pa bodo tudi sistem
članskih izkaznic.
Z diskontom bi, zaradi te-
ga ker med proizvajalcem in
kupcem ne bi bilo številnih
posrednikov, poskrbeh za
konkurenčne cene ter s tem
prispevali k preprečevanju
odliva v tujino, kjer se naši
obrtniki oskrbujejo v Metro-
ju in njemu podobnih cen-
trih.
Gre torej za medsebojno
povezana projekta, ki naj bi
prispevala k razvoju obrti,
zato pobudniki menijo, da si
zaslužita tudi podporo vlade
in njenih institucij.
RP
OKNO V JUGOSUiVIJii
Piše: VLADO ŠLAMBEr^^K
Pa se sliš' - »glas ljudstva«
v Srbiji so hodili na referendum kar dva dni,
vendar izid pozitiven. Na glasovnicah so obkrožali'»23-
»proti«, pri čemer je »za« pomenilo, da podpirajo pfJ
Slobodana Miloševiča, po katerem n^ bi komuni^
oblasti sprejeli najprej ustavo (do konca leta 1990), pQj
pa naj bi šele drugo leto imeli »svobodne, demokrat«
večstrankarske tajne volitve«. Opozicija je predlao
zamenjan vrstni red, torej najprej volitve, potem pa    u''
se nova oblast odločala, kakšno Močno Srbijo hoče .
komunistično ali demokratično«, kot pravijo opo^"
onalci.
Ker je v Močni Srbiji vpisanih 6,6 milijona volii^,,
potrebuje Slobodan Miloševič dobrih 3,3 milijona glaso
Da jih bo dobil, o tem skoraj ne dvomimo. Računati
treba, da je bila opozicija, zlasti pet najmočnejših od 55
strank, kolikor jih je v Srbiji, povsem nemočna. Ni nam J
imela niti najmanjše možnosti, da bi se s svojimi staliž^
prebila v javna glasila, ne na televizijo, ne v Miloševičev'
Slobodanko, kot zlobneži imenujejo dnevnik Politiko
v druga glasila. Brez javnosti, to vemo, brez javne predsta^
vitve stališč pa ni mogoče računati na uspeh. V zadnjem
hipu pa je opozicija še spremenila svoj načrt in iz bojazni
k^ se lahko Zjgodi na Kosovu, podprla Miloševiča.
Razen tega je treba računati, da so po prvih poročilih 1,
Srbije oziroma hvalnicah že ugotavljali, da je bilo več
volilcev, kot je sploh bilo vpisanih v volilne imenike, (je
dodamo še, da so volilni odbori enaki, kot so biU novem,
bra lani, ko je Slobodan Miloševič marsikje zmagal 2 več
kot 100 odstotki glasov (!), potem je bolj ali manj jasno, da
mu tudi tokrat ne bo ušlo potrebnih 50,1 odstotka glasov
Razen seveda spet na Kosovu, kjer še tako spretni odbori
niki ne bodo mogli po mili volji goljufati z glasovnicami
V glavnem so v pokrajini obiskovali volišča le Srbi, Črno.
gorci, Muslimani in Romi, teh pa ni več kot desetina vseh
volilnih upravičencev od 1,020.000. Podobno je bilo tudi
v Vojvodini, kjer so Mažari napovedali bojkot, tako daje
vprašanje, če bo oblast dobila za svoj predlog več kot
polovico od 1,5 milijona volilcev, saj so glasovi »za« so
dvomljivi, če izvzamemo priseljence iz ožje Srbije in s Ko.
sova.
Vseeno pa bi bilo res veliko presenečenje - glede na vse
dogajanje zadnje dni v Srbiji, na pospešeno uradno kam-
panjo za referemdum v javnih glasilih, na prisilno ključav-
nico na ustih opozicije in na znanje v »delanju« rezultatov
vohtev - če ne bi predlog Slobodana Miloševiča dobil
dobrih 3,3 milijona glasov. Res se brez vedeževalke nične
ve, vendar tokrat vsi pogledi v stekleno vedeževalsko
kroglo kažejo na uspeh vladajoče komunistične stranke,
ki se bo čez dober teden stopila s SZDL v Socialistične
stranko Srbije.
Domači turisti stavkajo
Medtem ko se v Srbiji ukvarjajo z »delanjem rezultatov«
referenduma, turistični strokovnjaki v Jugoslaviji štejejo
turiste in jamrajo, da nam odpadejo le drobtinice z mize
turističnih bogatašev. Po zadnjih podatkih je skor^ pov-
sod manj turistov, kot jih je bilo lani, podatki kažejo, daje
na marsikaterem območju celo do 40 odstotkov mar,
domačih turistov kot prejšnja leta.
V letu 1990, ki je razglašeno za leto evropskega turizma
n^ bi prišlo na staro celino okrog 6,7 milijona Američa-
nov, ki naj bi potrošili 12 milijard dolarjev, prišlo n^ bi
tudi 1,5 milijona Kanadčanov in kar 12,5 milijona Japon-
cev, iz ZRN Nemčije naj bi letovalo v tujini več kot 28
milijonov ljudi -letos jih bo veliko odšlo k »bratom-
v bivšo Nemško demokratično republiko, ki ima zdaj
odprto mejo in sta državi praktično združeni - tukaj so k
Britanci, Nizozemci, Francozi, Danci in drugi Skandi-
navci. Od vseh teh naj bi imeli v ncjboljšem primeru
v Jugoslaviji okrog 10,000.000 prenočitev in dobili od
turizma okrog 2,5 milijarde dolarjev. Pa še to je pravzaprav
veliko, če upoštevamo, da je vse več pritožb nad previso-
kimi cenami v zunajpenzionski ponudbi, slabo kakovostjo
storitev, pomanjkanjem zabave, slabimi ptt in prometnimi
zvezami, vključno s cestami; marsikoga je tudi strah
zaradi vročega političnega poletja, ki vzbuja pri tujcih
negotovost in uvršča Jugoslavijo med »nestabilne tun-
stične države«.
O kakovosti našega turizma in cenah priča tudi dejstvo,
da se vse več Jugoslovanov - pač glede na možnos«
v denarnicah - odloča za letovanje zunaj države, ki
v končnem seštevku po navadi cenejše od domačega.
Zd^ tisti, ki bi si morali prizadevati, da bi se stvan
v našem turizmu popravile, že vpijejo na pomoč in posku-
šajo privabiti vsaj domače goste z gesli, kot so »Vsakem"
turistu zagotavljamo varnost«, »Ostanite tukaj, če st«
domoljubi«, »Mislih smo na vas« itd. Računajo tudi še"
rešilno bilko - na'motorizirane sodobne nomade s severi
tako imenovane individualne turiste, ki se za državo'
kr^ letovanja odločijo v zadnjem hipu. Kot skraj"
rezerva so tu še Itahjani, ki bodo konec tega meseca 1^
zlasti avgusta vsaj delno reševali jugoslovanski turiz^""'
Delnice In obveznice namesto
dinarjev
Ta teden - prazniku navkljub, ki bo verjetno zadnji  ^
borca v povojni Jugoslaviji - bodo po podjetjih r"''^
preračunavali, za kohko lahko dvignejo plače oziroRi^
jih bodo sploh lahko. ,jp
V soboto je namreč zvezni zbor skupščine SFRJ z ^^.^(p
večino glasov sprejel zakon o plačah, ki bo veljal eno  ^
Glavni točki zakona sta, da lahko plače dvigujejo le tis
uspešno gospodarijo, pa še ti so omejeni v izplačilu 'Aj-j
vino lahko dajo le v določenem odstotku, sicer pa
delavce nagradijo le z obveznicami ali z delnicam ^^^^
seveda je tudi ta zakon jugoslovanski, se pravi, z ^^^mi
Gre za to, da so vsi Markovičevi izračuni delani na     ^^ti-
za december 1989 ~ maj 1990, vemo pa, da uradnih'j^^j.
stičnih številk o povprečnih plačah v republikah ali p
jinah ne bo vsaj še pol meseca - toliko statistika vs^^^
zamuja - zato bodo možne razne špekulacije. Sicer P^^j jii
takih pomanjkljivih zakonov zadnja desetletja že vaj
so prava poslastica za »strokovnjake«, ki v nekaj   j.
n^dejo luknje v zakonu. Vse »v korist delovnem^
stvu«, ki ima v Jugoslaviji uradno še zmerso oblast ¦•   ^

5. JULIJ 1990 - STRAN 5
if imenu ideologije
nA sredine druge polovi-
«reišnjega stoletja, ko so
t«f v Celju aritmetično
¦ nO numeracijo dokončno
J'*" «iali z oštevilčenjem
^Jo ulicah in so izvedli
''lošno imenovanje ulic in
!p'y so mestne uprave iz-
¦ile i" določale ulična
* foa po  najrazličnejših
•terijih. Ti so se z novimi
''"liti^nimi razmerami in
JiloDinimi zgodovinskimi
5jodki sicer spreminjali,
splošno pa so v vseh ob-
fbjih prevladovali ideolo-
momenti.
jjeupoštevanje načela, da
tftudi v uličnih imenih izra-
l del mestne zgodovine, je
f zadnjih sto letih vnašalo
.,!isko nomenklaturo kaos
do, ki se je na nivoju
...anjega življenja kazala
Jj v paradoksalnih situaci-
ji; Celjan, ki se je v letih
^ prvo svetovno vojno ro-
llvRotovški ulici, je svoja
,troška leta preživel v Pre-
novi uhci, okupacijo na
•:gu Adolfa Hitlerja, povoj-
^leta pa na Stahnovem tr-
ain, po sporu z Informbiro-
B, na Trgu V. kongresa.
Četudi nas danes upravi-
«no bodejo v oči nekateri
3a\i ulic in trgov, ki izhaja-
li iz »slavnih revolucionar-
^tradicij«, kritičen pogled
rveč kot stoletno zgodovino
jhiih imen v Celju ne do-
Buje tistega, kar bi nekate-
i iddjučno želeli naprtiti
loraj polstoletni boljševi-
tfni praksi. Ideološki krite-
^ pri določanju uličnih
ien so bili namreč odločil-
itako v času ranjke Avstri-
lin stare Jugoslavije, kot
led okupacijo ali po njej.
lendar je kvantitativno pri-
ilodo odločilnih sprememb
¦|estni nomenklaturi po
¦adu dvojne monarhije,
¦je slovenski občinski od-
kir- v veliki želji po do-
&iim »slovenizaciji« mesta
¦Mja 1919 preimenoval ve-
čino celjskih ulic in trgov,
pri tem pa v glavnem prezrl
pomembne historične argu-
mente.
Kot dokazuje pričujoča
razpredelnica, so po razpadu
dvojne monarhije obranih
svoja imena le redke ulice in
trgi (Gledališka, Kolodvor-
ska, Samostanska, Kovaška,
Vrvarska in Gosposka ulica;
Ljubljanska cesta; Glavni
trg),'medtem ko kontinuiteta
med »staro« in »novo« Jugo-
slavijo {vsaj kvantitativno) ni
bila tako grobo pretrgana.
Res je sicer, da so nove revo-
lucionarne oblasti vse celj-
ske trge (razen Muzejskega)
in pomembnejše uhce ter
ulice z ideološko nesprejem-
ljivimi nazivi (npr. Gospo-
ska), poimenovale po simbo-
hh revolucije in komunizma,
vendar so vseeno ohranile
precejšnje število starih tudi
za njih ideološko sprejemlji-
vih uhčnih imen. Seveda pa
so pri tem delale veliko večje
napake kot prva slovenska
uprava po prvi svetovni voj-
ni, ki je poskušala z novimi
uhčnimi imeni predvsem po-
trditi slovenski značaj
mesta.
Več kot stoletna zgodovi-
na celjskih uhčnih imen in
trgov torej dokazuje, da zara-
di prevlade ideoloških načel
nad historičnimi, mestne
oblasti niso uspele zagotoviti
načrtne in sistemske mestne
nomenklature. Zaradi tega
bi se veljalo pri odločitvsdh,
ki jih lahko na tem področju
v kratkem pričakujemo tudi
v Celju, držati besed, ki jih je
pred več kot šestdesetimi le-
ti zapisal V. Fabjančič: »Vsa-
ko mesto, ki se diči s svojo
preteklostjo, mora brižno
gledati na to, da se ostanki in
spomini iz minulih stoletij
ne zatro brez predsodka,
marveč se ohranijo za bodo-
ča pokolenja, da si bodo za-
namci brez težav mogli pre-
dočiti razvoj in zgodovino
mesta.
Ulična imena so maj-
hen del teh spominov prete-
klosti, vendar za njeno spoz-
navanje velikega pomena.
Kaos v uličnem imenovanju
mora izginiti. Zavlada naj
zgodovinska upravičenost,
smiselnost in red«.
Pregled Imen pomembnejših ulic in trgov
Ulice, ceste, trgi itd.
^firočUo s seje Komisije za poimenovanje ulic
•So vprašanja, na katera je treba ne-
boma odgovoriti,« je v uvodnem
'^'-bljanju časa rekel gospod Predsed.
-'¦ iBkoj pridal, da je nesramna boljše-
;^tJčna oblast po t. i. izbruhu svobode
••^iTaf na nos preimenovala vse, kar
^^preimenovati dalo, sploh pa ulice,
^'e in trge. »Nova demokratična
Jast,« je rekel, »tega ne bo več pre-
?^a, zato bo takoj preimenovala,
preimenovati treba. Treba pa je
^enovati vse, kar so že omenjeni
^^neži preimenovali, sploh pa
ceste in trge.«
Ji^a primer,« je rekel gospod Socde-
;*a(, »Trg V. kongresa. Lepo vas
Kakšno ime pa je to?! Kaj
'''^ pomeni? Kongresa - krščen Ma-
::'5 pa še petega povrhu! Zakaj pa
;• sedniega ah devetega, ko pa ja ve-
"a je vsak bil nadvse uspešen in
njimi sploh ni bilo hobene raz-
;.'^ot med orožnimi vajami: vse so
1^9' potrebne i vrlo dobre. Udele-
J^Pa vedno isti in v enakem stanju,
;h kakšnem.«
S[* je povzel besedo gospod Krist-
)t^^^okrat, »točno tam, na tem le-
•Isfe ^' ^    stoletju mino-
niiJ^^osfan, ki gaje pred nek^j leti
tfs genialno izničil tisti
^0 ^      /asada in za to dobil na-
^itnl      S3 vrag! Zakaj se ta trg ne
..Covai Minoritski trg?«
^Jf^^"^' daje predlog za v koš,« je
^ Po/ l^^^^^š Prenovitelj. »Trdim pa,
\!^!"^iJanov sploh ne ve za tiste
hi fj^'^rite ah kaj so že bili, poleg
^%l.P3 tudi drugi del te besede
\     bontona preprosto neprime-
»S scanimo kulturni!«
; J^o! Vaša razlaga je iz trte zvi-
^Pod Prenovitelj. Pa naj bo. Po-
^ en predlog - Marijin trg. A ni
1   Jfrijina Cerkev - Marijin trg,«
'^^ Sospod Kristjan in tudi De-
rhokrat. »Mi smo za,« je rekel gospod
Zelenec. »Še vedno boljše Marijin kot
pa Cinkarniški.«
»Mi smo tudi skoraj za,« je podprl
gospoda Zelenca gospod Kmet.
»Je pa nekaj,« je nadaljeval, »jaz bi
- saj vsi vemo, da so v tej državi kmeti
najboj izkoriščani in bogi - ta trg ime-
noval Kmečki trg. Kaj pravite na to?«
Tovariš Socialist je predlog začuda
prvi zavrnil: »Čujte, gospod Kmet,
Kmečki trg sredi mesta, ne vem, jaz za
kaj takega še nisem slišal. Zato predla-
gam enostavno pa logično ime - Trg
pri magistratu.«
KOZERIJA
Zdajci se je oglasil gospod Socde-
mokrat: »Mi je zelo žal. Jaz sem proti.
Kako to mislite - pri magistratu?! Če
se kaj spoznam na Celje, je v tem magi-
stratu muzej vaše revolucije, ves
v marmorju in v brzostrelkah. Navse-
zadnje se pa tudi mesnici tam zraven
reče, če se ne motim. Pri magistratu.
Mislim, da trgov pač ne moremo ime-
novati po mesarjih ali pa po mesu, ki
ga*prodajajo, pa četudi je teletina.«
»Bodimo resni,« je zdaj opomnil go-
spod Predsed. »Dve uri že lomimo ta
križev pot, pa smo še kar pri prvi po-
staji. Bojim se, da sploh nikamor ne
pridemo. Predlagam, da se zberemo
pa greirio lepo od začetka. Katere stav-
be so še tam? Bi lahko z njihovimi
imeni ah značilnostmi poimenovali ta
trg? Bi? Torej začnimo!«
Ljube bralke, spoštovani bralci, tu
prekinjam poročilo s te zares maraton-
ske seje. Bodite mi hvaležni - skrbim
za vaše živce! Naj vam zato povem le
še to - in to je najbolj sveža novica - da
so člani komisije po peturni razpravi
o teh pomembnih vprašanjih podah še
tehle 9 predlogov:
- Sodnijski trg
- Trg Ljubljanske banke, enota Trg
V. kongresa
- Trg pri dobri Zvezdini kavici
- Baby trg
- Trg Državne založbe Slovenije
- Tiskarski trg
- Službe družbenega knjigovodstva
trg
- Trg mlajših arestantov in
- Konusov trg
Apriorno so zavrnili dva predloga, in
sicer: Beko trg in pa Trg najnovejšega
prenoviteljskega kongresa s piknikom
in somišljeniki na Gričku.
Po intervenciji celjskega turistične-
ga društva so na spisek uvrstili še en
predlog - Bastlov trg.
Katero ime bo izbrano, ni mogoče
predvideti.
V Marijini cerkvi bodo v ta namen
vsekakor darovali sveto mašo. B^je se
je bo udeležil tudi Maks Kameleon in
vs^j pol absolutno neodvisnih in nad-
strankarskih sodnikov.
Naj jih Sveti Duh razsvetli. Pa člane
dotične komisije tudi, ki so ob reševa-
nju teh tako zelo pomembnih vprašanj
čisto pozabili na rnalenkosti, kot so
Emo, Cinkarna in Železarna.
TONE ZELENŠEK
Hlmalajcl na poti domov
Konec tedna se vrača domov del celjske alpinistične
odprave, ki je osvajala himalajski osemtisočak Nanga
Parbat v Pakistanu. Žal tokrat Celjani niso imeh sreče.
Kot toliko odprav pred njimi, so morali odnehati tik
pod vrhom, ksOti slabo vreme jim je onemogočilo
vsako napredovanje. Zaenkrat smo iz Pakistana prejeli
samo skopo vest, v kateri^poročajo še, da so vsi zdravi,
in da se dobro počutijo. Žal do zaključka redakcije še
nismo izvedeh, kd^ natančno bodo pristali na zagreb-
škem letališču. Vsekakor bo to prej kot 8. julija, kakor
so se nameraveOi vrniti sprva.
................. . .   ........       MK.
Razliremenitev bo
s 7. avgustom IS-odstotno znižanje
prispevkov, plače ne bodo zato nič višje
v skladu s spremenjeno
republiško zakonodajo bo
tudi celjsko gospodarstvo
s 1. avgustom za 15 odstot-
kov razbremenjeno plače-
vanja prispevkov za skupne
družbene potrebe v občini.
Odlok so po hitrem po-
stopku sprejeh poslanci ob-
činske skupščine, predlaga-
no 15-odstotno znižanje pri-
spevkov pa so izračunale
strokovne službe občinske-
ga komiteja za družbene de-
javnosti.
V strokovnih službah so
ob izračunavanju znižanja
prispevkov zagotovih, da
programi posameznih dejav-
nosti ne bodo okrnjeni in da
je tudi ob 15-odstotnem zni-
žanju še nekaj rezerve za na-
daljnje delo. To pa je bila kar
dobra osnova za živahno,
mestoma celo polemično
razpravo v skupščinskih klo-
peh. Predstavniki družbenih
dejavnosti so namreč odloč-
no vztrajali, da se bo vsak
dinar manj krepko poznal
pri njihovem delu, predstav-
niki gospodarstva pa so trdi-
h, da se v družbenih dejav-
nostih še vedno obnašajo
preveč razsipno. Programi
(tako je tudi v gospodarstvu)
morajo temeljiti na denarju
in če tega primanjkuje, se
bodo pač tudi družbene de-
javnosti morale obnašati bolj
varčno, so menili.
Sicer pa so v obdobju ja-
nuar-mc(j skupni prispevki
v občini znašali 225 milijo-
nov dinarjev, ob 15-odstot-
nem zmanjšanju pa bi go-
spodarstvo prihranilo 33 mi-
lijonov dinarjev. Ob tem so
predlagatelji odloka še zatr-
dih, da v podjetjih razbreme-
nitve ne bodo mogh preliti
v plače, saj morajo sorazmer-
no z znižargem prispevkov
znižati tudi brutto točko
osebnih dohodkov.
IS
6. STRAN-5. JULIJ 1990
REPORTAŽA - NAŠI KRAJI    n,.
Mladi »čudaki« so raziskovali Zavodnje
v Zavodnjah, idilični va-
sici nad Šoštanjem, hkrati
eni izmed najbolj izpostav-
ljenih žveplovemu dioksi-
du, ki bruha iz dimnikov šo-
štanjske termoelektrarne in
se v obliki padavin nalaga
v zavodenjska tla, je življe-
nje minulih deset dni utri-
palo živahneje. Za to je po-
skrbelo 42 raziskovalcev in
mentorjev, vsi pretežno iz
velenjske občine, ki so letos
nadaljevali lani pričeto de-
lo raziskovalnega tabora.
Skup^ s kulturnim cen-
trom Ivan Napotnik iz Tito-
vega Velenja ga je pripravil
velenjski muzej, vodil pa ga
je profesor Jože Hudales.
Mladi so vas in okolico spo-
znavali z ekološkega, etnolo-
škega, geografskega, zgodo-
vinskega, biološkega in ge-
ološkega vidika, nekaj pa se
jih je odločilo združiti se
v skupini, ki je skrbela za
avdiovizuelni material ta-
bora.
»Tu smo vsi zelo zadovolj-
ni, tako s pogoji bivanja
v podružnični osnovni šoli,
kot s sprejemom krajanov,
da o hrani, kije odlična, in jo
kuha domačinka Oletova,
sploh ne govorim,« je pripo-
vedoval profesor Hudales.
»Za Zavodnje smo se odloči-
li, ker veljajo za kraj najbolj
izpostavljen žveplovemu di-
oksidu, prihajajočemu iz
dimnikov Šoštanj ske termo-
elektrarne. Vas in okolica pa
sta tudi etnološko in zgodo-
vinsko izredno zanimivi. Et-
nološko zato, ker je tu pravi
rezervat odličnih in plemeni-
tih kmečkih hiš. Zanimivo
je, da drugod v Sloveniji te
propadajo in gradijo nove,
v Zavodnjah pa jih kmetje
obnavljajo in ohranjajo ter
prebivajo v njih.«
Medtem ko so mladi geo-
grafi proučevali možnosti za
razvoj kmečkega turizma
v Zavodnjah in ugotavljali,
da zanj med vaščani ne vlada
veliko zanimanje, pa so člani
Jože Hudales
skupine za starejšo zgodovi-
no opravljali zgodovinsko
topografijo kraja, ki je pose-
ljen že od 13. stoletja, kar je
glede na njegovo lego na več
kot 600 metrih nadmorske
višine, redkost. Že lani so
mladi zgodovinarji popisali
in dokumentirali izginuli
grad Šamberg, okoli katere-
ga se spletajo ljudske pripo-
vedke, letos so to naredili še
na hribu Vahta. Prav gotovo
so bili najbolj utrujeni v ve-
černih urah ravno člani te
skupine, ki so dnevno preho-
dili tudi po pet do šest ur.
Mentor skupine za starejšo
zgodovino, profesor Tone
Ravnikar, je bil zadovoljen
tudi s sodelovanjem s kraja-
ni: »Že lani smo bili tukaj,
zato nas ljudje poznajo in ve-
do, da smo mi tisti, ki hodi-
mo okrog in krademo bogu
čas in denar; pravzaprav nas
imajo domačini zelo radi, ta-
Tone Ravnikar
ko, kot neke čudake. Fino se
razumemo, radi povedo kar
vedo in bojim se, da tako pri-
jetnega odziva prihodnje le-
to, ko bo tabor kje drugje,
med krajani ne bo.«
V velenjskem muzeju na-
meravajo letos izdati publi-
kacijo, v kateri bi bili zbrani
izsledki lanskega in letošnje-
ga raziskovalnega dela v Za-
vodnjah, poleg slikovnega
materiala in zapisanih izsled-
kov, pa so posneli tudi video
film, ki bo med drugim služil
kot propagandno gradivo.
Ob času opoldanskega po-
čitka so se raziskovalci učili
tudi dela z računalnikom.
Mlajše so poučevali kar sred-
nješolci, med katerimi je bilo
nekaj pravih računalniških
talentov.
Zvečer kljub utrujenosti
mladina ni mogla takoj za-
spati, zato so do zgodnjih ju-
tranjih ur bedeli, v petek so
pripravili kulturni večer, na
katerega so povabili tudi
krajane, šestošolec Klemen
Rožič pa je skupaj z mlajšo
sestro ob spremljavi zvoka
citer obudil s petjem stare
šolske pesmi.
Včeraj, ko je tabor zaprl
svoja vrata, so mladi razisko-
valci pripravili razstavo, na
kateri so vaščanom pokazali
kaj so počeli deset razisko-
valnih dni. Predvajali so tudi
film, ki so ga posneli, ter
film, ki je p»rikazal rekon-
strukcijo življenja v zname-
niti Kavčnikovi domačiji
v Zavodnjah, ki velja za naj-
južnejšo alpsko dimnico,
edino znano na Slovenskem,
ki bo za obiskovalce, kot po-
memben muzejski objekt,
odprta ob zaključku leta ozi-
roma s pričetkom prihod-
njega.
V velenjskem muzeju že
razmišljajo kam bi razisko-
valno naravnanost usmerili
prihodnje leto. Razmišljali
so o Paškem Kozjaku, poro-
dila pa se je tudi ideja razi-
skati nižinski kraj Šentilj, za- •
nimiv s stališča starejše zgo-
dovine. Tam si obetajo od-
kriti zanimive arheološke
najdbe, v kateri so odlični
pogoji za vinogradništvo in
sadjarstvo.
NATAŠA GERKES
Opoldanski počitek so mladi raziskovalci izkoristili tudi za ukvarjanje z raču
dva računalniška talenta pa sta se v petek opoldne ukvarjala s sproščujočimi i
igricami.
Halo, Taxi!
Se v Celju znamo posluževati taksi prevozov? Je del
26 zasebnih taksistov dovolj? Koliko stane vožnja s t
nim prevozom?
To so vprašanja, ki si jih največkrat zastavljamo na
proti železniški oziroma avtobusni postaji. Četudi im
denar v žepu, rajši čakamo na postajališču uro ali dv
manj udoben prevoz. Takšna in podobna vprašanja
celjskim taksistom zastavili tudi mi in za nas so odgovi
Jože Rozman: Službo voz-
nika taksija opravljam 13 let,
nikoli pa še niso bili tako sla-
bi časi za našo dejavnost. Mi-
slim, da je lokacija, kjer ima-
mo postajališče premajhna,
premajhno pa je tudi mesto,
ki še vedno razmišlja, da je
vožnja z taksijem stvar pre-
stiža. Zato se dogaja, da
stranke odložimo nekaj hiš
pred svojim pragom, da se
ne bi vedelo, kakšno razkoš-
je si je privoščil sosed.
Sretan Mitič: Šofl
med seboj dobro razu
in naš odgovor je, da i
vožnjo pač tisti avto,l
dlje čaka na stranko.!
vozimo krajše mesta
nje, najdlje pa sem 1«
Ijal do Maribora. Vož
Žalca stane okoli 90
jev, po kilometru zar
vamo 8 dm, štartnim
din. Cen nismo dvigC
lanskega leta in smo
nejši v Sloveniji.
Stjepan  Ivaniševič:  Po
ukinitvi podobne dejavnosti,
ki jo je do novega leta oprav-
ljal Izletnik, smo razmišljali
kakšni zlati časi se nam obe-
tajo. Pa je ravno obratno.
Promet seje bistveno zmanj-
šal. Taksi sekcija si zato pri-
zadeva razširiti lokacije
z vstopnimi postajami, SO
Celje pa smo predlagali, da
začasno ne bi izdajali obrt-
nih dovoljenj za takšno de-
javnost. Kot rečeno, nas je
v Celju 26, poleg osebnih
prevozov pa opravljamo tudi
prevoze spremstev posebnih
vozil, avtobusne prevoze,
imamo vlečno službo...
Danilo Jereb: Pred'
sem srečal okajene^
na, ki seni ga hotel P»
riti, daje bolje, čeg?J
peljem domov. Ko
dal napis taksi, sejen
del v svoj avtomobil.'
rim pa je prišel le 0^'
semaforja. Mislim,
si predrag za stano^
kršnega imamo,
taksijev pa je preveč J"
teri kolegi pojamraj^-
zaslužijo niti za kruJJ-
so časi, ko si se lah*!,'
Ijal samo z avtomoD^
to moramo poleg teg*
šekajdrugega^^^j^
Veliko terenskega dela je zahteval zavodenjski tabor. Dopoldne in popoldne so razisko-
valci pohajali po terenu in pridobivali k sodelovanju domačine.
BRALCI - PRIPOVEDOVALCI
Tegobe Šaleka
Vasica Šalek je priljubljen
cilj kratkih izletov, ki se na-
vadno končajo z ogledom
dveh spomenikov preteklosti
- cerkve in razvalin gradu Ša-
lek, po katerem se imenuje ce-
lotna Šaleška dolina. Vas je
bila v preteklih petinštiride-
setih letih vseskozi zapostav-
ljena in odrinjena v kot pri
občinski blagajni.
Takoj po vojni so kmetom,
ki so dotlej na lastni zemlji pri-
delali dovolj, da so se lahko
preživljah, za skromno od-
škodnino odvzeli večji del
zemlje. Potem smo bih vaščani
prepuščeni samim sebi. Za ve-
čino komunalnih in drugih in-
frastrukturnih objektov smo
poskrbeli sami, z lastnim de-
lom in sredstvi, v pomoč so
nam bila le sredstva iz samo-
prispevka, ki pa smo ga tudi
sami plačevali. Po zaslugi ta-
kratnega občinskega predsed-
nika Nestla Žganka je zrasel le
predor pod gradom, saj ozka
vaška cesta ni več zadoščala za
gost promet med Velenjem in
Dravogradom. Potem je v vasi
znova zavladalo zatišje.
Novo vlado vaščani opozar-
jamo, da mora prevzeti skrb in
vas urbanistično urediti tako,
kot si to žehmo krajani. Komu-
nalne stroške mora nositi obči-
na, ki je za bogato zemljo, na
kateri je vsako leto zraslo na
tone pšenice, hmelja in drugih
pridelkov, dala le skromno od-
škodnino. Urbanistični načrt
mora zajemati tudi vse različne
obrti, ki so včasih živele v vasi.
Tako bo znova zaživel tudi tu-
rizem. Vaščani z lastnimi sred-
stvi stroškov urejanja kraja ne
zmoremo več.
Teži pa nas še en problem:
na razvalinah gradu so se zače-
le pojavljati razpoke in obstaja
nevarnost, da se bo grad do
konca porušil. Ogrožene so
družine, ki živijo pod gradom,
pa tudi ves promet na cesti.
Kulturna skupnost in celjsko
spomeniško varstvo, ki bi mo-
rala skrbeti za zaščito, doslej
nista storila ničesar. Zaveda-
mo se, da sami niso ustanova
za financiranje, morah pa bi na
tak ali drugačen način poskr-
beti za zaščito kulturnih spo-
menikov. Zato opozarjamo no-
vo vlado, izvršni svet občine
Velenje in kulturno skupnost,
naj se skupaj s celjskim spo-
meniškim varstvom loti sana-
cije razvalin ali pa naj grad do
konca poruši. To pravzaprav
že vrsto let počno otroci, ki pri-
hajajo sem na izlete, pa jih vaš-
čcini zaman opozarjamo na ne-
varnost. Ali bomo ukrepali še-
le potem, ko bodo ruševine
zahtevale prvo žrtev?
Če je denar za vse drugo, mo-
ra biti tudi za te namene.
MIRKO MELANŠEK
yflBTAŽA - NAŠI KRAJI IN UUDJE
5. JULIJ 1990 -STRAN 7
paljnovzhodna žverca
^lan Žilnlk Iz Tabora rotil na farmi rakunje pse
f^tem, kakšne kvalitete je
I "p polarnih, srebrnih ali
*Senih lisic, ni vredno da-
f^iiaukov. Bralci teh vr-
rr ge o tem lahko pozani-
Ke pr* svojih boljših po-
Kicah, ki dobro poznajo
™.j.avo in elegantno meh-
i Jisičk s severa (in po
Ldugi farmske vzgoje vse
iSi tudi z juga). Marjan Zil-
•k iz Tabora pa je poskr-
B da lisicam na njegovi
Kii delajo družbo tudi ra-
Ei psi in rakuni. A to pot
samo za krzno, tem-
l^udi za hišne prijatelje.
[ O dejavnosti Marjana Žil-
I    kmeta iz Tabora, ki je
,     kmetijsko dejavnost,
fcrinsko rejo kokoši in pitan-
,ev, spretno dopolnil z farm-
vzrejo polarnih in srebr-
lisic, smo pisah in tudi
-jedstavili to njegovo dodat-
¦1^ dejavnost. Tokrat smo ga
ijiskali, ker je med prvimi
;Jugoslavijo pripeljal raku-
\( pse, katerih rejo v zad-
'jhletih uspešno preizkuša-
n-nekaterih evropskih dr-
jvah. Rakunji pes je na-
(reč daljnovzhodna »žver-
[j..ki pa si je svoje naravno
kolje razširila v zadnjem ča-
icelo do Jugoslavije. Ah je
) zgolj zaradi radovednosti
pa morebiti tudi zaradi
mokratizacije naše druž-
,ie težko ugotoviti, vseka-
ir pa velja, da je rakunji
IB prijetna ter zabavna ži-
lilca, ki jo je kaj lahko udo-
Bčiti, In če bi slučajno va-
tga hudega psa zamenjah
rakunjim psom ali raku-
»m (tudi slednje je namreč
»novem mogoče dobiti na
toikovi farmi) potem lah-
timirno odvržete tablo »Po-
»rhud pes,« saj je rakunji
mirna in družabna žival,
da bi se v društvo njiho-
vih ljubiteljev mirno lahko
vpisali tudi poštarji in drugi
uniformiranci, ki pri pasjih
vrstah in podvrstah niso po-
sebno cenjeni.
Dodatnih nekaj točk si ra-
kunji psi in rakuni, ki so si
precej podobni, pridobijo tu-
di zato, ker se v svoji prehra-
ni zlahka odrečejo raznim
»Hov-hovom«, avstrijskim
Frohcom in drugim vrstam
specialne pasje hrane in
umetnih kosti, saj so v pre-
hrani nezahtevni in so vseje-
di. Ker je navada železna
srajca, je seveda pomembno,
da ga ne začnemo razvajati
s pljučno, kaviarjem itn., am-
pak mu preprosto damo kar
ostanke hrane.
Med dobrimi lastnostmi
tega prijaznega kožuharja je
tudi dejstvo, da ne laja in ne
tuli in zavija v nočnih niti
v dnevnih urah. Le med par-
jenjem samci včasih pritaje-
no renčijo, a ker se te živah
parijo le enkrat letno, se ni
bati, da vas sosedi zaradi ka-
Ijenja nočnega miru prijavijo
sodniku za prekrške.
Zelo pomembno pa je se-
veda tudi to, da vam po še-
stih ali sedmih letih, kohkor
v povprečju traja življenje
takšnega psička, ostane (če
to seveda hočete) v spomin
nanj lepo krzno. Če si slučaj-
no omislite kak ducat takš-
nih hišnih prijateljev, (malce
težko boste z vsemi naenkrat
sicer šli v trgovino), pa vam
v spomin nanje ostane celo
jakna. Krzno rakunjih psov
je namreč še bolj cenjeno kot
krzno srebrnih lisic. Barva je
spreminjajoča  se:  na sivi
podlagi se pojavijo svetlo
temne nianse, krzno pa je ze-
lo gosto in dolgodlako. Prav
zaradi svoje vihravosti ga
bolj uporabljajo mla-
denke ...
Niti eden od mladičkov, ki
so se pred kratkim skotili na
Zilnikovi farmi, še ni šel od
hiše, oddali pa so že enega
rakunčka. Ker med rakuni in
rakunjimi psi ni posebnih
razhk, smo se pri Zupanče-
vih v LatkqYL\^^kl^.§ft. ra-
kuna kupih, pozanimali, ka-
ko se je rakun.ki so ga med-
tem poimenovah Miki, pri-
vadil. Oba, Erika in Tone Zu-
pane sta si enotna, da novega
hišnega prijatelja za nič ne b:
dali od hiše, četudi ga imajo
šele štirinajst dni. V tem ča-
su je namreč ušpičil že toliko
neumnosti in vragolij, da so
se nanj že krepko navezali.
Tako bo moral »odslužiti« za
vse pelargonije in ostale bal-
konske rože, ki jih je v času,
ko so bili gospodarji v službi,
iz dolgčasja scefral v »fran-
že«. Sicer pa je ob obisku pri
Zupančevih novi hišni ljub-
ljenec svoj nagajivi značaj
razkazoval s češnje, od koder
je na nas spuščal zrele sade-
že. Le sramežljivost ga še da-
je, zato si je pri fotografira-
nju iz srarnu zakril oči.
Marjan Žilnik, ki je ob na-
šem lanskoletnem obisku na
njegovi farmi obljubil, da bo
k nam pripeljal še kakšno
novost, je torej držal oblju-
bo. Rakunje pse je kupil na
najbolj znani madžarski
kmetijski univerzi v Godol-
l6ju, kar kaže na njegove am-
bicije, da bi vzgojil kar naj-
boljše plemenske živali. Res,
da je vzreja lisic in rakunjih
psov zanimiva z ekonomske-
ga vidika zaradi krzna, ven-
dar pa se Marjan Žilnik bolj
nagiba k vzreji plemenskih
živali za rejce po Sloveniji in
v državi. Zanimanje med rej-
ci kožuharjev je namreč v se-
danjih podjetniških časih
vse večje. Farme, na kateri
ima okrog 100 lisic in kakš-
nih petnajst rakunjih psov in
rakunov, ne bo več širil.
Kljub temu pa je obljubil, da
bo k nam pripeljal še kakšno
zanimivo živalsko vrsto. Kot
kaže, ga bomo naslednjič
obiskali zaradi ognjene li-
sice ...
R. PANTELIČ
Foto: R. P. in EDI MASNE
IS selekcijo je Marjan Zil-
lik dosegel tudi zelo dobre
nrejne rezultate. Tako
imajo samice polarne lisice
la njegovi farmi tudi do 19
»iladičev, srebrne do 12, ra-
;\ psa pa do deset
...... , jv.
Rakunji pes je po zuna-
njem videzu podoben raku-
nu, krznarji pa uporabljajo
izraz »japonska lisica«.
V razvojnem sistemu ga pri-
števajo v družino psov. Pr-
votni življenjski prostor ra-
kunjega psa so bili Sibirija,
Daljni vzhod. Japonska, Ki-
tajska in Koreja, v Evropi
se je z umetno vselitvijo po-
javil pred petdesetimi leti.
Živali na Zilnikovi farmi
imajo dobre pogoje bivanja.
Ob dovolj prostornih in
zračnih kletkah v narav-
nem okolju, gozdu, so živali
tudi dobro hranjene (kar je
seveda povezano tudi z eko-
nomskim vidikom reje).
Ker so vse živali farmsko
vzrejene, so tudi bolj nava-
jene ujetništva. Rakunje
pse in rakune, ki jih želi kdo
udomačiti, pa je najbolje
vzeti do sedmega tedna sta-
rosti.
Rakunček Miki se ne slika rad, zato si je raje zakril oči.
»Lisičke« z Žilnikove farme.
Rakunji pes.
2a desetino dražja starost
s pomočjo Skupnosti pokojninskega in invalidskega
^varovanja in lastnim denarjem so v šmarskem domu upo-
ji^jencev obnavljali ravne terase in balkone vse od leta 1986.
r[^di zamakanja je v domu potrebna nadaljnja sanacija
^ona, vendar pa v Skupnosti ni dovolj denarja. Polovica
ifebovancev je iz drugih občin, zato ni dovolj denarja tudi
•finskem proračunu. Z 10 odstotnim povečanjem cene
P^bnega dne od 1. julija naprej bodo potrebna sredstva za
ločijo zbrali do konca leta. Cena osnovne oskrbe je bila
v enoposteljni sobi 97 dinarjev na dan, v dvoposteljni
rin v tropsteljni 90. BJ
'^čanje citrarjev
Ij" ".^deljo se bodo v Grižah spet zbrali ljubitelji citer, tisti,
«ai prisluhnejo temu staremu instrumentu in seveda tisti,
'^^io nanj tudi zaigrati.
devetih dopoldne se bodo citrarji zbrah v Grižah. Ker
•a 'torji želijo prireditev na višjem nivoju in predvsem to,
¦^iP^bi vlekla nekaj ur, bodo dopoldne pripravili avdicijski
^Hteitrarjev. Tako bodo ob šestnajstih nastopili najboljši,
BBPev pa še vedno ne bo imela tekmovalnega značaja,
¦^"^ne bodo v Griže prišli tudi izdelovalci citer, ob dvanaj-
jpfip*j^ bodo v osnovni šoli predstavili učbenik. To bo prvi
Uaif.n°^^^ igralcem citer v Sloveniji, avtorica tega učbenika
[ ^^CitaGalič. IB
Karel Janežič
Bernarda Izlakar
Zdravko Gavrah
Barbara Ralin
Aleš Boat
Nudizem Je za idealne, mislijo budale
živo srebro se je v minulih dneh
povzpelo v vrtoglave višine. Kako bi
se prileglo morje, kajne nedopustniki?
Marsikdo se sonca in vode naužije ob
popoldnevih in vikendih, marsikdo pa'
verjetno tu pogreša sproščenosti, ki jo
nudijo nudistične plaže ob morju.
V Celju jo sicer ob Savinji imamo, toda
predsodki... In kaj menijo nekateri
naši someščani o nudizmu? Si pred
njim sramežljivo zakrivajo nekatere
dele telesa, ali pa v nudizmu vidijo
zdrav način življenja?
Karel Janežič, komercialist iz Ce-
lja: »Ne, to pa ne, za nudizem nisem.
Nimam nič proti njemu, ne obsojam
ga, vendar se sam zanj ne bi odločil.
Zdravo je verjetno že bolj sončiti se na
nudistični plaži, ampak z moralnega
\^dika za otroke to ni najbolj primer-
no. Ne zdi se mi estetsko.« ^
Bernarda Izlakar, dijakinja iz Ce-
lja: »Ne, nikoh se ne sončim na nudi-
stičnih plažah, to mi ne diši. Tudi nih-
če v družini se ne sonči na nudistični.
Na morju se sicer vedno sončim zgoraj
brez, toda če bi odvTgla še spodnji del
kopalk - morebiti res ne bi bilo bistve-
ne razlike, verjetno pa gre tu za sra-
mežljivost.«
Zdravko Gavran, kopališki reševa-
lec iz Celja: »To je super stvar! Seveda
se sončim na nudističnih plažah. Po-
gosto, odvisno s kom sem. Danes sem
oblečen, ker delam kot reševalec na
bazenu. Vehko ljudi ima predsodke
pred nudizmom, gre za kompleks. Lju-
dje pri drugih vidijo svoje napake, ni-
so idealni, vsak ima kakšno pomanjk-
ljivost. Biti idealen, da se lahko poja-
viš na nudistični plaži, pa je miselnost
za budale. Vsakomur nekaj manjka,
nihče ni popoln. Tudi sam se tega za-
vedam, pa vendar hodim na nudistič-
ne plaže.«
Barbara Ralin, dijakinja iz Celja:
»Ne, nikoli ne bi šla na nudistično.
Imam nek predsodek. Ja, vsekakor
gre za to, da mishm, da sem nepopol-
na. Sicer pa jih poznam veliko, ki obi-
skujejo nudistične plaže in v tem uži-
vajo. Sama se na morju sončim le zgo-
raj brez.«
Aleš Boat, strojni mehanik iz Štor:
»Ne, nisem še bil na nudistični plaži, še
ni bilo priložnosti. Sicer pa nimam nič
proti, nudizmu in bi na takšno plažo
šel. Če bi šel zato, da bi videl lepa
dekleta? Ne, ne vem, mogoče tudi, kaj
pa vem...«
NATAŠA GERKEŠ
....  __________. Foto: EDO EINSPIELER
8. STRAN-5. JULIJ 1990
KULTURA - KMETijsv
Celjani v Slovackem divadlu
SoUelovanJe z gledališčem Iz Uherskih Hradlšt se bo
nadaljevalo
v začetku tedna so se
z Moravske vrnili dramski
igralci celjskega Slovenske-
ga ljudskega gledališča, ki
tradicionalno že nekaj let
gojijo prijateljske stike
s Slovackim divadlom
v Uherskih Hradištah.
Spr\'a prijateljevanje, obo-
gateno z gledališkimi gosto-
vanji, je zdaj prerastlo v de-
lovno sodelovanje. Režiser
Marjan Bevk je namreč
v Uherskih Hradištah s tam-
kajšnjimi igralci pripravil
premiero Nušičeve Žalujoči
ostali, jeseni pa bo v celj-
skem teatru gostoval morav-
ski režiser, ki bo z domačimi
igralci na oder postavil mla-
dinsko igro. V obeh gledališ-
čih razmišljajo še o obsežnej-
šem sodelovanju, glede na
demokratično odprtost obeh
držav, naj bi gledališči izme-
njavali strokovne delavce in
tako bogatili svojo ustvarjal-
nost in vnašali nov duh
v moderno gledališče.
Celjski dramski igralci so
pred štirimi leti v Uherskih
Hradištah šokirali z Bolho
v ušesu, minuli teden pa so
se v Slovackem divadlu
predstavili s komedijo Štefa-
na Zweiga Volponbe, ki jo je
režiral Franci Križaj. Gostje
in gostitelji so skupaj ugo-
tavljah, da se gledališči med
seboj precej razlikujeta, pri
tem pa močno izstopa igra
Celjanov, ki je veliko bolj
sproščena in dograjena. Mor-
da gre Celjanom pripisati to
prednost tudi zaradi pozna-
vanja in obvladovanja igre
gledališča absurda, ki je Slo-
venijo in Evropo zajela in ne-
kaj časa močno okupirala že
pred dvemi desetletji.
V Uherskih Hradištah pri-
pravijo v Slovackem divadlu
letno 8 predstav, redno pa je
angažiranih 24 igralcev. Za
majhno mestece, Uherske
Hradište so sicer manjši kraj
kot Celje, a z bogato gledali-
ško tradicijo in umetniškimi
predstavami na visoki ravni,
je to kar precejšen zalogaj,
sploh če upoštevamo, da
imajo precej težav z igralci.
Primanjkuje namreč moških
gledaliških igralcev, ki v želji
za osebnim uspehom in kari-
ero odhajajo vse do Prage.
Jeseni se bo, kot smo že
zapisali, sodelovanje celjske-
ga teatra s Slovackim divad-
lom nadaljevalo.
M. P.
Žetev se Je že pričela
Toplo vreme je pozorilo ječmen in tudi pšenico, tako da oboje že pridno žanjejo. Tehd
kultur v Savinjski dolini sicer ni toliko kot hmelja, je pa posebno v zadnjih letih vedno!
hektarjem posejanih z njima. Na sliki: Pri žetvi ječmena pri Okomovih na Polzeli
T. TAV6
Poletje utripa ilrugače
Y Laškem In Rogaški Slatini kopica prireditev
če tudi letos velja za Mesto ob Savi-
nji, da bo v poletnih mesecih pusto, so
za živahnejši utrip poskrbeli v okolici.
V Laškem z grajskimi poletnimi prire-
ditvami in v Rogaški Slatini z bogatim
programom Rogaškega glasbenega po-
letja, ki bo vrata zaprlo 21. septembra.
Pa se najprej pomudimo v Laškem,
kjer je napovedanih pet prireditev. Že
v petek naj bi na gradu Tabor nastopil
komorni ansambel slovenske filharmoni-
je Slovenicum, ki ga vodi Uroš Lajovic,
prihodnji teden so v goste povabih Arse-
na Dediča, 10. avgusta bo nastopil trio
Lorenz, 31. avgusta Jerca Mrzel, poslasti-
ca v podobi Irene Grafenauer, flavtistke,
pa se obeta 14, septembra. Vse prireditve
so ob petkih, ob 21. uri, v primeru dežja
pa bosta Arsen Dedič in Jerca Mrzel na-
stopila v prostorih laškega Zdravilišča,
vsi ostali pa v župnijski cerkvi.
Rogaško glasbeno poletje je izredno
pisano in je vrata odprlo že 21. junija.
Med drugim je bil v petek zelo dobro
obiskan večer pesmi in plesov iz Kastilije
in Andaluzije v Kristalni dvorani, v sobo-
to se je predstavila sarajevska opera z La
Boheme, veliko zanimivih prireditev pa
se obeta v naslednjih tednih.
Vse prireditve se v glavnem pričenjajo
ob 20.30 uri in tako bo nocoj v Kristalni
dvorani večer opernih in operetnih arij,
evergreenov in italijanskih kancon, kijih
bodo izvajali zagrebški sohsti ob klavir-
ski spremljavi. Jutri bodo gostovah člani
mešanega pevskega zbora Uspeh iz ZDA,
gre za slovenski pevski zbor iz Milwauke-
eja. V soboto bo plesni ekipni turnir
v standardnih in latinsko-ameriških ple-
sih, pomerili pa se bodo Italijani in Jugo-
slovani.
Ker je prireditev preveč, da bi našteli
vse, naj opozorimo še na najzanimivejše.
Tako bo 12. julija koncert Slovenskega
okteta, pa 21. julija plesno zabavna prire-
ditev Rogaška noč na letnem kopališču,
24. julija se bodo na večeru pesmi in ple-
sov predstavili Slovenci iz Nizozemske,
dva dni kasneje pa bodo na sporedu in-
dijska glasba in plesi. 21. avgusta bo na-
stopil New Swing Quartet, 18. septembra
celjski akademski pevski zbor Boris Ki-
drič, sicer pa se obetajo še številni kon-
certi resne glasbe, večeri opernih Eirij, ve-
čeri folklore ujugoslovanskih narodov,
prireditve pa bo 21. septembra sklenil
moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška
Slatina, ki ga vodi Franc Plohi.
V torek so se pričeli v okviru Rogaške-
ga glasbenega poletja tudi promenadni
koncerti, ki so vsak dopoldan in popol-
dan, razen ob ponedeljkih, pripravili bo-
do še poletno glasbeno šolo za godalno
igro, pa poletno violinsko šolo, ki jo bo
vodil profesor Igor Ozim. V Rogaški Sla-
tini so, skratka, poskrbeh, da gostom in
domačinom poleti ne bo dolgčas.
N.G.
Mažoretka,
Izgubljena v svetu
V Sibeniku se je 23. junija
začel mednarodni festival
otroka, prireditev, ki že 30 let
druži otroke in mladino med
7. in 18. letom. Koreografljo
uvodne slovesnosti so organi-
zatorji zaupali Celjanki Gor-
dani Stefanovič-Erjavec, ki je
lani na šibeniškem festivalu
sodelovala z musicalom Roc-
kereta.
V uvodni slovesnosti je so-
delovalo 377 otrok iz vsega
sveta, Gordana Stefanovič-Er-
javec pa si je večerno predsta-
vo zamislila kot tavanje izgub-
ljene mažoretke (imenitno se
je v tej vlogi znašla Tajči), med
plesnimi skupinami iz različ-
nih koncev sveta, ki bi rada
ugotovila, kje je. Končno, po
prepletu folklorno obarvanih
plesnih nastopov, mažoretka
le spozna, da je v Šibeniku
- dalmatinskem mestecu, ki
bo še vse do 7. julija živelo z in
za otroke. Letošnji, 30. jubilej-
ni festival, je namreč še veliko
bolj radoživ in pisan kot prejš-
rya leta, spet pa se v gledališču.
plesu, folklori, lutkovnih p?
stavah, literarnih večerih, k
certih in filmu na njempp
stavljajo otroci.
Poleg koreografije uvck
slovesnosti je Gordana Sti
novič-Eijavec pripravila še
reografije za nastope otroj
ga pevskega zbora Zdravo i
leni, sphtskih balerin, Id
spremljale koncert Štefana
lenkoviča, ter pevcev Al
Slavice, TaJči in skupine T
fruti. Prav danes, v četrte
julija bodo na šibenižl
Glavnem trgu nastopili pk
ci Plesnega foruma C
s Kravo v cirkusu, kar ji
koreografinjo svojevrstno]
nanje. Selektorji šibenišl
festivala otroka namreč le
ko dvakrat zapored izberej
nastop isto skupino.
Gordana Stefanovič-Er]a
pa se bo kot koreografinjat
beniku predstavila tudi na:
ljučni slovesnosti, ko bodo
stopile »njene« mažoretkf
Murterja.
IVANA STAMEJ(
Sadja In zelenjave ne znamo prodajati
Vsak Slovenec poje na leto
okrog petnajst kilogramov ja-
bolk, niti kilograma hrušk in
približno dvajset kilogramov
zelenjave. V sosednjih drža-
vah je potrošnja sadja in zele-
njave dvainpolkrat večja. To
so podatki, s katerimi razpo-
lagajo v Poslovni skupnosti
za krompir, sadje in vrtnine
Slovenije. Na skupščini te po-
slovne skupnosti prejšnji te-
den v Medlogu pa je bilo sliša-
ti ocene, da nismo le slabi jed-
ci, zatajili smo tudi kot pro-
dajalci.
Nedopustno je, so menili
udeleženci, da ima vsaka vrsta
sadja in zelenjave, ki ga uvoz-
niki ponujajo potrošnikom,
svojo blagovno znamko. Prak-
tično nikoli pa kupci ne vedo,
kdaj kupujejo slovensko sadje
in zelenjavo. Ta problem so
znali odlično rešiti pred leti vi-
nogradniki, saj je na vsaki ste-
klenici točno označena vrsta
grozdja, vinogradniško ob-
močje in še kup podatkov.
Uvajanje blagovne znamke bo
zato ena prvih nalog poslovne
skupnosti ali po novem tržne
skupnosti. Tržno gospodar-
stvo namreč teija drugačen na-
čin organiziranja, zato se bo
poslovna skupnost v prihod-
nje preoblikovala. Pridelovalci
posameznih območij naj bi se
povezovali v tržne skupnosti,
katerih cilj bo čim uspešnejše
trženje, uvajanje sodobne teh-
nologije, sodoben način paki-
ranja ter organiziranje avkcij-
ske prodaje sadja, zelenjave in
krompirja. Zveza tržnih skup-
nosti pa se bo ukvarjala z razi-
skavo domačega in tujega tr-
žišča, razvojem, skupnim na-
stopom in, kot že zapisano,
z uporabo enotne blagovne
znamke.
O cenah ni bilo slišati veliko
konkretnega, pritoževali pa so
se predvsem pridelovalci ribe-
za. Sredi obiralne sezone ne
poznajo odkupnih cen, zato se
po njihovem mnenju naj pre-
delava odloči, ali ribez sploh še
potrebuje cili ne.
Vehko časa so na skupščini
namenili problematiki krom-
pirja. Po srednjeročnem načr-
tu naj bi lani pridelali dobrih-
12 tisoč in pol ton semenskega
krompirja na približno 800
hektarih. Pridelek semenske-
ga krompirja močno ogroža vi-
rus, zaradi manjšega pridelka
so uvozih semenski krompir iz
Nizozemske in Škotske. Stro-
kovnjaki ugotavljajo, da se je
povsem izrodila belomesnata
sorta igor. Zanj doslej niso na-
šli primernega nadomestila.
Semenarna Ljubljana je letos
uvozile za preizkušanje sedem
novih sort, ni pa rečeno, da se
bodo uveljavile v naši pridelo-^
valnih in podnebnih pogojih.
Letos bo v Sloveniji semenari-
lo dvanajst orgcinizacij, na
skupščini pa je bilo rečeno, da
bi v Sloveniji morah imeti dva
centra za hitro razmnoževanje
brezvirusnega semena. Podob-
no kot pri sadju in zelenjavi pa
bi blagovno znamko morah
uvesti tudi pri prodaji krom-
pirja. IB
Glede letošnje letine je bilo
slišati ocene, da bo podobna
lanski. Slovenski sadjarji bo-
do tržišču ponudili 42.300 ton
jabolk, 12.400 ton hrušk, 191
ton marelic, 6.300 ton bre-
skev, 700 ton visenj, 1.300 ton
češenj in okrog 800 ton ribeza.
IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV
Gradnja Nemške hiše 1906
Nemško hišo, ki je leta 1907 na široko odprla vrata vsem celjskim nemškim
društvom, so gradili po načrtih dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga, ki je
v Celje prinesel svet nemške neogotike in neorenesanse, nemški slog Altdeutsch.
Celjski Nemci, ki so želeli tudi z arhitekturo potrjevati nemški značaj mesta, so
izbrali Brangov projekt na javnem natečaju izmed 37 prispelih načrtov. Ideološki
učinek Brangove stvaritve pa ni deloval le na celjske Nemce, temveč tudi na
Slovence, ki so že sredi leta 1919 Nemško hišo zaplenili in jo spremenili v Celjski
dom, kasneje pa iz nje odstranih vse simbole ekstremnega nemškega nacionalizma.
JANEZ CVIRN
Naprej ž zadrugo
Novoustanovljena kmetij-
ska zadruga v Šentjurju, ki so
jo ustanovili v soboto, je za
brežiško druga v Sloveniji, ki
se namerava vrniti h klasič-
nemu zadružništvu ter že šte-
je 350 članov. V polni dvorani,
kjer je potekal ustanovni obč-
ni zbor, ki bo poslej najmanj
enkrat letno, so se zbrali naj-
vidnejši predstavniki občin-
skega političnega, gospodar-
skega in prosvetnega življe-
nja ter gostje iz ljubljanske
Zveze hranilno kreditnih
služb. Povabljenega gosta
Ivana Omana, ki je bil zadr-
žan, je nadomestil predsednik
zveze kmečke mladine ter po-
slanec slovenskega parlamen-
ta Marjan Podobnik.
Na ustanovnem občnem
zboru so šentjurski kmeti opo-
zorih na njihovo nekdanje za-
družno premoženje, saj je bila
zadružna last tudi dvorana, ki
so jo za zbor vzeli v najem. Ini-
ciativni odbor za ustanovitev
zadruge, ki ga je vodil .Franc
Leskovšek, so imenovah že
v februarju, k čemer so jih
vzpodbudile, kot je povedal
kmet Jože Voga, takratne rciz-
mere v bivšem kombinatu. Po
razpravi na terenu so se med
inačicama med eno ali večimi
zadrugami odločili za enotno.
Sredstva Temeljne organizaci-
je kooperantov prenašajo v za-
drugo. Po glasovanju so se
v veliki večini odločih, da se
začne otvoritvena bilanca no-
voustanovljene šentjurske
kmetijske zadruge s 1. julijem
in ne z novim letom. Člani za-
druge sprejemajo jamstvo s 1.
julijem. Seje upravnega odbo-
ra zadruge bodo javne, z izje-
mo, ko bodo obravnavali po-
slovno tajnost. V zadrugi in
zakonca, ki delata na kinj
skupaj en sam glas. Sprejel
zadružna ravila in akt o u
novitvi in povedali da bo
druga registrirana v pn*
njih treh mesecih. Izvolili
člane upravnega odbora zac
ge: Ivana Boršnika in
Pevca z Ponikve, Franca^
gušta in Jožeta MastnaiJ
Šentjurja, Branka BelaK«
Bogdana Zgonca iz Dra«
Mihaela Baha in Stanka'
jaka iz Slivnice, Jožeta
birja in Igorja GradifJ
Dobja ter Simona Tisl«
Franca Koprivnika s Pl*"l
Predsednik je postal Alor
niča iz Ponkvice naniL
predsednika pa Franc i*
šek iz Dobja.
Šentjurskim   kmet^
Marjan Podobnik pov«
zadnji dve leti dobro spi
dogajanje v šentjurski <
Podobnik, ki je povedj
direktor zadruge v 1*
menil, da se v ŠentJuD"'
novitvijo zadruge niso J
ghli, ker je to ena tew
programskih točk stran«
Šentjurčanom obljubili
in sodelovanje. Zahtev«
tev odvzete lastnine vse«
1945. Kmet Edi Kopn**
nine je Podobnika vpraj
ko je s predlogom šteM
podružnice kmečke
so ga posredovali že.,
skemu ministru prejsw
ter z njim predlagajo ^J,
nje pokojninskih in "
skih prispevkov za cJS|*
te, ki gospodarijo na nj"^
in plazovitih območji"- jii
voril je, da je za pred*"^,/
ter da ga bodo obravna
eni prihodnji skupi^^^
BRANE J^^^i
J, KBAJI IN UUDJE
5. JULIJ 1990 - STRAN 9
frankolovski bazen: »Ni prohlema«
PTJčetek gradnje prve fa-
Unkolovskega bazena,
'¦mu lokacijsko dovoljenje
"'fpče jutri, (po zagotovilu
P"'jana Ašiča iz občinske-
. komiteja za urejanje pro-
^ ,ra in varstvo okolja mu
• do življenjsko dobo po-
Srijšali). gradbenega pa še
pdno ni, bo čez dva mese-
, Tako je na ponedeljko-
.gi večernem sestanku, ki
ali sklicali vodilni možje
J^iolovske krajevne
Mpnosti, dejal predsednik
Jljske komunale, Jože Ga-
Jrštek. Bazen, ki naj bi
jTj^el obratovati junija la-
[j in ki je julija letos še
vfiino le privid, je franko-
uske zdrahe povzročil že
leta 1987.
Takrat se je namreč celj-
¦0 komunala odločila izgra-
vodno zajetje za oskrbo-
Celjanov s frankolov-
. pitno vodo. Ker je repu-
::;ški sanitarni inšpektor
^^azal zapreti mini franko-
ovski bazen s termalno vo-
jo.kije bil v neposredni bli-
ini z^etja, so frankolovčani
-ovzdigili glas. Po razburlji-
vih sejah so s komunalci na-
šh skupni jezik v smislu na-
domestne gradnje bazena
večjih dimenzij, na novi lo-
kaciji. Zgrajen naj bi bil do
20. junija lani, po zagotovilih
Jožeta Gaberščka pa bo mo-
rebiti končno obratoval pri-
hodnjo kopalno sezono.
Sestanek je v ponedeljek
potekal v znamenje dokaj
strpnega kvatrologa med di-
rektorjem komunale Ga-
berščkom, predsednikom
sveta KS Milanom Dečma-
nom, predsednikom gradbe-
nega odbora Dušanom Hor-
vatom in predsednikom sve-
ta krajevnih skupnosti Silve-
strom Drevenškom.
Skupni imenovalec vseh je
bilo ponavljanje istih obljub
in istih visokoletečih načr-
tov, razpravo pa je zabehl di-
rektor komunale, ko je dejal,
da bodo z gradbenimi deh
pričeh čez mesec dni. Na to
je Silvester Drevenšek pred-
lagal, naj rok podaljša na dva
meseca, saj se nahajamo
v času dopustov.
Sestanek je s strani pred-
stavnikov komunale potekal
v znamenju magičnih besed:
»ni problema«, zato se za-
stavlja vprašanje, zakaj je bil
sestanek sploh potreben?
Jože Gaberšček je namreč
na Frankolovem hitro oblju-
bil, da se bo bazen pričel ro-
jevati čez dva meseca, v dvo-
rani je zavelo prijaznejše
vzdušje, neodgovorjeno pa
je ostalo vprašanje, zakaj te-
ga ni mogel storiti že v tele-
fonskih pogovorih s pred-
stavniki krajevne skupnosti.
In zakaj si frankolovčani
tako vroče želijo bazena? Ne
gre le za princip temveč tudi
za to, da bi jim dvanajst krat
osem metrov vehk bazen nu-
dil možnosti za razvoj turiz-
ma. Kag vse bodo turistom še
ponudili in kdaj ga bodo raz-
vili, če se bo povsod zapleta-
lo tako kot pri gradnji baze-
na, pa je v veliki meri zapisa-
no še v zvezdah.
Pri drugi fazi izgradnje ba-
zena bodo morali sodelovati
tudi Frankolovčani in ker
krajevna skupnost nima na
voljo finančnih sredstev, bo-
do s pomočjo razpisa iskali
soinvestitorja. Zakaj tega ni-
so storili že prej? Menijo, da
ga ne morejo iskati vse do-
tlej, dokler ne bodo vidni sa-
dovi začetega dela izgradnje
bazena. O tem, kje je končal
predlog zasebnega gostilni-
čarja, ki se je že leta 1987
ponudil za soinvestitorja, ni
bilo besede.
Z zanimanjem torej priča-
kujemo september, ko naj bi
se zapleteni klobčič franko-
lovsko-komunalnih zdrah
pričel razpletati. Naj nam bo
oproščeno. Če bomo vse do
takrat v resnost obljub dvo-
mih.
NATAŠA GERKEŠ
Miss Slovenije 1990 Vesna Mušič: čokoladna lepotica iz^
Velenja, ki se šola v Celju
ialsica naj veseiica?
Tokrat je žalska naj vesehca minila brez zadnja leta že
'fsdicionalnega dežja. Organizatorji so v prograpiu obljub-
ijo obiskovalcem marsik^, vendar so tudi tokrat obisko-
^"slci ostali dolgih nosov, kajti najavljenega je bilo res bolj
"lalo. Iz previdnosti pa letošnje leto niti niso javno razobe-
^ programa prireditev. Od celotne prireditve so imeli še
••3]več gostinci s svojim zaslužkom.
Fotografija: Dan po tem - Žalec, nedelja 1. 7. 1990 ob 6.00.
L. KORBER
"spesni gasilci v Avstriji
.Gasilci celjske in konjiške občine so sodelovah na veh-
mednarodnem tekmovanju v avstrijskem mestu Alten-
'^Jer je med kar 463 enotami bilo 40 enot iz Slovenije,
ios^^r ^ in NDR. Predstavniki celjske in konjiške občine so
hI ^^^^^ lepih uspehov in potrdih, da v društvih dobro
Lj° da s svojim znanjem ne zaostajajo za gasilstvom
tlan x) A^^^riji, ki je med najbolj razvitimi na svetu. Med
W zmagala ekipa Teharij (bronasta značka), med
jj-iJ^.^Jpi A ŠkoQa vas (srebrna značka) in med člani so bih
^'^'Ici Zreč peti.
TV
''Sovina, ki ni niicoli zaprta
!io^j9''ižah, natančneje v Pongracu 95/D, je Tihomir Bogda-
k je Ir^^i poznan pod psevdonimom Tihi, odpru trgovino,
Pijat naročena za mnoge krajane v bližini. Poleg živil,
tu^j' ^^dno svežega Petrnelovega kruha nudijo v trgovini
%vf ' Sradbeni material in krmila. Ker Tihi hkrati
koii^lll^ ^udi prevozniške storitve, kupcem po želji večje
/'^ gradbenega materiala in ostalih artiklov pripelje
Pr^vo^ ^oni. Seveda nudi še prevoze ob sehtvah in ostale
do skupne teže dveh ton.
T
Nuzv Tihi je znana še po tem, da kupcem postrežejo
Sejo    delovnega časa, če le-ti kakšno stvar nujno potre-
^Jimiva trgovina
jjMaJ(jg'"^ovinice rastejo kot gobe po dežju. V Zadobrovi 11
^'vo    MEDVED odprla prodajalno, kjer ima zares zani-
5 jie, pj^^*^*^«: otroško, žensko in moško konfekcijo, plete-
'^^D f^' rnodne dodatke, okrasne predmete za dom,
^bjj^j^^^^^ebščine in reprezentančna darila.
'J^, da bo ponudbo še popestrila!
Zdravila nazaj
v leicarne
Ker so zdravila draga, več-
krat pa vseh ne porabimo, jih
je gotovo škoda odlagati
v smeti, metati jih v kanalizaci-
jo pa pomeni tudi onesnaževa-
ti okolje. Kam torej z odvečni-
mi zdravili?
Upravnica lekarne Center
Celje, magistra Vera Gašper-
šič pravi da so zdravila, ki jih
predpisujejo zdravniki, name-
njena pacientu za obdobje, za
katero predvideva, da se bo pa-
cient pozdravil. To pomeni, da
je potrebno zdravila porabiti
do konca. Zgodi pa se, da nam
določena zdravila ne ustrezajo.
V tem primeru moramo o tem
obvestiti zdravnika in zdravila
vrniti zdravniku, ki jih lahko
uporabi za druge paciente, lah-
ko pa jih prinesemo nazaj v le-
karno. Če zdravilom poteče
rok trajanja, jih pokažemo
zdravniku ob obisku na domu,
lahko pa jih prinesemo nazaj
v lekarno, saj je vsak dinar
v zdravstvu zelo dragocen.
Zdravila na recept so relativno
poceni, saj je dejanska vred-
nost višja od cene.
SIMONA BRGLEZ
Zmagala je velenjsiia lepota
MIss Slovenije 1990 Je Vesna Muslč
Lepa in prikupna 21-letna
velenjska črnolaska Vesna
Musič je zmagovalka mari-
borskega tekmovanja za
miss Slovenije. »Po tej zma-
gi se moje življenje ne bo
nič spremenilo. Rada bi
ostala takšna kot sem.« Za-
trjuje nova slovenska lepot-
na kraljica, ki je po izobraz-
bi upravni tehnik.
S šolanjem nadaljuje na
celjski Upravno administra-
tivni šoli, v 4. letniku kjer ji
manjkata le še dva izpita. Si-
cer pa po končanem 3-let-
nem izobraževanju vneto iš-
če službo. »Potem vse osta-
lo«, pravi. V prostem času se
ukvarja z manekenstvom,
doma z aerobiko ob glasni
glasbi, vehko telovadi, rada
posluša glasbo, zbira znam-
ke, rada ima lepe obleke, ze-
lo rada plete in gleda televi-
zijski program.
Oče, ki je na delu v Nemči-
ji, še v začetku tedna ni vedel
za Vesnino veliko zmago. Se-
stra Duda je leto in pol mlaj-
ša, končala je zdravstveno
šolo in se pripravlja na spre-
jemne izpite, druga sestra
Nina pa je končala 1. razred.
»Z njo se n^bolje razmem,
imam jo zelo rada. Rada je
z mano. Gleda kako se ma-
žem in potem moram tudi
njo. Že zdaj se rada lepo
oblači in me prosi za modne
nasvete«.
S svojo prvo spremljeval-
ko s tekmovanja se prej ni
poznala, če tudi je Liljana
Banflč njena someščanka.
In kaj meni Vesna Musič, no-
va miss Slovenije večkratnih
visokih uvrstivah velenjskih
lepotic? Ali so velenjska de-
kleta najlepša v Sloveniji?
»Povsod so lepa dekleta. Mo-
goče je to naključje, ali pa
imajo v Velenju več korajže,
da se prijavijo na tekmova-
nje.« Vesno Musič je prijavi-
la mama njenega fanta, ki je
trenutno v vojski. »Poslali
smo mu telegram. Bil je zelo
vesel«.
Pa avto opel kadett, ki ga
je dobila za nagrado za zma-
go na lepotnem tekmova-
nju? Zavisti ne manjka nik-
jer, sva ugotavljala. Sicer pa
mora Vesna še v avto šolo.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Upokojitev mani boleča
Kaj prinašajo spremembe zakonov?
Od napovedi, da bodo
spremembe in dopolnitve
zveznega pokojninskega za-
kona restriktivne, je ostalo
bore malo ali skoraj nič.
V zvezni skupščini bodo za-
kon obravnavali ta mesec.
Med  predlaganimi  spre-
membami je gotovo zelo po-
membna definicija »zadnje-
ga leta dela.«. Po novem se
bo osebne dohodke iz prejš-
njih let, po katerih se odmeri
pokonina, valoriziralo na
podlagi povprečnega oseb-
nega dohodka v zadnjem ko-
ledarskem letu pred tistim
letom, v katerem zavarova-
nec uveljavlja pokojnino.
S tem pristopom ne bodo
v nobenem primeru oškodo-
vani, ravno nasprotno, v ena-
kopravnem položaju bodo
vsi, ne glede na to, ali se upo-
kojijo v prvi ah drugi polovi-
ci leta.
Druga novost je drugačen
način usklajevanja pokojnin,
ki ga v Sloveniji že izvajamo.
Določilo pravi, da se pokoj-
nine usklajujejo vsak mesec
z gibanjem osebnih dohod-
kov glede na prejšnji mesec,
za katerega so na voljo stati-
stični podatki.
Med koristne zakonske re-
šitve je mogoče šteti tudi
opredelitev, kateri osebni
dohodki in drugi prejemki iz
aktivne dobe se vštevajo
v pokojninsko osnovo. Pri
tem je treba opozoriti na dej-
stvo, da se v naši republiki
tako imenovane nadure ne
bi več v celoti prištevale
k, osebnemu dohodku za
poln delovni čas, zato je pro-
ti temu določilu mogoče pri-
čakovati odpore.
Predlog zakona omogoča
tudi dokup delovne dobe za
presežne delavce skladno
z rešitvami o temelnih pravi-
cah iz delovnega razmerja.
Predvideva se tudi možnost
uvedbe prostovoljnega zava-
rovanja, ureditev tega pa
prepušča repubhškim in po-
krajinskim zakonom. S pro-
stovoljnim zavarovanjem naj
bi omogočili zavarovancem,
da na podlagi osebnih vla-
ganj zagotovijo zase ah za
svoje družinske člane višje
pravice (na primer višje po-
kojnine) od tistih, ki so zago-
tovljene z obveznim zavaro-
vanjem.
ZDENKA STOP AR
10. STRAN - 5. JULIJ 1990
PRAZNIK OBČINB ^^^^
Zupanova razmišljanja ob praznovanju
Za razmišljanje v dneh,
ko praznuje svoj praznik
žalska občina, smo zaprosili
predsednika skupščine ob-
čine, Milana Dobnika:
Ob takšnih trenutkih se
nam pogosto postavlja vpra-
šanje, zakaj demokracija.
Odgovor je enostaven zato,
ker ta oblika vladavine omo-
goča najuspešnejši razvoj
družbe. V demokraciji je naj-
pomembnejši človek-posa-
meznik, v totahtarizmu pa
predvsem skupina ali skup-
nost. Skupino lahko pred-
stavljajo le državljani, narod
ali razred. Značilni izreki, ki
so se pojavljah v totalitariz-
mu so na primer »vodja ima
zmerom prav«, »prav je tisto.
kar potrebuje narod«, »ti nisi
nič, narod je vse«... Takšna
miselnostjo vedno pripeljala
do zaviranja razvoja in uve-
ljavljanja posameznikov.
Vsak posameznik je svet za-
se, poln razhčnih sposobno-
sti in do njihovih uveljav-
ljanj lahko pride le, če je po-
sameznik svoboden, osvobo-
jen vseh pritiskov in strahov.
Ljudem z razvojem svojih
sposobnosti drugim kvečje-
mu koristimo. Dober glasbe-
nik nam z razvojem svojega
talenta ne škodi, nas ne zavi-
ra, pač pa nam omogoči, da
poslušamo vrhunsko glasbo.
Tako je tudi z dobrim šport-
nikom. Z razvojem svojega
talenta nas prav nič ne ovira,
ampak nas celo navduši, da
se tudi mi ukvarjamo
s športom.
Ena bistvenih sposobnosti
človeka je sposobnost za go-
spodarjenje. Tudi s to spo-
sobnostjo smo razhčno ob-
darjeni. Zunanji izraz te spo-
sobnosti je bogastvo, ki si ga
posameznik pridobi. Zato je
za družbo izredno pomemb-
no, da posamezniku pusti,
da lahko to sposobnost raz-
vija. S tem ne koristi le sebi,
pač pa vsej skupnosti. Seve-
da se moramo pri tem zave-
dati, da smo ljudje družbena
bitja. Ljudje smo med sabo
tesno povezani in soodvisni,
zato smo tudi soodgovorni
drug do drugega. To izhaja iz
naravne dehtve dela in dej-
stva, da ljudje dosežkov
prednikov ne nasledimo
gensko, ampak se jih mora-
mo naučiti. Zavedati se mo-
ramo, da smo s tem, ko nek-
do drug opravlja določeno
delo za nas, mi tega dela
osvobojeni in to nam omogo-
ča razvoj naše posebne spo-
sobnosti. Tako naš uspeh ni
samo naš, ampak je tudi
uspeh celotne družbe in ga
moramo z njo deliti.
Takšni so moji pogledi na
življenje in kot predsednik
občine jih bom skušal uve-
ljavljati ter se držati teh na-
čel. Naj bo to moje razmišlja-
nje nekakšna poslanica na-
šim občanom ob praznova-
nju, ki pa ga bo treba spre-
meniti. Dejstvo je, da so
v številnih krajevnih skup-
nosti ob takšnih priložnostih
krajani zares vehko naredili.
Tudi po zaslugi zavzetega in
prostovoljnega dela. To še
posebej velja za Bra?
ne. Dejstvo pa je tudj ij
občinska blagajna vJI
prazna in vse skupaj
ralo biti še bolj prepj
lastni pobudi, lastnerS
lu... Prav navdušenoS
janov, da kaj storijo^
predek svojega kraja, S|
mo smeh zavirati, zato k;
še praznovali, vendar nS?
ko drugače. DobrodošV
do vse pobude. Moja p-
sedaj tudi ta, da bi pra^.
nje prestavili na jesensi
Tako bi bilo združenV
borskimi kulturnimi c-
in koncem obiranja h*^
v Savinjski dolini, ž-
noč, na kateri sem
prvič in me je navdušil^
naj ostane v tem tertnij
Občinska priznanja za prizadevno delo
Na sobotni slavnostni seji
zborov žalske občinske
skupščine bodo podelili tu-
di priznanja občine za zav-
zeto in ustvarjalno delo.
Grb občine Žalec bodo pode-
lili gasilskemu društvu iz
Braslovč, Otu Eberlincu iz
Ferralita, Ivanu Faletu iz
Braslovč in Emilijanu Ribi-
ču iz Braslovč. Plaketi bo-
sta prejela Jožica Biirmen
in VID Žalec ter Anton Klo-
kočovnik iz Braslovč.
Oto Eberlinc iz Petrovč je
že 27 let zaposlen v žalskem
Ferralitu. Že kot mladinec se
je udeleževal raznih udarni-
ških akcij, kot strugar pa je
dosegal izredne uspehe. Ves
čas se je izobraževal in se
usposobil za kontrolorja go-
tovih izdelkov, sedaj pa
opravlja vodenje kontrole
v strojnem obratu. Poleg
rednega dela je ves čas akti-
ven tudi na drugih področ-
jih, večkrat je bil izvoljen
v organe upravljanja. Še po-
sebej velja omeniti njegovo
zavzeto delo pri petrovškem
Partizanu, v Zvezi rezervnih
vojaških starešin in v teles-
nokulturni skupnosti.
Ivan Fale iz Pariželj je ve-
liko storil za razvoj komunal-
nega sistema in družbenopo-
litičnega življenja v krajevni
skupnosti Braslovče. S svo-
jim dolgoletnim aktivnim
sodelovanjem v organih kra-
jevne skupnosti pušča svoj-
stven vzgled za prostovoljno
delo in razvoj neke krajevne
skupnosti.
Emil Ribič je že vrsto let
ravnatelj osnovne šole v Bra-
slovčah. Je dober pedagog,
skrben gospodar in iznajd-
ljiv organizator. V tem času
je zrasla v Braslovčah šola
z lepo urejenim okoljem in
lepimi igrišči. Šola je vzgled
zadružništva in šolskega hra-
nilništva, učenci pa dosegajo
odhčne uspehe. To velja tudi
za športne dosežke. Vzgojili
so številne športnike (brata
Debelak). Za vse to ima
mnogo zaslug prav Emilijan
Ribič, ki je bil ves čas akti-
ven v številnih organih KS,
družbenopohtičnih organi-
zacijah in društvih.
Jožica Biirmen je zaposle-
na kot slavistka na braslov-
ški osnovni šoli. Po izjemno
uspešnem pedagoškem delu
v šoh in vsestranskem kul-
turnem delovanju v šoli, Le-
tušu in Braslovčah, se bo le-
tos upokojila. Ljubezen do
slovenskega jezika je znala
prenašati v številne mlade
rodove.
Tone Klokočovnik je člo-
vek, brez katerega v Braslov-
čah ni minila niti ena akcija.
Je dober poznavalec dejan-
skih razmer in ljudi v kraju,
ki ga spoštujejo in pri njih je
vedno naletel na razumeva-
joč odziv. Tone Klokočovnik
je aktiven tudi pri gasilskem
in turističnem društvu ter na
področju SLO in družbene
zaščite ter seveda tudi v or-
ganih krajevne skupnosti.
Gasilsko društvo Bra-
slovče, ki letos slavi 90 letni-
co, je vzgled za strokoven in
požrtvovalen odnos članov
do upravljanja z družbeno
lastnino. Visoka zavest do
delovanja v tem izrazitem
humanitarnem društvu, se
izkazuje pri vseh članih, po-
sebej pa še v vodstvu, ki je
preko daljšega časovnega
obdobja skrbelo za visoko
strokovno usposobljenost
članstva.
Osrednja prireditev v soboto
v Braslovčah se počasi zaključujejo slovesnosti
letošnjem občinskem prazniku in 850-letnici krj
Jutri bodo v Braslovčah odprli še agencijo Ljubljani
banke, otvoritev bo ob enajstih. Zvečer ob dvajsetih
slavnostna seja gasilskega društva Braslovče ob
letnici. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku
v soboto ob devetnajstih. Na slavnostni seji se bo
zbrali zbori občinske skupščine, ob tej priložnosti
bodo otvorili obnovljeni trg. Zaključek praznovanja
v nedeljo in sicer pripravljajo gasilci parado skozi
Braslovče. ''
Obnovljen dom Partizana
Na sliki vidimo lepo ob-
novljen dom TVD Partizan
Braslovče. Braslovški
športniki so sloveli že od
nekdaj. To še posebej velja
za tiste, ki so vadili na oro-
djih, zadnje čase pa so dobri
odbojkarji, da smučarskih
skakalcev niti ne ome-
njamo.
Sicer pa se lahko Braslov-
čani pohvalijo tudi z obnov-
ljenim kulturnim domom,
novimi telefonskimi prik-
ljučki in še bi lahko našteva-
li. Brez samoprispevka kra-
janov prav gotovo ne bi zmo-
gli vsega, vse to pa so ople-
menitih še z dodatnimi sred-
stvi in prostovoljnim delom.
Ko so urejali sam trg, so mo-
rali obnoviti še kanalizacijo,
vodovod in ne nazadnje as-
falt. Zmanjkuje pa denarja
za dodatne štiri učilnice v os-
novni šoli, za kar bi potrebo-
vali okrog 600 tisoč dinarjev,
o čemer so sklepah na zase-
danju občinske skupščine,
sklenih pa seveda niso niče-
sar (o tem poročamo v po-
sebnem poročilu z zase-
danja).
Vsa dela v Braslovčah so
veljala okrog tri milijone di-
narjev in seveda še niso po-
plačana, saj bo precej raču-
nov prispelo tudi po pfl
vanju. Ni naključje to*
žalski župan razmišlja al
vih obhkah praznovanj'
činskih praznikov. PrejS
garnitura je seveda oblj
Ijala, nova pa obljub ne|
povsem izpolniti zaradi
prazne občinske malheJ
Blagoslovili so
gasilski avtomobil
Pred gasilskim domom
v Braslovčah je bilo v nede-
ljo slovesno kot že dolgo ne.
Gasilci so namreč kraja-
nom pokazali nov avtomo-
bil s cisterno, ki je veljal
kar okrog 650 tisoč di-
narjev.
Precej denarja zanj so pri-
gpevah krajani, občinska ga-
silska zveza ter krajevna
skupnost. Avtomobil je bla-
goslovil gospod župnik iz
Braslovč Jože Zidanšek, ki
je med drugim povedal ne-
kaj lepih besed o poslanstvu
gasilcev. Kadar jih ljudje po-
khčejo na pomoč, jim nese-
bično pomagajo in prav
v tem se kaže krščanska
usmiljenost. Krajani in gasil-
ci so potem molili za to, da bi
bilo treba novo gasilsko vo-
zilo čim manj uporabljati, če
pa ga že bodo, potem naj ga
kvečjemu za pomoč prizade-
tim ljudem ob suši, ki je še
zlasti pogosta na Dobrovljah
in v Zavrhu. Župnik Jože Zi-
danšek je vse navzoče pozval
naj darujejo prispevke za no-
vo pridobitev braslovških
gasilcev. Uradni prevzem av-
tomobila bo v nedeljo po-
poldne, ko bodo v Braslov-
čah proslavili tudi 90 letnico
gasilskega društva in Dan
gasilcev.
Starejši so obujaii spomine
Prijetno in prisrčno, tako kot tudi vsepovsod drugod ob podobnih priložnostih-¦' .
minulo nedeljo tudi v kulturnem domu v Braslovčah, kjer so se srečali l^^aj^ |
sedemdeset let in več. Zbranim sta spregovorila predsednik sveta KS Braslovče. 1^^'.
in podpredsednik družbenopolitičnega zbora žalske občinske skupščine, Oto P^Ilv,;
Peter Pungartnik je navzočim izročil tudi lepe in tople pozdrave gospoda Milana
župana žalske občine. Starejšim krajanom so pripravili zares lep in prisrčen   j;
program, urice pa so udeleženci izkoristili za obujanje spominov na stare, doP^Tl
V prijetni družbi je čas kar prehitro minil. ¦
^fTNlKOBČINC ŽALEC
5. JULIJ 1990-STRAN 11
Knjiga o Braslovčah
"Tr petek zvečer so v kul-
Inem domu v Braslovčah
'rpdstavili monografijo
&10VČ, v kateri je prika-
Ino Življenje v tej krajevni
kupnosti od starega veka
današnjih dni. j
\a slovesnosti je o knjigi, :<
. jjna 300 strani, spregovoril i
isec knjige, Franc Kralj:
migo sem pripravljal pri-
Imo petnajst let. Najprej
"m začel zbirati podatke
%0B. naslednja leta pa vse
5*talo- V knjigi najprej opi-
-ujem geografske značilno-
sti kraja in okolice, predstav-
•jam posamezna naselja, vsa-
{o vas posebej opisujem na
¦gkaj straneh. Posebej pri-
kazujem zgodovinski del,
dogajanja v samem trgu Bra-
jlov-ae, ki letos praznuje 850
letnico. Obširna je cerkvena
Iffonika, prav tako opis obrt-
ne dejavnosti, ki je bila
J. Braslovčah zelo razširjena.
Četrtina knjige je namenjena
>0B, žrtvam in dogodkom
I vtem času. Na koncu pa sem
opisal še dejavnost društev,
^so delovala in še delujejo.«
Seveda so Francu Kralju
jidi pomagali in med njimi
lesam omenil dekana v Bra-
slovčah Jožeta Grešnika, ki
mu je prevedel tekste iz la-
tinščine, iz nemščine mu je
prevajala Anica Brišnik,
strokovno sta knjigo obdela-
la dr. Božo Otorepec in pro-
fesor Milan Natek, jezikovni
del sta obdelaU Jožica Bir-
man in Majda Hribar. V ve-
hko pomoč pri zbiranju po-
datkov posebno iz NOB, je
bil Franc Ježovnik iz Griž.
Knjiga je že v prodaji v žal-
ski Mladinski knjigi in stane
dvesto din. To je nedvomno
lep prispevek Franca Kralja
in njegovih sodelavcev
k obeležju 850 letnice kraja.
Po predstavitvi knjige in
krajšem kulturnem progra-
mu je bila predstava KPD
Tabor »Nasvidenje nad zvez-
dami.«
T. TAVČAR
Med prebiranjem knjige od leve proti desni pisec knjige
Franc Kralj, Anica Brišnik in Franci Ježovnik.
Foto: T. T.
Prižgane iuči
dajejo
Brasiovčam
pravljično podobo
Kar je res je res! V braslovški
krajevni skupnosti so najprej
poskrbeli za to, da so razvijali
obrobne in višinske predele
(Dobrovlje, Zavrh) in šele čisto
na koncu je prišel na vrsto sam
trg. Lepo so ga obnovili. Kraja-
ni so uredili pročelja svojih
hiš, obnovili so dom Partizana
in kulturni dom... Poseben
čar dajejo trgu, ki letos praznu-
je 850 letnico, zares lepe ulične
svetilke, ki so jih vrh krajani
zelo poceni kupili v Osijeku.
Ker niso za nasvet vprašali
celjskega Elektra, je bilo celo
nekaj zapletov okrog priključi-
tve na električno omrežje.
V teh dneh so zaplete vendarle
rešili in bojda se je nad takšno
ulično razstvetljavo navdušil
tudi Elektro Ce^e. So pa Bra-
slovče sedaj ponoči kot v prav-
ljici.
Janez Kokovnik, predsed-
tGD Bralsovče: Gasilci
ralsovčah smo izredno
Tli. Nova pridobitev av-
terna je za nas seveda
'¦elika pridobitev. V sušnih
Jbdobjih bomo lahko pri-
ijočili na pomoč kmetom na
"obrovljah in Zavrhu, kj^r
po navadi najprej zmanjka
''ode. Lepo pa smo obnovili
^"ii gasilski dom, ki ima se-
?3] novo pročelje, ter asfaU-
dvorišče pred domom,
ta dela smo opraviU iz-
%tno prostovoljno. Aktiv-
f sta tudi gasilski društvi
^3nžlje in najmlajše v naši
P^evni skupnosti - na Do-
? .sti?^ Florjančič, lastnica
^f\i \     braslovškem je-
l, \ "Možnosti, ki jih imajo
¦"^^e na turisitčnem po-
' so velike. Žal smo
K.tvp.^ zadnjih nekaj letih
rni^JJ^ Pozabljali, sedaj pa se
!]a, p'.'^^ kraj ponovno oživ-
ol(Qi-°^rudiU smo se, da smo
^? Jezera zares lepo ure--
lokai ^^'^ovili
smo gostinski
SostoJ^^ je odprt vsak dan,
^^^pripravljamo hrano,
Hiti t skušamo pri-
^u'^di z organiziranjem
katfi^^^^^^^ prireditev,
so sodelovala že
tako rekoč vsi najpopular-
nejši jugoslovanski ansam-
bh in pevci. V soboto teden
pa bodo pri nas pnpraviU tu-
di Pop delavnico.«
Bogdan Pantner, gasilec:
»Vse te pridobitve sovpada-
jo tudi s praznovanjem 90
letnice našega društva. Veči-
na članov je bila zelo aktiv-
na, posebej pa bi rad pohva-
Ul tudi Antona Klokočovni-
ka, ki živi za društvo in ves
kraj. V soboto pripravljamo
pred domom srečanje kraja-
nov, na katerem bo igral an-
sambel Lojzeta Slaka, v ne-
deljo pa bo Dan gasilce obči-
ne Zaiec«
Miha Dobrišek, predsed-
nik Rdečega križa: »V Bra-
slovčah je okrog 700 članov
Rdečega križa, aktivnih pa
nas je okrog trideset. Sode-
lujemo v številnih akcijah,
dobro sodelujemo z osnovno
šolo ter skrbimo za ostarele
ljudi. Sodelovali smo tudi na
nedeljskem srečanju starej-
ših krajanov.
Galerija brasiovšicega župnilca
Braslovčani so ponosni na svojega župnika Jožeta Zidan-
ška, ki med drugi slovi tudi po umetniškem ustvarjanju, ko
žge različne motive v lesu. Farani oziroma krajani so se bili
tudi vedno pripravljeni odzvati vabilom svojega župnika naj
storijo vse za to, da bo okolje cerkve in fare vzorno urejeno
in ni jim bilo žal denarja, dela in drugih prispevkov. Tudi po
njegovi zaslugi so Braslovče danes lepe. Njegovo priza-
devno delo, polno samoodpovedovanja in vere v ljubezen
med ljudmi, zn^o ceniti tudi najvišji repubhški in občinski
vrhovi. Ni torej naključje, da se je otvoritve galerije, kljub
pomanjkanju časa, ko je treba reševati številne probleme,
zlasti gospodarske, udeležil tudi gospod predsednik sloven-
ske vlade, Lojze Peterle s soprogo, galerijo pa si je ogledal
tudi gospod predsednik žalske občinske skupščine, Milan
Dobnik.
12. STRAN-5. JULIJ 1990
Dan celjske atletike
Letos SItokovega memorfala ne Ito
Po mednarodnem koledarju
bi moral biti v mesecu sep-
tembu v Celju mednarodni at-
letski miting - Memorial Fer-
da Skoka.
Te dni bodo organizatorji iz
AD Kladivarja obvestili med-
narodno atletsko zvezo, da za-
radi znanih gospodarskih te-
žav letos tega mitinga, žal, ne
morejo izvesti. Mednarodni
miting bi stal najmanj 300.000
DEM, teh sredstev pa Celje,
sponzorji in tudi atletiki naklo-
njena občina nima.
Zato so pri AD Kladivarju
našli rešitev. Predsednik dr.
Rudi Čajevec nas je te dni ob-
vestil, da bodo 3. septembra
priredili atletski mitingh »Dan
celjske atletike«, ki bo odprto
tekmovanje - miting serije Al-
pe-Jadran - z nastopom naj-
boljših atletov tega območja
v nekaterih zanimivih discipli-
nah. Poleg nastopa najboljših
atletov in atletinj iz Avstrije,
Italije, Madžarske, Slovenije in
Hrvaške, pa bo posebno tek-
movanje veteranov v troboju
(60 m, skok v daljavo in met
krogle), ter pionirjev in pionirk
(60 m, skok v daljavo, 800 ozi-
roma 1000 m).
Kljub temu, da tradicional-
nega Skokovega memoriala ne
bo, bo na samem mitingu me-
morialna disciphna. tek na
100 m, v spomin na Ferda Sko-
ka, znanega predvojnega atleta
Celja.
J. KUZMA
Kdo iz Ceija na
EP v Spiit?
Koncem avgusta se bo
vSphtu začelo evropsko pr-
venstvo v atletiki, ki bo
vsekakor enkratna tovrst-
na prireditev, kjer vsi pri-
čakujejo mnoge dobre re-
zultate. To še posebej velja
za tuje atlete, ki lahko dose-
žejo tudi nove evropske in
svetovne rekorde, v boj za
visoka mesta pa se naj bi
vmešali tudi domači atleti.
Žal med nastopajočimi ne
bo veliko ali sploh nobene-
ga člana atletskega društva
Kladivar. Uradno je za
Split že potrjenih mnogo
slovenskih atletov, žal nih-
če iz Celja. So pa med po-
tencialnimi kandidati trije,
ki še imajo možnost, da do-
bijo »vozovnico« za sreča-
nje z najboljšimi atleti sta-
rega kontinenta v domači
deželi. To so Rok Kopitar,
Miro Kocuvan in Renata
Strašek. Veliko je odvisno
od dosežka na državnem
prvenstvu, kjer je treba
osvojiti vsaj tretje mesto.
Zanimiv bi bil zlasti nastop
obetavnih Kocuvana in
Straškove, ki sta izpolnila
normi in imata trenutno
v mladinski konkurenci
najboljša dosežka v Evropi.
Upamo samo, da ta priredi-
tev ne bo minila brez naše
udeležbe.
TV
Optimizem med hokejisti
Na celjskem drsališču
v Mestnem parku je ponovno
živo. Ne samo na teniškem
igrišču, temveč tudi med ho-
kejisti na ledu.
Med številnimi mladimi ho-
kejisti in igralci prve ekipe HK
Cinkarne veje optimizem. Raz-
mere v tem društvu, ki razvija
hokej že 43. leto, se popravlja-
jo. Potem, ko so zaradi skrom-
nih finančnih sredstev morah
zapustiti mesto ob Savinji tuji
igralci in trenerji, ko so nekate-
ri odborniki zapustih igralce,
je peščica osamljenih po dveh
letih skromnih nastopov
v medrepubliški drugi zvezni
ligi - le obdržala moštvo in pri
tem krepila mladinske in pi-
onirske vrste.
Danes se v Mestnem parku
obnavlja strojnica in sam ob-
jekt. K temu so mnogo prispe-
vaU tudi ZTKO in tisti, ki se
zavedajo, daje drsanje tudi re-
kreacijski in zdrav šport. Nek-
danji uspešni igralec Vojko
Bratec pa je s tehničnim vo-
djem mladinske in pionirske
ekipe Adolfom Rozmanom
zbral peščico ljudi, ki sedaj
skrbijo za podmladek. V teh
pionirskih in mladinskih vr-
stah se dela zelo resno, marlji-
vo in ti mladi igralci bodo že
v drugi polovici avgusta zadr-
sali v Strahovicah na Čehoslo-
vaškem.
Prvo ekipo bo ponovno
prevzel čehoslovaški trener
Zdenek Hajduga, ki bo imel
na razpolago v glavnem igralce
prvega moštva iz zadnjih dveh
sezon in n^boljše mladince.
Žal pa sta zapustila Celje mla-
da nadarjena igralca Kelgar in
Ločnikar (Ohmpija) in Mj.
gojevič ki bo okrepil
ško Mladost. Duhovni^
HK Cinkarne Jože
obljublja z restavrirano st?''
co led v celjskem rne^K
parku že prve dni septi^.V
bo vsekakor uspel ob pf
onalnem   trenerju   jj. ,
Zdeneku pripraviti osnaj
ponovni vzpon celjskega},,
ja na ledu.
Vojko Bratec pravi: y.\^
letih moramo zmagati v dn'
ligi in pri tem pripraviti eK
ki ne bo vedrila v društvu r
boljših le eno sezono. Kei
več problemov bo z ig:
časom torek - petek, ki z,
va v I. zvezni ligi čisti prol
onahzem. Tega pa v Celju
nismo sposobni sprejeti.
Prva liga še daleč
Ljubitelje v Celju (in vseka-
kor tudi v Sloveniji) te dni
zanima razplet okrog dokonč-
ne dopolnitve prve zvezne
moške rokometne lige.
Rokometna zveza Jugoslavi-
je oziroma Skupnost prvoliga-
šev prve zvezne lige ter pred-
stavniki republiških rokomet-
nih zvez so se dogovorih, da bi
v sezoni 1990/91 bilo v prvi mo-
ški ligi 16 članov in v ženski
ligi 14.
Tako so med drugimi skleni-
h, da bodo moško zvezno ligo
dopolnili še z dvema članoma,
ki jih bodo »izluščile« kvalifi-
kacije. Enega člana naj bi
v kvalifikacijah, ki se bodo pri-
čele 18. 8. in bodo trajale do 5.
9. dala trojica Aero Celje, Ko-
hnska Slovan in Sloga Doboj.
Drugega pa, Kristal Zaječar,
Dubočica in Železničar Niš. Po
prvotnem programu naj bi naj-
prej Aero Celje, kot drugi
v drugi zvezni hgi, odigral prvo
srečanje v gosteh proti Kolin-
ski Slovanu,^ potem pa povrat-
no v Celju. Ce obe srečanji ne
bi dali zmagovalca (dve doblje-
ni tekmi), sledi tretja tekma
v Ljubljani. Zmagovalec tega
dvoboja pa mora na poti v I.
zvezno ligo premagati še do-
bojsko Slogo, ki bo imela pred-
nost dveh srečanj na domačem
igrišču.
Tehnični sekretar pri RK
Aero Celje Vlado Privšek, nas
je te dni seznanil med drugimi
tudi s tem: »Dejansko nimamo
nobenih informacij o kvalifi-
kacijah. Vse smo izvedeh iz.
dnevnega tiska. Ker so delega-
ti Rokometne zveze Hrvaške
zapustili zadnji sestanek in
zahtevajo dve zvezni ligi (se-
ver-jug,) v nasprotnem prime-
ru bodo s prvohgaškimi in dru-
goligaškimi ekipami zapustili
tekmovanje, se vsekakor obe-
tajo še marsikatere ovire za
mirno rešitev kvalifikacij.
Kljub temu bomo pričeli s pri-
pravami 20. julija. Smo kom-
pletni, le odhod vratarja Stra-
ška nam dela manjše proble-
me. Poizkušali pa bomo pri-
merno pripravljeni doseči
uspeh v kvalifikacijah.«
JOŽE KUZMA
Lepa zmaga Maje Tanko
V Kranju so pripravili 23. mednarodni plavalni miting na
katerem so sodelovali plavalci osemnajstih klubov Madžar-
ske, Avstrije, ZRN, Italije, ČSSR in Jugoslavije, med njimi
tudi skupina najboljših celjskih plavalcev, članov PK Klima
Neptun. Izredno lep uspeh je dosegla Maja Tanko, ki je zmagala
med članicami.na 100m hrbtno, dosegla svoj doslej največji
tekmovalni uspeh in dokazala, da se razvija v odlično in obeta-
jočo plavalko.
Uspešni so bih tudi fantje. Vračun je bil drugi na 100 m prsno,
Tešovič drugi na 1500 m kravi, Jurak pa dvakrat drugi na 400 in
200 m mešano ter dvakrat tretji na 100 in 200 m kravi. Izkazala se
je tudi Velenjčanka Mioč, ki je bila tretja na 800 m kravi.    ^V
Mladi športniki
v Užgorodu
Preko 20 mladih celjskih
športnikov je v petek krenilo na
19. športne igre mladih v Užgo-
rod v Sovjetski zvezi.
Gre za tradicionalno medna-
rodno srečanje mladih športni-
kov do starosti petnajst let. ki se
vsako leto zberejo v drugi državi
na športnem srečanju v različnih
športnih panogah. Tokrat se bo-
do pomerili v atletiki, plavanju,
namiznem tenisu in tenisu. Iz Ce-
lja so odšle popolne ekipe v pla-
vanju, tenisu in atletiki. Ob Ce-
ljanih iz Slovenije nastopajo še
tekmovalci iz Murske Sobote in
Raven na Koroškem.
Pobudo za to mednarodno sre-
čanje mladih - »olimpijado mla-
dih« - so podali leta 1968 Celjani
in zbrali več športnikov iz različ-
nih držav na atletskem tekmova-
nju na stadionu Borisa Kidriča.
Sledila so srečanja v Vidmu (Ita-
lija), Gradcu (Avstrija), Darm-
stadtu (Zvezna republika Nemči-
ja), Genfu (Švica), Laussanni
(Švica), Murski Soboti in na Rav-
nah (Jugoslavija), Troyesu (Fran-
cija), GranoUersu (Španija),
Szombathelyju (Madžarska) in
Andori.
J. KUZMA
Odlični Lavrinc
Na strelišču v Rečici pri La-
škem je bilo republiško pr-
venstvo z MK orožjem, kjer so
domačini poleg dobre organi-
zacije dosegli tudi dva naslo-
va. Oba v družini Lavrinc,
kajti zmagala sta oče Vinko in
hčerka Helena, seveda vsak
v svoji disciplini.
Posebno presenečenje pred-
stavlja uspeh Vinka Lavrinca,
dolgoletnega uspešnega strel-
ca, predvsem pa odhčnega or-
ganizatorja pa tudi našega so-
delavca.
»V dolgoletni karieri je to
moj prvi republiški naslov in
to z orožjem, ki ni bilo »moje«.
Ne disciplina, ne revolver, kaj-
ti s tem. se nisem nikoli pose-
bej ukvarjal.«
Kako ste potem dosegli ta-
ko lep uspeh?
»Revolver mi je posodil od-
lični strelec Celjan Jože Tržan,
sam pa serh pred prvenstvom
poleg drugega dela malo več
treniral in uspel«
Veliko priznanj že imate
v domačih športnih vi-
trinah ...
»Hčerka Helenca jih ima
več, vendar moja prva zlata za
republiškega prvaka je tudi
nekaj vredna.«
V Rečici pri Laškem so me-
dalje s celjskega področja
osvojili naslednji strelci: MK
pištola prosta izbira člani 1.
Tkalec (Mrož T.Velenje),
ekipno 2. Unior Zreče, revol-
ver člani 1. Lavrinc standard-
na MK pištola člani 3. La-
vrinc, članice 1. H. Lavrinc, 3.
Kufner, ekipno 2. SD D, Pože-
nel Rečica in mladinke, 3.
Kufner, vsi SD D. Poženel Re-
čica pri Laškem.
Prvenstvo je tudi drugače
uspelo.
»85 najboljših strelcev iz Slo-
venije na čelu z Debevcem in
Peternelom je bilo zadovoljnih
s streliščem in organizacijo,
pa z njihovimi dosežki.«
Dobiti Debevca ni I
tako...
»Debevec je trenutno ec
najboljših, če ne najboljši si
lec na svetu. Prišel je k m
zmagal in zdaj ga čaka tekr
vanje za svetovni pokal v I
de Janeiro v Braziliji.«
T.V^
Melanšek in Metalis  strelske novice
strelska družina Braslovče je
pripravila strelsko tekmovanje
z vojaško puško, v počastitev
praznika občine Žalec, ki se le-
tos praznuje v tej krajevni
skupnosti.
Zaradi velikega števila ekip je
bilo tekmovanje v petek popold-
ne in v soboto dopoldne. Skupaj
je nastopilo 16 ekip iz Slovenije
in Hrvatske. Vrstni red posamez-
no: 1. M. Melanšek (Juteks Žalec)
182 krogov, 2. Horvat (Metalis)
180,... 4. Jeram (Celje 178,... 13.
M. Kralj (Braslovče) 176 krogov
itd. Ekipno: 1. Metalis (Donja
Stupica) 531.2. Celje 527.4. Žalec
505 krogov itd.
T.TAVČAR
V Kranju so pripravili repu-
bliško prvenstvo za pionirje in
pionirke z MK puško, kjer so lep
uspeh dosegli tudi mladi strelci
s celjskega območja.
V disciplini 30 strelov leze je
zmagala ekipa Juteksa iz Žalca
v postavi Aleš Klovar, Kristijan
Pukmajster in Simon Vošnjak,
tretji pa so bili pionirji SD D. Po-
ženel iz Rečice Uroš Hohkraut,
Sebastjan Lipec in Dejan Matek,
ki je zmagal med posamezniki.
V disciplini 3 10 je ekipa SD
D. Poženel iz Rečice osvojila 2.
mesto, Juteks iz Žalca pa tretje
(obe ekipi sta nastopili s prej
omenjenimi tekmovalci). V tej
disciplini je bil med posameznilu.
drugi Meho Durakovič
T. Velenje in 3. Dejan Mai|
D. Poženel Rečica.
V Braslovčah so ob občinsii
prazniku Žalca pripravili teku
vanje z vojaško puško, kjer
zmagali strelci Metalisa iz Do
Stubice, drugi pa so bili Ce|
Tone Jager, Slavko FreceinJ'
Jeram. Juteks iz Žalca je bil čj
ti v postavi Justin SmrkoIj.A^
Klovar in Mladen MelanšeU
tudi osvojil prvo mesto nm
samezniki. ll
V Kamniku so pripravili I
lo v enotni republiški ligi j'
puško, kjer je nastopila tuc
mlajena ekipa SD Celje
med 17. osvojila 7. mesto i-
Dobovičnik, Matej Dobovi^
Jože Jeram). .p jAGl
V Zrečah dober podmladek
v Celju je bilo v soboto 4. republiško prven-
stvo v korejski borilni veščini tekwon-do
(ITF inačica), ki ga je pripravilo društvo za
borilne veščine Slavko Šlander iz Celja. Tek-
movali so pionirji, pionirke in člani iz šestih
slovenskih tekwon-do klubov.
Med pionirkami do 46 kg je zmagala Kovače-
vičeva (Maribor), druga je bila Lešnikova (Zre-
če). V kategoriji do 50 kg je bila najboljša Ro-
barjeva (Mb-Center), druga je bila Termotova
(Center), tretja pa Balajeva (Maribor).
Pionirji do 30 kg: 1. mesto je zasedel Žug-
man (Zreče), drugo Vukadinovič (Zreče). V ka-
tegoriji do 34 kg je bil najboljši Babic (Zreče),
drugi je bil Munjek (Zreče), tretji pa Stošič
(Maribor). Med pionorji do 38 kg je zmagal Vu-
kadinovič (Zreče), drugo mesto si je priboril
Bizjak (Zreče), tretji pa je bil Kosič (Center).
Do 46 kg teže: prvo mesto je zasedel Sagadin
(Rače), drugo Durdevič (Zreče) in tretje mesto
Bizjak (Zreče). Med pionirji do 50 kg teže je
zmagal Teršek (Celje), drugi je bil Napotnik
(Zreče) in tretji Kostajnč (Zreče). Do 55 kg težki
pionirji so se zvrstili: Črešnar (Zreče), Dukarič
iRače), Kalažinc (Maribor). Med pionirji, težji-
mi od 55 kg je zmagal Mrdovič (Maribor), drugo
mesto si je priboril Kristl (Zreče), tretje pa
Gmajner (Celje).
V članski konkurenci do 57 kg teže je zmagal
Petrovič (Center), drugi je bil Kampl (Rače) in
tretji Paserner (Rače). V kategoriji do 60 kg je
bil najboljši Rakuša (Center), drugo mesto je
zasedel Slavinec (Maribor) tretje pa Bratušek
(Celje). Do 68 težki tekmovalci so se r^-
Hojnik (Zreče), Balaj (Maribor) in ^°'rvo^¦
ter). Kategorija do 72 kg: Kvac (Zreče),
(Celje) in Strubej (Celje). ,, (C^r.
Kategorija do 82 kg: Beganovic ^j^jjof
Žemljic (Maribor). V kategoriji nad
mov si je zmago priboril Krajnc (R^'^


NE GREMO NA MORJE
S. JULIJ 1990 -STRAN 13
POGOVOR S PRIMARIJEM MAG. ZVONIMIRJEM LAMOVCEM
Kap se rada priplazi ponoči
Pogosto slišimo med ljudmi tr-
ditve, da je kap v poletnih mese-
tih pogost pojav. Kaj o tem meni-
jo strokovnjaki, kateri so rizični
fiktorji, kako ravnati takrat, ko
|ide do pojava - o tem smo se
lofovarjali z vodjo nevrološkega
iddelka v celjski bolnišnici, pri-
narijem mag. Zvonimirjem La-
Bovcem.
Lamovec: »Poletje je samo ena
od sezon, ko se kap pojavlja. Za
njen pojav so bistveni prehodi, na-
Sle vremenske spremembe, zlasti
je pojav pogost ob vdoru tropske-
ga zraka, to pa je lahko spomladi,
poleti in jeseni. Iz naših izkušenj
tli dejal, da je možganska kap po-
gostejša spomladi in jeseni, takrat
o«ležimo konice, poleti pa je več
primerov krvatitev in zamašitev
2l Pri kapi gre za dva glavna tipa:
prvi tip je zamašitev ožilja in zara-
tega odmrtje možganskega tki-
va, drugo je razpok žil in izliv krvi
v možganovino ali v področje
"možganskih ovojnic. Razmerje
"med krvavitvami in kapmi je takš-
"0; 11 odstotkov je tako imenova-
J tranzitornih ishemičnih atak,
odstotkov je ostalih kapi. Od
89 odstotkov je 62 odstotkov
J"emičnih insultov, ostalo so kr-
jamve. od tega 18 odstotkov cere-'
"^Inih, se pravi parenhimskih kv-
avitev, ko zakrvavi možgansko
k    odstotkov je tako imeno-
j?'mih subarhnoidalnih krvavitev.
splošno so ishemični insulti
^^gostejši, bolj ubijajoče so krva-
k I      umrljivost višja.«
II kakšne možnosti pa imajo bol-
hrii^^ ozdravitev pri tej bo-
^ Umovec: »Bolj kot o ozdravitvi
Ou°^mmo tu o pozdravljenju.
b^j, °S 20 odstotkov ljudi pride po
ffed v stanje, kakršno je bilo
c^^- boleznijo, ostalo je s posledi-
biln tega je 25 odstotkov imo-
nekaj bolnikov je takšnih,
tnoodvisni od okolja, drugi so
"moti i' vendar potrebni po-
"med^n splošno je umrljivost
Urtir);" ^0 odstotki, s tem da je
do ost pri krvavitvah lahko tja
insmj .odstotkov. ishemičnih
ie ^^j^'}; torej ko se zamaši žila, pa
¦^rii riyost izpod 10 odstotkov.
odtJeii? umrljivost na našem
HlJ^ 9.36 odstotna, žal je to od-
Ali ? .'Največjo umrljivostjo.«
led,,^?* lahko rekli, da je kap
^'DrS^^^*!:   »Veste,  mi  vedno
"^0 bolnika, ali je kdo v so-
rodstvu imel možgansko kap. Če
je pojav v družini prisoten, potem
je to rizični faktor, je neko nagnje-
nje, čeprav seveda nihče ne more
reči: mojega očeta je kap, mojo
mamo je kap, zdaj bo kap še mene.
Je pa to eden izmed rizičnih fak-
torjev.«
Kateri so ostali?
Lamovec: »Prvi rizični faktorje
zvišan krvni pritisk, drugi so srč-
na obolenja, tretji sladkorna bole-
zen, četrti faktor je debelost in po-
višanje maščob v krvi. Ob vsem
tem pa tudi alkoholizem in ka-
jenje.«
Je kap nevarna samo starejšim
ljudem ali jo opažate tudi pri
mlajših generacijah?
Lamovec: »Teoretično velja, da
je 20 odstotkov ljudi s kapjo mlaj-
ših od 55 let. Pri nas to ne drži,
izpod 55 let jih imamo okrog 10
odstotkov. Zaradi možganske kr-
vavitve so lani umrU trije ljudje,
mlajši od 50 let. Med 51 in 70 leti je
umrlo 11 ljudi zaradi ishemičnih
insultov, 23 zaradi krvavitev. Več-
ja pa je umrljivost pri tisith, ki
imajo preko 70 let. Pri mlajših lju-
deh je nevarnost večja, če so moč-
ni hipertoniki, če so srčni bolniki,
sicer pa bi dejal, da je mladost
zaščita.«
Ali morda obstojajo kakšni
znaki, ki napovedujejo kap?
Lamovec: »Na splošno je zelo
težko govoriti, vsak primer je tre-
ba obravnavati posebej. Edino ta-
ko imenovana tranzitoma ishe-
mična ataka je morda predznak
bolezni, vendar pa tudi vse te, kot
jim na kratko rečemo, niso pred-
hodnik kapi. Vsekakor je kap do-
godek, ki se pogosto pojavlja po-
noči, med spanjem. Nekih poseb-
nih zankov ni oziroma je o njih
težko govoriti. Kap rada pride ne-
opazno in kot sem dejal, pred-
vsem ponoči.«
Kaj svetujete, kako ravnati
v primeru, ko se kap pojavi?
Lamovec: »Hitro je treba ukre-
pati predvsem pri težkih kapeh.
Takrat, ko pride do nezavesti, bru-
hanja. Bolnika je treba položiti na
bok, če slučajno pride do bruha-
nja, ves čas pa naj bo nekdo ob
bolniku. Pri nas je v navadi, da
večino bolnikov pripeljejo v bol-
nišnico, čeprav je zlasti pri starej-
ših ljudeh najboljše zdravljenje
v domačem okolju. Tako npr.
v AngUji kap pretežno zdravijo do-
ma. V določenih primerih je ho-
spitalizacija nujna, veliko bolni-
kov se zdravi tudi na internem od-
delku, kjer si ozdravijo osnovno
obolenje.«
Ali odkrivajo strokovnjaki
morda kakšne nove načine
zdravljenja, je znanost tu napre-
dovala?
Lamovec: »Z zdravljenjem je ta-
ko: pri zdravljenju kapi ni zdravi-
la, ki bi voz obrnilo nazaj. Tega ni.
Možgansko tkivo, ki je propadlo,
je propadlo. Pomembno je pred-
vsem področje okoli propadlega
tkiva, ki se lahko ohrani in če se
ohrani, je izpad funkcije manjši.
Borba pri zdravljenju je borba za
to področje okoli odmrlega tkiva
in skrbeti je treba predvsem zato,
da ne pride do komplikacij respi-
ratornega in urinarnega sistema.
Možgani imajo 2 do 3 odstotke člo-
vekove teže, porabijo pa 20 odstot-
kov vsega kisika in 25 odstotkov
glukoze. Gre torej za zelo občutljiv
organ. Zdravila žal ni, zdravljenje
je samo pomoč prizadetim mož-
ganom.«
Se po vaših ocenah število pri-
merov povečuje?
Lamovec: »Na tem podorčju de-
lam 23 let in če se spomnim nazaj,
potem bi lahko rekel, da je bilo
včasih kapi manj. Danes je starost
ljudi višja, izboljšal se je standard,
prav pojav debelosti, višji krvni
pritisk vse to je znak višjega stan-
darda. Kap je v svetu na tretjem
mestu kot vzrok umrljivosti.«
In kaj lahko ljudje sami storijo,
da preprečijo pojav?
Lamovec: »Osnovna preventiva
je vsekakor zdravljenje osnovnih
bolezni-hipertonije, srčnih obo-
lenj, sladkorne bolezni, izogibanje
psihičnih in fizičnih naporov,
skratka življenje v nekih umirje-
nih okvirih. Popolne prevenitve
ni, vsekakor pa je možganska kap
rezultat dolgotrajnega procesa in
v bistvu kompUkacija raznih bole-
zenskih stanj.«
IRENA BAŠA
14. STRAN - 5. JULIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
OBZORNiKfe,
ODDIH NA TURISTIČNIH KMETIJAH
Nazaj k neokrnjeni naravi
v Sloveniji ne cenimo dovolj
svoje turistične ponudbe na kme-
tijah. Pri nas ni zaživela toliko
kot v sosednjih alpskih deželah,
kjer se jim ta dejavnost izplača
kljub bogatim gozdovom in kjer
uspejo privabiti tudi dovolj go-
stov.
Na naših turističnih kmetijah
nam ponujajo z zdravo hrano tudi
zdrav zrak, možnosti števibiih iz-
letov v razmeroma neokrnjeno na-
ravo, podeželski mir, utrip kmeč-
kega vsakdana z različnimi žival-
mi, ki se jih ne bodo mogli nagle-
dati naši otroci, nabiranje gozdnih
sadežev, po želji pomoč pri kmeč-
kih opravilih, ogled bližnjih kul-
turnih spomenikov. Marsikje še
izvirno vaško, kmečko življenje, je
na voljo za malo cvenka. Naše tu-
ristične kmetije privabijo poleti
prebivalce tistih jadranskih mest,
kamor se odpravljajo na dopust
Slovenci. V Zgornji Savinjski do-
Uni je med gosti tretjina tujcev:
Nemcev, Italijanov in Francozov,
pa tudi drugih.
Po Čem je kmečki
turizem?
Na zgornjesavinjskih kmetijah
bomo odšteli: za polni penzion na
dan (za bivanje nad 3 dni) od 180
dinarjev v III. kategoriji do 250 v I.
A-kategoriji;
- za polpenzion (za bivanje nad
3 dni) od 140 dinarjev v III. kate-
goriji do 210 v I. A-kategoriji.
- za prenočišče z zajtrkom (za
bivanje nad 3 dni) od 100 do 150
dinarjev.
Penzion in polpenzion za biva-
nje do manj kot 3 dni sta za 20
odstotkov dražja, prenočišče z zaj-
trkom pa za 50. Vse storitve v eno-
posteljni sobi so dražje za 5 odstot-
kov. Popuste od 20 do 50 odstot-
Za turistine kmetije v Zgornji
Savinjski dolini nam radi svetu-
jejo ali pojasnijo v Zgornjesa-
vinjski kmetijski zadrugi v Mo-
zirju (tel. 831-521 ali v Turist bi-
roju v Mozirju (Sonja Bitenc, tel.
831-316), za Zreško Pohorje pa
v Kompasu v Zrečah (tel. 761-
583).
kov za razhčne starosti ponujajo
za otroke.
Za dnevni najem apartmajev (od
dvosobnih za 2 do 3 osebe od pet-
sobnih za 10 oseb) je treba odšteti
od 250 do 620 dinarjev.
Na Zreškem Pohorju stane pol-
ni penzion 196 dinarjev, polpenzi-
on 175 dinarjev, najem apartmaja
za 6-8 oseb pri Kotniku 280 dinar-
jev, najem apartmaja za 4 osebe
pri Beškovniku pa 224 dinarjev
dnevno. Pri Kovšetovih, po doma-
če Medvedovih, sprejemajo tudi
izletniške skupine.
BRANE JERANKO
PLANINSKI
KOTIČEK
Kocbekov dom na
Korošici
Dom celjskega Planinci
društva na Korošici v Savk
alpah in Frischaufov
Okrešlju sta odprta tudi men
nom. Kocbekov planinski!
na Korošici, ki je na naflJ
višini 1808 metrov, je odpn!
dan od 7. do 21. ure. Zgodi j'
potrkajo planinci tudi sredi^
Tisti, ki se visokogorski Ko-
ci želijo čim bolj približati i ¦
mobilom, imajo na razpoiJ.
gozdne ceste iz Luč: prvo nat
no Ravne (1500 metrov), doj-
je 16 kilometrov vožnje. Z R;
je nato čez Korita, Zelene trat,
MoUčko planino do Kocbekov
doma 2.30 h. Drugi dostop
kilometrov dolgi cesti je na pi
no Podvežak (1440 metrov) i^
dve uri peš hoje čez planino Ini
do doma. Tretja, 12-kilometi
cesta se odcepi od ceste lj
-Podvolovljek in nas pripelje;
trep doline Za Loncem (1O50
trov). Od tam je do doma §e;
pol ure hoje.
Iz Luč je skozi Podvezo, ni
Kladnika in Planinska ter čez
nini Vodole in Inkret 5 ure h
od Rogovilca pa po Slovet
transverzali skozi Robanov
4 ure. V planinskem domu pc
jajo preproste tople jedi in pn
čišča, od tam pa je tudi izhod
za ture in izlete na Ojstrico,
njavo. Veliki vrh, Dleskovec,
sti vrh. Lučki Dedec in Kor
vrh. V bližini doma na Moličk
či bodo v začetku julija otv
prenovljeno Kocbekovo kape
Koča na Loki pod
Raduho
Prednost Koče na Loki pod
duho je, da je poleti odprta
prekinjeno ter je iz Strug, i
Ljubnim in Lučami, dostopna
di z avtomobilom (16 kilo
trov).
Do koče na višini 1534 metro
z avtobusnih postajaUšč v Stni
ali v Lučah od 2.30 do 3h t
V koči ponujajo jedi po naroi
kosila, enolončnice, prenot
ter dnevne penzione. Prvo kof
na planini Loka postavila Saska podružnica Slovenskega
ninskega društva že leta 1910.
dvakrat pa so pogorele. Koi<
Loki pod Raduho, ki je last
ninskega društva iz Luč, je
dišče za ture in izlete na 2062
trov visok vrh Raduhe (1.30 hI
ševo (5 h). Veliki Travnik (23
in Smrekovec (5 h). Mika\'n
razgledi na gorski svet Zgo^
Savinjske doline.
Dom na Šmohorju
Lastniki doma na Šmob«'
laški planinci, so z obiskoin
zadovoljni, saj se planinske^
letniške skupine iz vse Slo**^
vrstijo druga za drugo,   g
Prednost doma na višini M
trov je, da je odprt vse letw|
mo četrtkov. Med tednom)^
od poldneva do večera, ob''
tah, nedeljah in praznikih p
dan. Iz Laškega je do doj^
cesti 10 kilometrov, kdor z^j^
po planinskih poteh pa pojj^
iz Laškega, Zabukovice,.Tr^.(
in Liboj 2 uri. Na vrhu SmO'
je istoimenska vasica s ce
svetega Mohorja. ŠmohoriJJ^ij
ro planinsko in izletniško ,^ j
jo, saj so prvi dom postaviH .
1929. V domu ponujajo ko-'
jedi po naročilu ter P^^^'..
Z Smohorja se v jasnem   ^;
odpirajo širni razgledi:
Kozje, Lisco, Bohor, K-OJ
Gore, Kum, Kal, MrzUco.
nik. Paski Kozjak in /"
Dom je izhodišče za
Gozdnik (1.30 h), Mrzlico ^
Kal (2h) in Malic (1 h).
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Legenda: PZ - prenočišče z zajtrkom, POL - polpenzion, PP - polni penzion, A - apartma
KOPANJA V SAVINJI NE PRIPOROČAMO
Pomembna je liigiena
Kljub temu, da je Savinja med
najčistejšimi rekami v Sloveniji,
kopanja v njej ne priporočajo. Mi-
krobiološke analize namreč kažejo,
da je Savinja razen s kemijskimi
elementi v skoraj celotnem porečju
obremenjena tudi z bakterijami Te-
kalnega izvora.
Po besedah Andreja Planinska,
direktorja Zavoda za socialno medi-
cino in higieno v Celju kopanje v Sa-
vinji ne bi smelo vplivati na zdravje
kopalcev, nevarnost črevesnih obo-
lenj in slabosti pa bi lahko nastopila,
če bi kopalci med kopanjem uživali
hrano.
Če se torej že kopate.v Savinji, sije
treba pred vsakim zaužitjem hrane
umiti roke s čisto vodo.
Sicer pa so mikrobiološko obre-
menitve Savinje z bakterijami fekal-
nega izvora pribhžno enake v vsem
njenem porečju. Prekoračitve je Za-
vod za socialno medicino, ki je
opravljal meritve, zabeležil v Letu-
šu, Spodnjih Rojah, Kasazah in
Medlogu. Vzrok prekomernim obre-
menitvam s temi bakterijami so se-
veda kanalizacijski izpusti na celot-
nem porečju.
Glede na kemijsko sestavo Savi-
nja ni med najbolj onesnaženimi in
v glavnem ustreza 2. in 3. kvalitetne-
mu razredu. Slika je nekoliko dru-
gačna le pri izlivu Pake, ki prinaša
odplake iz velenjskega industrijske-
ga bazena, in pri izlivu Voglajne ter
v Laškem. Prekoračitve so največje
pri nitritih in fenolih, a v primerjavo
in komentar - mnogo več nitritov
zaužijemo s suhomesnatimi proiz-
vodi ...
Kakovost vode pa je posebno pro-
blematična ob nizkih vodostajih, ko
se Savinja tudi pogosto peni. V Za-
vodu so skupno z mariborskimi stro-
kovnjaki analizirali tudi takšno se-
stavo vode in našh 27 skupin organ-
skih snovi, med katerimi so najizra-
zitejše sledi detergentov in ostalih
snovi, ki se uporabljajo v industriji
pri razmaščevanju in lakiranju. Po-
sebno velik je tu vphv velenjske in-
dustrije, predvsem šoštanjskega
TUŠ, Termoelektrarne in Gorenja.
Med vsemi dosedanjimi raziskava-
mi pa v Savinji niso našli kanceroge-
nih snovi niti virusov.
Stanje v jezerih je po besedah An-
dreja Planinska, vsaj kar se tiče mi-
krobiološke analize, podobno. Tudi
v jezera se namreč izlivajo fekalije,
tako da zanje velja podobno opozori-
lo kot za Savinjo. Edino jezero, kjer
je dnevno zelo veliko kopalcev in
kjer raziskave še niso bile opravlje-
ne, je Žovneško jezero.
Kopalce v jezerih pa velja opozori-
ti še na potapljanje v večje globine.
Medtem ko potapljanje do metra ali
dveh ni nevarno, pa je lahko nevar-
no potapljanje v večje globine, saj se
npr. v Šmatinskem jezeru in v večini
ostalih jezer na dnu sprošča strupeni
amonijak. RP


NE GREMO NA MOR)E
5. JULIJ 1990 - STRAN 15
^g^NCE POGREJE ZARES ...
Naj bodo lepi
tudi malčki!
t poletje in čas počitnic prinaša
^itn otrokom tisoč novih dogo-
divščin, saj je kot nalašč za brez-
Jrižno igro od jutra do večera, za
° iniiva raziskovanja, spozna-
JJya, druženja z novimi prija-
telji"-        . , ,.
¦ Takšna pa je tudi moda za naj-
nilajše - veselo navihana, igriva,
pjedvsem pa udobna, saj dopušča
^es sproščeno gibanje. ^
jled materiah seveda še vedno
^epko vodi jeans, le, da se je letos-
jjjegova klasična modra barva
5Dremenila v rožnato, rdečo, ru--
meno, zeleno, ali pa je povsem
obledela. Pojavljajo se vesele
»cvethčne luknjice« z resami, več-
krat pa je jeans kombiniran z dru-
gimi potiskanimi vzorci.
Modni so tudi mornarji!
Belo modre črte na polo majč-
kah, ki se jim pridruži še rdeča
barva, pa široke, do gležnjev sega-
joče hlače, morda še imenitna
bombažna jopica v stilu čisto pra-
vega kapetana, pa bo naš nado-
budnež gotovo zadovoljen!
Letošnja moda tudi ni pozabila
na tiste »mamine princeske«, ki
imajo rade pravljične, nežne oble-
kice. Cvetlični motivi na lahkot-
nih oblačilih puščajo navdih ro-
mantike in prisrčnosti. Krilca so
večplastna, bogato nabrana z vo-
lančki in obrobljena s čipko. Kon-
trast temu so močne barve velikih
cvetov, ali motivov sezonskega sa-
dja. Jagode, banane, breskve, lu-
benice, vse to je potiskano na ve-
selih poletnih majicah in bluzicah
z napihnjenimi rokavi. Zraven so-
dijo balonaste hlačke, ki so že ne-
kaj čas hit-oblačilca za najmlajše.
Ce greste na plažo ali na spre-
hod po močnem soncu z majhnim
otrokom, nikar ne pozabite na po-
krivalo - klobuček ah kapico
s senčnikom, saj vam bo tako pri-
hranjenih vehko skrbi in nepo-
trebnega joka!
Pa še čisto na uho tistim mami-
cam, babicam in tetam, ki same
šivajo otroško garderobe: ne izbi-
rajte samo tistih barv in krojev, ki
so vam všeč, temveč prisluhnite
željam otrok. Dokazano je na-
mreč, da lahko imajo tudi zelo
majhni otroci neverjeten občutek
za lepo oblačenje!
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
T
teniške mrzlice
t^oiovica^ jL^^^^ki ^^^^^ ^0 osnovnošolcev iz Šentjurja in okohce v znaku teniške mrzhce. Tenis postaja dekhška zadeva, saj je bila dobra
?^nin^.^ .Udeležencev začetnega tečaja tenisa dekhc. V krajevnem Društvu prijateljev mladine, kije tečaj priredil za 100 dinarjev, so zaradi velikega
^^^JUrsk^ "^lade razdehh v 2 skupini. Vodih so jih Dušan Šporn, Tomaž Volk, Rudi in Irma Jerič, Darko Esih in Aleš Šporn. Zadnji dan tečaja na
^^ni teniškem igrišču so novopečeni tenisači tekmovah, prireditelji pa že razmišljali, da bodo jeseni nadaljevali s teniško šolo. BJ
Poleg gostilne še tenis
in teniška šola
Gostilna Matjaž na Polzeh od se-
daj ne bo le prostor, kjer bomo
lahko nekaj dobrega pojedh ah
popili. Poleg gostilne so namreč
zgradih še dve teniški igrišči, na
katerih bodo organizirali redne te-
niške tečaje, ki jih bo vodil z naj-
sodobnejšimi metodami Branko
Tajnšek z mednarodno USPTR li-
cenco. Gre seveda za različne po-
nudbe tečajev, kjer se bodo lahko
vključili tako mlajši kot stareši ter
tisti z manj ali več teniškega zna-
nja. Poleg tega bodo na igriščih
redno organizirali še teniške tur-
nirje s privlačnimi nagradami za
zmagovalce.
Nekateri imajo pripombe na as-
faltno podlago obeh igrišč, vendar,
kot nam je povedal podjetni last-
nik gostilne in teniških igrišč Jurij
Matjaž, so zaenkrat igrišča zgraje-
na le do prve faze in kasneje na-
meravajo na njih položiti še kakš-
no drugo maso. Sicer pa so tovrst-
na igrišča, prav gotovo zato, ker se
sezona na tovrstnih podlagah bi-
stveno podaljša, zelo priljubljena
v Avstraliji in ZDA.
Na sliki: Ob otvoritvi teniških
igrišč so odigrah turnir na kate-
rem je zmagal Tadej Krušič (preje-
ma pokal iz rok Matjaža Jureta).
Foto: EDI MASNEC
Tricikel - kolo za
invalide
Po mnogih letih prizadevanja so
v tovarni dvokoles in opreme Rog
v Ljubljani pričeh sestavljati trici-
kel - kolo za invalide. Pri tem po-
membnem projektu so sodelovali
priznani strokovnjaki zavoda za
rehabihtacijo invalidov v Ljublja-
ni in inženirji tovarne Rog v Ljub-
ljani.
Kolo za invalide ima obhko po-
ny kolesa. Vgrajenih ima pet pre-
stav za lažje vožnje v klanec, zadaj
pa ima precej veliko košaro za do-
stavo blaga iz trgovine.
Prva serija teh koles je ročno
sestavljena in šteje 50 komadov,
serijo pa bodo glede na povpraše-
vanje povečah. Upoštevali bodo
tudi izboljšave tega koles, če se
bodo pokazale potrebe, katere bo-
do zaznali invalidi pri vožnjah.
Cena triciklov za invahde še ni
znana, vendar tovarna Rog ne išče
z njimi komercialnega uspeha,
temveč želi pomagati tistim, ki to
kolo že močno potrebujejo. Invah-
di ga bodo lahko kupili oziroma
dobili zaradi telesne prizadetosti
z ustreznim receptom zdravnika
16. STRAN -5. JULIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
GOBE - UŽITEK ALI NEVARNOST?
Izogibajte se rdečkaste barve
Gobe... gobe... gobe... Pred ne-
kaj leti je vso Slovenijo zajela
prava gobomanija. Ob jasah, na
travnikih, v gozdičkih - vsepov-
sod so bili parkirani jekleni ko-
njički, mlado in staro pa je v goz-
dove navalilo nabirat gobe. Nič
čudnega, da je bila narava ob ne-
deljah zvečer prav opustošena. Po
černobilski katastrofi se je gobar-
jenje nekoliko umirilo.
V teh dneh je krožila naokrog in-
formacija, da gob sploh ne smemo
uživati, ker so radioaktivne. Pre-
vidnost seveda ni odveč, potrebno
je omejiti, nikakor pa prenehati
z uživanjem gob. Mnogokrat sliši-
mo, da je goba predvsem začimba
ali priloga, toda tudi ocvrte gobe
kot glavno jed lahko uživamo, ven-
dar v zmernih količinah. Na primer
enkrat ali dvakrat tedensko. Vseka-
kor pa velja priporočilo: izogibajte
se nabiranju gob v bližini tovarn,
cest in drugih virov onesnaževanja.
Gobe namreč bolj kot druge rastli-
ne v sebi zbirajo nevarne snovi. Si-
cer pa so gobe tudi brez černobil-
skih in naših domačih ekoloških
packov lahko same dovolj strupe-
ne. Pri gobah poznamo več vrst
(ne)nevarnostnih terminov: užitne,
neužitne, pogojno užitne, strupene
in smrtno nevarne gobe.
Pogojno užitne gobe so tiste, pri
katerih je treba izpolniti določen
pogoj, da jim odstranimo rahlo
strupenosti. Takšno gobo je treba
olupiti ali prekuhati. Ce malce bo-
lje premislite, boste ugotovili, da je
tudi krompir pogojno užiten, saj ga
je treba skuhati ali speči, za surove-
ga pa pravijo, da povzroča vročino.
Razlika med strupenimi in smrtno
nevarnimi gobami pa je ta, da ima-
mo po zaužitju prvih lahko dovolj
hude težave, ki po krajšem ah dalj-
šem času minejo, pri drugih pa pri-
haja v precej primerih do smrtnih
slučajev. Kakorkoli že, če vam bo
slabo in če ste dan ali dva prej uži-
vah gobe, potem popijte čim več
mleka, pa brž v bolnišnico.
Ne pobiraj
nepoznanih gob
Najboljša preventiva je vsekakor
staro gobarsko pravilo: ne pobiraj
gob, ki jih ne poznaš. Pri nabiranju
in ločevanju pravih gob dostikrat
odločajo nianse. Tudi literatura za
spoznavanje gob ni najbolj pripo-
ročljiva, s pomočjo knjig naj bi zna-
nje dopolnjevan tisti malo boljši
gobarji. Gobe najbolje spoznamo in
se jih naučimo razlikovati, če nam
jih kdo pokaže v živo. Brez tega, da
bi poznali klobuk, bet, zastiralce,
lističe, koprene itd. je bolje, da se
ne pričnete učiti gobarske abecede.
Poiščite torej kakšnega preverjene-
ga gobarja, najbolje tistega, ki je
organiziran v gobarski družini. Se
boljša oblika spoznavanja je vklju-
čitev v eno izmed slovenskih go-
barskih družin, kjer si boste dobiU
dovolj znanja, poleg tega pa spro-
stili telo in dušo.
Tudi v Celju imamo gobarsko
družino, ki deluje že skoraj tride-
set let. Pot v to družino je prepro-
sta: samo dopisnico pošljite na na-
slov gobarska družina Bisernica
Celje, priložite svoj naslov in na
voljo vam bodo vse potrebne in-
formacije. Bližnja gobarska druži-
na je še v Laškem, malce bolj od-
daljena pa v Trbovljah in Za-
gorju.
Dokler se ne boste odločili za or-
ganizirano spoznavanje gobarskih
skrivnosti in nevarnosti pa nekaj
nasvetov.
Zelo pozorni moramo biti pri
mušnicah. Bisernica je ena najbolj-
ših gob, vendar jo navdušeni go-
barji s preveč domišljije kaj hitro
zamenjajo s panterjevo mušnico.
Užitna in še dobra povrhu je tudi
čokata mušnica, tudi njo se največ-
krat zamenja s panterjevo mušnico.
Površni opazovalec se kaj hitro lah-
ko usodno zmoti, zato bistvenih
razlik med naštetimi gobami ne
bom razlagal. Med gobami se v teh
dneh v gozdovih že pojavlja vražji
goban. Po rdeči barvi in po tem, da
poplavi, če ga prelomite, vam ga
najbrž ne bo težko spoznati. Sicer
pa se pri gobah izogibajte rdeče ali
rdečkaste barve, pa bo vse lepo in
prav. Če se boste zmotiU, se ne bo-
ste usodno, v najslabšem primeru
boste zaradi nepoznavanja zaužili
žolčastega ali grenkega gobana, kar
pa ne bo tako hudo. Le jed boste
morali vreči stran, ker bo pre-
grenka.
Golobic (ljudje jim ponavadi re-
čejo sivke) je par sto vrst. So zelo
okusne in vsestransko uporabne
gobe. Tudi pri njih se je najbolje
izogniti rdeči barvi, če niste res do-
bri poznavalci. Tako se boste izog-
nili bljuvni golobici, katero bi lah-
ko med drugimi zamenjaU tudi z ja-
godno golobico, ker sta pač obe
rdeči. Zelo strupene, smrtno nevar-
ne pa so razcepljenke, ki jih »pa-
metni gobarji« največkrat zamenja-
jo z kukmaki ah cigančki. O razli-
kah vas lahko pouči le zelo izkušen
poznavalec gob. Grive sicer niso
zelo strupene, pri zamenjavi ene
z drugo pa lahko dobite zelo kvali-
tetno drisko. Še najbolje bo, če bo-
ste pobirali samo rumene barve
griv (tačke), izogibajte pa se tistih
z rdečkastimi ali belimi odtenki. Iz-
ogibati se morate tudi navadni
podvihanki. Dolgo časa je v sve-
tovni literaturi veljala za užitno.
Zdaj so strokovnjaki ugotovih, da
pri nekaterih ljudeh po daljšem ča-
su uživanja povzroča zaradi kopiče-
nja strupov v telesu zanesljivo za-
strupitev s smrtnim izidom. Navad-
no podvihanko boste lahko dobro
proučili v vsaki gobarski knjigi, ker
jo je skoraj nemogoče zamenjati
z drugo gobo.
Na koncu pa o najbolj nevarni
gobi. Zeleni mušnici. Tu in tam se
pojavlja že julija, zato bodite tisti,
ki golobic ne poznate dovolj dobro,
še posebej previdni. Marsikdo jo
namreč zamenja z zeleno golobico,
nekateri pa s cigančki ali kukmaki.
Vedeti morate, da imajo vse mušni-
ce zadebeljen bet pri dnišču in za-
stiralce. Važno je tudi, da ne pobi-
rate povsem mladih, še ne razvitih
Vsi ljubitelji narave in gob ste
vabljeni na gobarsko ekskurzijo.
V okviru gobarske družine Biser-
nica Celje jo organizirajo člani
sekcije Polzela. Dobimo se 21. juli-
ja ob osmih zjutraj pred gostilno
Matjaž na Polzeli.
gob. Teoretično je možno celo to,
da boste prepričani vase, na rastiš-
ču karžljev (blagev) v jajčko zavito
utrgali zeleno mušnico. Povsem na
koncu pa še to. Ne brcajte gob in ne
jemljite kmetom po gozdovih težko
prigaranih pridelkov. Zaradi posa-
meznikov so včasih v slabi luči tudi
pravi ljubitelji narave in gob. Pa
opreme ne pozabite. Košara (nikoU
vrečka), škornji, kapa, paUca in
nož. Gobe očistite na rastišču sa-
mem. In še gobarski pozdrav:
DOBRA BERA!
AMADEO DOLENC
Borovničeva jj
Potrebujemo: 1/2 litra
ali zmiksanih borovnic,!
vode, sladkor po okusu,
žek 20 dag celih borovni
Borovničev žek
Potrebujemo: 40 dag a
rovnic, 10 dag celih bort
sladkorja, 1,5 dl vode, 1
vina, 2 dag želatine.
Vino, vodo in sladk(
dodamo v 3 žlicah v«
želatino. Mešamo na v
LASCANI NAPOVEDUJEJO KUP PRIREDITEV
Pivocvetni oraznik
Srebrni jubilej laškega Piva in
cvetja je bil lani in organizatorji.
Turistično društvo Laško ter Pi-
vovarna, so sklenili, da bodo do-
čakali tudi zlati jubilej. Zato le-
tos, že 26. zapored, pripravljajo od
14. do 22. julija bogat program pri-
reditev, ki bodo v Laško privabile
številne obiskovalce. Kar 20 zaba-
višč bo na voljo zabave željnim,
v Laško pa se bodo zgrnila tudi
znana imena jugoslovanske za-
bavno in narodnozabavne glasbe-
ne scene.
Slavnostna otvoritev Pivocvetne-
ga praznika bo v soboto, 14. julija,
na Aškerčevem trgu v Laškem ob
20. uri, pol ure kasneje pa bodo na
istem mestu pričeli odmevati zvoki
ansambla Avsenik. Da se bo rajanje
zavleklo pozno v noč, ni potrebno
posebej poudarjati.
V nedeljo bo dopoldne vladalo
zatišje pred popoldanskimi priredi-
tvami. Ob 15. uri se bo namreč pri-
čela Laščanijada, na kateri se bodo
pomerili člani klubov ljubiteljev
Laškega piva, ob 18. uri pa bodo na
graščinskem dvorišču nastopila
godba radeških papirničarjev. Dve
uri kasneje bo pod oboki župnijske
cerkve v Laškem koncert Ljubljan-
skega okteta, seveda pa bodo zaba-
ve željnim na voljo tudi v nedeljo
vrtovi, kjer bo poleg piva tudi glas-
ba in predvsem družba.
V ponedeljek bo v Laškem vlada-
lo zatišje, v torek pa bodo na graj-
skem dvorišču pripravili letni kino.
Živahno bo tudi v sredo, ko bo ob
21. uri na Aškerčevem trgu nastppil
ansambel Štajerskih 7 ter folklorna
skupina Koleda iz Titovega Ve-
lenja.
Ljubitelji mode in Jasne Zlokič
boste na svoj račun prišU v četrtek.
Takrat bo ob 20. uri modna revija,
ki jo bodo pripravila celjska trgov-
ska podjetja, za zabavo pa bo po
reviji skrbela Jasna Zlokič.
Tudi za otroke v Laškem niso po-
zabih. V petek bodo ob 16. uri zanje
pripravili popoldne pod lampionč-
ki na na terasi Zdravihšča Laško.
Staršem vstop ne bo prepovedan.
Uro kasneje bodo tudi letos v okvi-
ru Piva in cvetja odprh vrsto raz-
stav: v preddverju osnovne šole
Primoža Trubarja bodo na ogled
gobarska in čebelarska razstava ter
razstava ptic pevk, v telovadnici se
bodo šopirile pasemske muce, si-
cer pa si boste lahko ogledali še
dobrote kmečke kuhinje in razsta-
vo ročnih del invalidov. Z razstave
boste ob 18. uri lahko odšli na pro-
menadni vrvež po Laškem, za kate-
rega bodo poskrbeli godbeniki,
mažoretke in folklorna skupina, ob
21. uri pa bo na Aškerčevem trgu
Glasba v slapovih, ki jo bodo pri-
spevah Tomislav Ivčič, Marina To-
maševič. Vlado Kalember in skupi-
na Peti as.
V soboto, 21. juUja, pričakujejo
prireditelji, bo najbolj nora Pivo-
cvetna noč, ki jo bo napovedala ka-
nonada v gradu TabJ
met., ob 21. uri pa boiJ
vo skupina Don Juan.l
V nedeljo, 22. julija, M
na prireditev počasi za!
Dopoldne, ob 10. uri,bq
vili še ohcet po stari i
činskem dvorišču, nasi
di folklorna skupina
Stutgarta, popoldne b
parada, uro kasneje pa
vem trgu, še nastop go
la iz Avstrije in Zidanei
graščinskem dvorišču
Vrbovca in Liboj.
Prireditev je tudi leto
ko, organizatorji oblju
pestro gostinsko ponu
stoljubje Leščanov pa
da bo tudi letos prisrči
NATAŠ
NE GREMO NA MORJE
5. JULIJ 1990 -STRAN 17
56 želatina raztopi - vreti ne
LkupLU primešamo borovni-
^ ustreznih modelih ah v ko-
'^imo. Strnjen žele v mode-
na krožnik, dekoriramo
°3smetano, cehmi borovnica-
jecivom.
jvničev zavitek
j(ino testo potrebujemo: 25
jj;e moke, do 1/2 dl mlačne
rje, 2 dag olja, 1/4 žličke kisa,
-asla ali margarine za poka-
uevpa potrebujemo:! kg bo-
ijdag sladkorja, 5 dag masla,
irebtin, mleti cimet, limonino
Idi kisle smetane.
slečenega testa potresemo
ijenimi drobtinami (piškotni-
tosimo z borovnicami, slad-
ometom, limonino lupino in
Baščenem pekaču premaže-
Ktaio smetano, nato ga peče-
Sminut pri 190° C.
MJčev
ačinkin narastek
»slo posodo zlagamo: palačn-
wiice, sladkor, smetano, pa-
•Mdev in tako naprej, da do-
teno višino narastka. Po vr-
Bio s smetamo in v pečici pri
ifemo 15 minut.
biskvita,
jčda in borovnic -
Ha pločevinast model zloži-
«pečenega biskvita, posoči-
^vničevcem, nadevamo s po-
^ladoledom in tolčeno smeta-
Jsimo s plastjo borovnic in
^° z nasočenim biskvitom.
WJ pa pokrijemo z aluminija-
celofanom in globoko za-
*too terino režemo z nožem
^zniku dekoriramo s stolčeno
• borovnicami.
JOŽICA ŠTRUK
Viharna gmota bdi nad teboj,
Med
nebom in
železom
Foto: EDO EINSPIELER
Ne podkev rjaveča,
ne šina koprneča,
iz objema te ne izpusti.
vpeto teloJ
18. STRAN-5. JULIJ 1990
NE GREMO NA MORJE
OBZORNIK
V ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV PONUJAJO NOVE OBLIKE TURISTIČNEGA ZAVAROVakij^
Kako se zavarovati med dopustom?
Se odpravljate na morje, v pla-
nine ali na potovanje v tujino, pa
vas skrbi, da se vam na poti ne bi
kaj zgodilo? Če že pride do nezgo-
de oziroma kakšne druge nepri-
jetnosti, pa bi bili radi kar naj-
boljše zavarovani. V Zavaroval-
ni skupnosti Triglav vam prav
v dopustniškem času ponujajo
posebne oblike turističnega za-
varovanja, ki veljajo v vsem sve-
tu, zavarujete pa se lahko za ome-
jen čas.
V ponedeljek so v Zavarovalni
skupnosti Triglav pripravili novi-
narsko konferenco, na kateri so
predstavili nove oblike osebnega,
avtomobilskega in premoženjske-
ga zavarovanja, namenjene do-
pustnikom. V želji, da bi svoje sto-
ritve čimbolj približali ravni zava-
rovalniške dejavnosti v razvitem
svetu, vabijo dopustnike, da se
oglasijo v turističnih agencijah,
Zavarovalni skupnosti Triglav ozi-
roma njenih predstavništvih ali pa
pri terenskih zastopnikih in se
o novih načinih zavarovanja teme-
ljiteje pozanimate.
Turistična
zavarovanja
Za dopustniški čas lahko v Za-
varovalni skupnosti Triglav zava-
rujete:
- tatvino vozila ter stroške reše-
vanja in prevoza zaradi prometne
nesreče ah okvare vozila,
- smrt, trajno invahdnost, stro-
ške zdravljenja in stroške prevoza
umrlega zavarovanca,
- tatvino, vlomno tatvino, rop
ter uničenje ali poškodovanje prt-
ljage in osebnih stvari,
- odgovornost zavarovanca,
- prekinitev turističnega poto-
vanja in letovanja ah kasnejšo vr-
nitev.
Zavarovanje lahko sklenete za
vseh pet oblik, če pa imate svoj
avtomobil že kasko zavarovan, po-
tem pa se lahko odločite za kombi-
nacijo B, ki zajema samo zadnje
štiri obhke.
Zavarovalna premija za izbrano kombinacijo, način zavarovanja, kraj in čas zavarovanja znajj
narjih: *'
Zavarovalne premije
v Zavarovalni skupnosti Ti;i-
glav so ob uvedbi turističnih zava-
rovanj opredelili, daje lahko zava-
rovanec vsaka oseba na turistič-
nem potovanju ali letovanju. Za-
varovanje se lahko sklene tudi kot
družinsko ah skupinsko, pri dru-
žinskem zavarovanju pa so poleg
sklenitelja zavarovanja zavarovani
tudi njegov zakonec ter njuni otro-
ci, pastorki ah posvojenci do 18.
leta starosti, oziroma do 24. leta, če
se šolajo in skupaj potujejo. Sku-
pinsko zavarovanje lahko sklene
največ 5 turistov, ne glede na dru-
žinska razmerja, veljajo pa enaki
pogoji kot za družinsko zavaro-
vanje.
Zavarovanje se lahko sklene za
najmanj 8 dni, zavarovalna vred-
nost pa je nabavna cena nove stva-
ri, zmanjšana za vrednost zaradi
obrabe, starosti in ekonomske za-
starelosti. Zavarovanec pa lahko
že sklenjeno zavarovalno pogodbo
iz opravičljivih razlogov prekine.
vendar najkasneje do trenuJ
bi zavarovalnica začela jjujj
V tem primeru ima pravico, da
vrnejo do 80 odstotkov pij^,
premije. Zavarovalnica krije j
do iz odgovornosti zavarovaM
vsak zavarovalni primer
ska 150 tisoč dinarjev. ^
Vse podrobnejše informa
o turističnih zavarovanjih vam
do ponudili v turističnih agei
jah, v Zavarovalni skupnosti'
glav ter vseh njenih predstai
štvih ter pri zastopnikih.
KDO GRE Z NAMI NA IZLET
Za 5 din dobre volje
če ste med petinštiridesetimi
srečneži (seznam objavljamo
v nadaljevanju), ki jim je žreb
naklonil srečo, potem si pozorno
preberite naslednje vrstice: na
izlet gremo v soboto, 7. julija, in
sicer tako kot je bilo rečeno
- v Logarsko dolino.
Iz Celja krenemo ob 7. uri. Dobi-
mo se na prostoru med Kovino-
tehno in hotelom Celeia v Celju.
Ob sedmih in petnajst minut se
bomo ustavili v Šempetru, kjer
nam obljubljajo odbrodošhco. Ob
osmih in trideset minut bomo
predvidoma v Radmirju, kjer si
bomo ogledali zbirko mešanih
oblačil. Ob devetih in trideset mi-
nut bo malica na turistični kmetiji
Presečnik-Knebl, pot pa bomo na-
daljevali ob desetih in trideset mi-
nut. V Logarski dolini bomo
okrog enajstih in trideset minut.
V okrepčevalnici Pod slapom nas
čaka kosilo, zatem pa popoldanski
program, kjer ne bo manjkalo za-
bave in razvedrila. Iz Logarske do-
line proti Celju bomo krenili ob
osemnajstih.
Generalni pokrovitelj .akcije je
Hmezad Export Import Žalec. Po-
krovitelja prvega izleta sta Kovi-
notehna Celje in Volfra Žalec. Pri
akciji nam pomagajo še: Toper Ce-
lje, Aero Celje. Trgovina Bum
Šentjur, gostilna Matjaž Polzela in
trgovina Papillon Celje. Za sode-
lovanje na našem prvem izletu se
je potegovalo 347 bralcev.
Zreb pa je srečo namenil nasled-
njim:
BERTA POVSE, Dobrteša vas
16 C, Šempeter; IVANKA GRA-
HEK, Kajuhova 9, Celje; ALOJZ
GOLOB, Rakitovec 9, Gorica pri
Shvnici; ŠTEFKA ROSEN-
STEIN, Poljane 9, Rečica ob Savi-
nji; ANTON SAFRAN, Migojnice
32, Griže; BRIGITA ZLENDER,
Loka 103, Loka pri Žusmu; MAR-
JAN GRABNER, Trubarjeva 6,
Celje; IVANKA SKORNŠEK, Sp.
Tinsko 42, Loka pri Žusmu; RU-
DOLF TRŽAN, Oblakova 7, Celje;
BRANE KOS, Latkova vas 151,
Prebold; IVANKA MASTNAK,
Vizore 8, Strmec; MARIJA RAN-
ČIGAJ, Brezova 19, Šmatno
v Rožni dohni; JOŽICA KRALJ,
Sp. Tinsko 4, Loka pri Žusmu; JO-
ŽE ROJNIK, Polzela 89 a, Polzela;
ELICA VEBER, Ojstriška vas 55,
Tabor; IGNAC VOLASKO, Ravno
7, Dobje; MARIJA JEZOVŠEK,
Vršna vas 9, Pristava pri Mestinju;
JOŽICA LENART, Voduce 2, Go-
rica pri Shvnici; JANKO ZU-
PANC, Šempeter 263, Šempeter;
JOŽE PLAVČAK, Celestinova 10,
Celje; ZDENKA USAR, Vinska
gora 8, Titovo Velenje; BOJAN
RANČIGAJ, Polzela 209, Polzela;
IVANA REPIČ, Gotovlje 203, Ža-
lec; FRANC BERIČIČ, Vransko
162, Vransko; JANEZ KRAJNC,
Ljubljanska 17, Šentjur pri Celju;
ANTON BELEJ, Badovinčeva 18,
Laško; MAJDA COKAN, Kale 15,
Šempeter; TINIKA JAZBEC, Le-
sično 28, Lesično; IVAN BED-
NIČKI, Pohorska 6, Celje; MIN-
KA FERLEŽ, Grobelno 3, Grobel-
no; NEŽIKA SENIČ, Dol pod
Gojko 36, Frankolovo; ALOJZIJA
ISKRAČ, Turno 3 a, Gorica pri
Slivnici; ANA MALOVRH, Migoj-
nice 9 a. Griže; VIDA PODPE-
ČAN, Podgorje 57, Celje; ANA
ČOBEC, Ponikva 2, Ponikva; NI-
KO ŽOLNIR, Hohkrautova 1, Ce-
lje; MARJANA FEVŽER, Prista-
va 27^ Pristava pri Mestinju; JOŽI-
CA ZLAVS, Trubarjeva 8, Celje;
ALENKA ŠTADLER, Polzela 167,
Polzela; MILICA PEKOŠA, Str-
mec 22a. Strmec; KATARINA JE-
KUŠ, Štekhčeva 6, Celje; DUŠAN
SLAKAN, Primož 16 a, Šentjur;
JOŽICA ROŽENCVET, Dravinj-
ska 22, Poljčane, RADICA OZ-
BIČ, Uhca br. Dobrotinškov 5, Ce-
lje; JOŽICA ŠEGA, Zadobrova
71 b, Škofja vas.
NASVET ZELIŠČNE LEKARNE KAFR^
Obraz ie
ogledalo dušf
Poletni oddih je vsakemu de-
lovnemu človeku nujno potreben
in napaka, ki jo vse preradi po-
navljamo je, da si tudi v času
dopusta ne znamo vzeti dovolj
časa zase. Hitimo - na morje, po-
tovanje, v hribe - in v želji, da bi
čimbolj izkoristili vsako prosto
minuto, že pretiravamo.
Če letos ne greste na dopust, če
boste torej proste dneve preživeli
doma in na krajših izletih, vam
svetujemo, da nekaj časa porabite
tudi čisto zase. Ne bo se vam poz-
nalo tistih nekaj minut zjutraj in
zvečer, ki jih boste porabili za ne-
go, in tudi čas, ki ga boste porabili
za pripravo zdrave hrane, se vam
bo krepko obrestoval. Skrb zase,
za svoje telo, dušo, notranjost in
zunanjost, bi morala prerasti
v vsakodnevni način življenja in
morda se boste med dopustom te-
ga tako navadili, da vam tudi jese-
ni ne bo odveč.
V vsakodnevni prehrani je vse
preveč visokokaloričnih živil (od
testenin, pobranega riža, bele mo-
ke, sladkorja, piškotov, sladic do
alkohola in sladkih brezalkohol-
nih pijač), ki bi jih z nekaj razmi-
sleka lahko hitro zamenjali z zdra-
vo prehrano. Svetujemo vam bo-
gato ponudbo zrn, grobe graham
moke, kosmičev, neoluščenega ri-
ža, ječmena, prosa in, seveda, sa-
dja in zelenjave. Prvo vam ponuja
program Natura ljubljanskega Ži-
ta, sadja in zelenjave pa je, če ni-
mate svojega vrta, dovolj na tržni-
ci in v trgovinah. Z zdravo, polno
prehrano boste hitro očistili svoje
telo, pridobili vse tiste snovi, vita-
mine in minerale, ki so mu dolgo
manjkali, ter mimogrede še shuj-
šali za kakšen kilogram.
Obraz je ogledalo duše, na njem
vse piše in se vse vidi, znamo veli-
kokrat reči - a skoraj vselej pozab-
ljamo, daje obraz takšen, kakršne-
ga sami naredimo. Če ga redno
negujemo, bo naša koža ostala
sveža, prekrvavljena, zdrava, ela-
stična in mladostna. Ostati čim-
dlje mlad, pa je velika želja večine.
To, da si moramo kožo dnevno
čistiti s čistilnim mlekom in toni-
kom, uporabljati zase najprimer-
nejšo kremo in je nanašati na
obraz ravno toliko, koUkfll
koža sposobna sprejeti, Poznamo tudi priporočila, d
vsaj enkrat tedensko zvečer 1
samo temeljito očistili in noč
spali brez kreme na obrazu, d
le-ta na nek način spočije in i
ha. Ampak vsi ti nasveti se o
stujejo le, če nanje ne pozablf
in obraz resnično vsak dan m
jemo.
Koža na obrazu, ki je vs
dnevno izpostavljena zunai
vplivom, pa je hvaležna tud
vsako hranljivo in osvežilno o
go-masko. Kar nekaj jih pozn;
med ženskami so celo zelopril
Ijene, ki jih lahko na hitro nai
mo doma. Morda boste v nai
njih dneh izbirale med:    |
Hitra maska za
zvečer
1 beljak zmešamo s 1/2 ^
medu, dodamo 1 žhčko i"
v prahu in namažemo obrai
stimo 10 minuVin nato izni
s toplo vodo.
Maska antistres
1/2 del olivnega olja, 1 j,^
žhčke morske soli in 2 žlif'
novega soka dobro premešaj'
na debelo namažemo na ot"*
vrat. Pustimo delovati 20 mj»;
nato izmijemo s toplo vod«^
Korenčkova krenj
Dobro  premešajte koi'
sok in smetano v enakih d'
žličko medu. Zmes nane^^
obraz in rahlo vmasirajte.^
na obrazu 10 minut in izmU^
plo vodo. j
Tonik
Iztisnite sok iz zelo zrele
ve in ga uporabite kot toni*'^
di vitamina A sok uspešn^
na gubice in mehča kožo. *
jneten^otip in poboljša nJ^j

5. JUUJ 1990 - STRAN 19
SiVlO
PIRNAT NAJ
ODSTOPI
rQspod minister Reyko
pmat      sprenevedajte se
dstopits!
'fledal sem  TV oddajo
nedvoumnem incidentu
"-lovenski skupščini, kate-
lii žrtev je ugledni polkov-
k JLA, tovariš Aksentije-
"'a (poznam ga že iz Celja,
Ser je služboval v garnizonu
rlA)- Prebral sem tudi izja-
.fldr.R^ka Pirnata, poslan-
\ SDZ v družbeno politič-
nem zboru, objavljeno v De-
j 16. t. m. pod naslovom
Kaj podpira komunistični
blok?« ^ . _
Qospod mmister, ne spre-
nevedajte se! Kar ste izjavili,
,j le poizkus olepšavanja va-
jjga nezaslišanega dejanja,
a hkrati potrditev moje dom-
neve o vašem prepotentnem
nacionalistično šovinistič-
nem bistvu. Iz poslanske
jjlopi ste zakričal, kar smo
poslušalci pred TV sprejem-
jiici zelo jasno slišali in Ak-
;entijeviču, vašemu kolegu
poslancu je bila odvzeta be-
seda. Pomembno pri tem je,
jaje Aksentijevič zanjo za-
prosil in besedo dobil, po
Bvodu v slovenskem jeziku
pa tudi zaprosil, če lahko (iz
meni povsem razumljivega
Mloga) govori v materinem
eziku. Tudi to mu je bilo
ičitno dovoljeno, z razpravo
e namreč nadaljeval vse do
vaše grobe intervencije. Žal
m prav zaradi tega ni bilo
30goče slišati njegovo gle-
janje (oz. njegove voUlne ba-
ie)na »razorožitev TO«. Jav-
nosti je torej med drugim
sstalo le vaše naknadno po-
.jsnilo o »tujem jeziku« in
očitek, da je Aksentijevič
»uporabil za tovariša Janša
žaljive izraze«. Kako le naj
sedaj presojamo mi poslušal-
ci: Naj ostanemo razdeljeni
na tiste, ki verjamejo, da
nekdo ni oziroma je lagal?
Kakšno težo naj ima ob tem
naknadno opravičilo gospo-
da Zupančiča, predsednika
ZZD prizadetemu Aksentije-
viču - posredno priznanje
vaše krivde ali zgolj opravi-
čilo vljudnostni izraz? To, da
so vas gospod Pirnat »v ta-
kem ravnanju podprli tudi
člani vlade na 5. seji« pa za-
me nima posebne teže. Jas-
no je namreč, da morate vsaj
za javnot še nekaj časa »brez-
pogojno držati skupaj«.
Pokazali ste predvsem
svojo pravo barvo gospod
pravosodni minister in no-
bene dodatne razlage vam je
ne morejo sprati.
Kar dva mandata sem bil
član in vodja ene regionalnih
delegacij za ZZD SR Slove-
nije. Kot član ene skupščin-
skih komisij sem bil vsaj
v prvem mandatu pogosteje,
kot je veleval običaj, navzoč
na zasedanjih. Ne pomnim,
da bi bila komurkoli in iz
katerega koli razloga odvze-
ta beseda. In če si sedanji
oblastniki (še posebej velja
to za izzivalko gospo S.Hri-
barjevo) res želite dobiti pra-
vi (neobremenjen) vpogled
v delo omenjenega zbora,
preberite stenogramske za-
pisnike. Potem najbrže tudi
ne boste več imeli potrebe
negativno soditi o »takratni
demokraciji«. Videli boste
kohko »težkih« misli posa-
meznikov in stališč njihovih
delegacij Je bilo izrečenih na
rovaš »takratnih oblastni-
kov«. Pa smo vsi ostali živi
in nepreganjani in pravno
smo lahko brez sleherne za-
skrbljenosti govorih na pri-
hodnjih zasedanjih. Po tem
incidentu v to, gospod mini-
ster, n^brž ne bodo mogli
biti povsem prepričani vsi ti-
sti poslanci, ki bodo govorili
drugače, kakor bi želela sli-
šati večina. Utegnejo biti
grobo prekinjani ali pa
z medkhci in žvižganjem jim
bo odvzeta beseda, seveda iz
drugih, ne le jezikovnih raz-
logov.
In še nekaj. Ali se zavedate
gospod minister, da utegne
imeti vaše dejanje hude po-
sledice na odnose med de-
lavci slovenske in drugih na-
rodnosti. Žal je tudi med nji-
mi zlahka najti vsaj nekaj
(veliko prav gotovo ne) Slo-
vencev, ki jim ob takšni vaši
spodbudi ne bosta tuja naci-
onalizem in šovinizem. Prav
tega pa me je resnično strah,
saj sem kot sindikalni akti-
vist in družbeni delavec vlo-
žil preveč svojih sil v krepi-
tev delovne solidarnosti in
tovarištva med vsemi in
z vsemi, ki pošteno in ustvar-
jalno delajo in so povezani
med seboj predvsem kot
- ljudje.
Zato so še kako pravilno
nastopih poslanci »komuni-
stičnega bloka« kakor ste ga
v oklepaju poimenovali. Po-
nosom sem na njihovo držo,
saj temu bloku kot volilec in
član ZKS-SDP tudi poslej
ostajam zvest.
Naj zaključim kar z vašim
zadnjim odstavkom: tudi jaz
sem prepričan, da slovensko
ljudstvo takega ravnanja ko-
munističnega bloka poslan-
cev ne bo spregledalo in po-
zabilo! Ne bo pa tudi spre-
gledalo in pozabilo vašega
odgovora g. Pirnat!. Prav za-
to, bi bilo najprimerneje, če
kot minister kar sami čim-
prej odstopite! Kakor vas
lahko cenim kot pravnega
strokovnjaka, pa moram iz-
javiti s polno odgovornostjo,
da v vaše »pravosodje« prav
gotovo ne bom imel za-
upanja.
IGOR PONIKVAR,
Celje
Slovenski
javnosti
Poletni čas bolj kot drugi
pokažejo vse probleme oskr-
be z vodo in slabe kakovosti
voda na Slovenskem. Pove-
čujejo se obolenja. Povečuje
se tudi poraba vode. Vse več
je poginov rib, kar ni le veli-
ka materialna škoda, temveč
dokaz, da se zastrupljeno vo-
de in vodni viri. Gnojnica,
organske odplake, klor, lugi
in kisline, fenoU in naftni de-
rivati so največkrat dokaza-
na sredstva, malomarnost in
neznanje pa povzročitelja in-
cidentov ah stalnejšega
onesnaževanja.
Tudi zadnji čas se ponav-
ljajo takšni hudi pojavi. Sko-
raj ni reke od Mure in Leda-
ve do Sotle in notranjske Re-
ke, ki ne bi bila prizadeta.
Dogovor o čiščenju reke Sa-
ve se prepočasi uresničuje;
nekatere občine še ne gradi-
jo čistilnih naprav, ki bi jih
morale zgraditi do odprtja
hidroelektrarne Vrhovo,
ljubljanska pa tudi zaimuja.
Ponekod spuščajo v vode
sunkovito, kar čez teden za-
držujejo. Še vedno ljudje
mečejo v vode vse mogoče.
Inšpekcije naj nemudoma
posredujejo. Pričakujemo,
da bomo kmalu brali tudi
o kakšni javni obsodbi ali
resnejši semkciji.
Pozivamo vse, ki kakorko-
h uničujejo vode z odplaka-
mi ali odpadki, s kemikalija-
mi ali uničevanjem odvod-
nega rastja in živalskih sta-
lišč, ki spreminjajo vodne to-
kove ali njihove struge - da
razumno in odločno prepre-
čijo sleherni škodljiv vpliv!
na koncu vse seže do naših
kozarcev in krožnikov!
Skupščini repubUke Slove-
nije pa predlagamo, da čim-
prej sprejme in uveljavi za-
kon o vodah!
RIBIŠKA ZVEZA
SLOVENIJE
Sindiliati
o podražitvali
z volitvami smo se v Slo-
veniji odločili za demokra-
tični parlamentarizem, v ka-
terem skupščina predstavlja
najvišjo oblast, ki lahko pre-
naša pristojnosti na svoj iz-
vršni svet in druge organe,
vendar, kolikor razumem, je
skupščina tista, ki vrhovno
spremlja, da ne rečem, kon-
trolira delo vseh.
Ob napovedanem dvigu
stanarin in cen komunalnih
uslug je predsedstvo občin-
skega sveta ZSSS pisno opo-
zorilo izvršni svet skupjščine
občine Celje, da vztrajamo
na rasti' komunalnih stro-
škov (komunalne usluge in
stanarine) le do rasti osebnih
dohodkov v Celju. Izvršni
svet je kljub našim dodat-
nim argumentom na sami se-
ji sprejel povečanje cen ko-
munalnih storitev suma su-
marum za tipično stanovanje
(51 m^) za 90% in stanarin za
79%, med tem ko so plače od
novembra 89 do aprila 90 na^
rasle za 67%, po uradnih sta-
tističnih podatkih je pov-
prečni osebni dohodek apri-
la v Celju 5035 din. Ob tem
pa moramo vedeti še poda-
tek, da je v prvih treh mese-
cih tega leta povprečni oseb-
ni dohodek v Celju v indu-
striji in rudarstvu 4079 dinar-
jev, v gradbeništvu 3474 di-
narje, v gostinstvu in turiz-
mu 2950 dinarjev, v obrti in
osebnih storitvah 3694 di-
narje.
Majske plače (izplačilo
v juniju) pa je več kot polovi-
ca delavcev (naj naštejem sa-
mo nekatera podjetja)
v EMO, Železarni Store,
Aurei, Metki, Topru in Ingra-
du dobila manj kot 3000 di-
narjev. Poleg tega pa je pri-
bližno 2000 delavcev na ča-
kanju doma s 70 do 80% na-
domestilom OD.
Celjske plače so vedno za-
ostajale za slovenskim pov-
prečjem, še nikoli pa za
6,8%, kot sedaj.
V zadnjih 12 letih niso pla-
če nikoh nominalno padle,
primerjalno m^ na april
1990 pa so v Celju za 6,6%
nominalno nižje, v Sloveniji
pa za 3%. Delež stanarin
v osebnem dohodku je bil po
starih cenah: 21,3%, po no-
vih pa 23,5%.
Opravičujem se, ker zadr-
žujem vašo pozornost, ven-
dar moram delegate občin-
ske skupščine obvestiti, da
je vznemirjenje med občani
veliko, daje vehko zahtev po
bojkotu plačevanja poveča-
nih cen, druga resnica pa je,
da vehko delavcev realno ne
bo moglo plačati vseh fiks-
nih stroškov.
Res je, da je po zadnjem
podatku 1250 (to je 12%) ob-
čanov koristilo subvencioni-
rane stanarine od 4,9 do 489
dinarjev, vendar je strošek
komunalnih storitev približ-
no enak strošku stanarin in
ga morajo plačevati tudi ti-
sti, ki živijo v lastnih stano-
vanjih, ne samo v hišah,
temvče tudi v bajticah.
Ne pozabimo na gospodar-
sko dimenzijo. Gremo se raz-
bremenitve gospodarstva,
ob tem pa z novimi cenami
obremenjujejo gosodarstvo,
ki išče svoje »notranje rezer-
ve«, pri monopolistih pa se
ne dogaja nič. Občani smo
ponosni, ker živimo v pre-
novljenem mestu, vendar
stanovanjska izgradnja stag-
nira in nekaterim planom se
bomo v prihodnjem obdob^
ju, ko gre za preživetje, mor-
lai odreči. Tudi v stanovanj-
skem in komunalnem go-
spodarstvu bo potrebno na-
rediti nekatere notranje pre-
mike. Smo za tržno gospo-
darstvo, vendar ne le na ra-
čun drugih. Danes v gospo-
(Nadaljevanje na 20. strani)
LAŠKO, Z NAGELJNOM OKINČANO, JE ZVESTO TRADICIJI
SPET PRIPRAVILO VELIKO TURISTIČNO PRIREDITEV
PIVO IN CVETJE
IN VAS ŽE 26. LETO ZAPORED VABI IN GOSTOUUBNO PRIČA-
KUJE OD 14. DO 22. JULIJA 1990
Spored prireditev je dovolj bogat za najbolj izbirčne:
SOBOTA: 14. 7.
ob 20.00 Slavnčstni začeteke prireditve »Pivo in cvetje« na Aškerčevem trgu.
ob 20.30 KONCERT JUBILEJNIH AVSENIKOV na glavnem prireditvenem prostoru
- Aškerčevem trgu.
NEDEUA, 15. 7.
ob 15.00 LAŠČANIJADA - šaljivo srečanje klubov ljubiteljev laškega piva na Aškerčevem
trgu.
ob 18.00 GODBENI KONCERT srebrnih radeških papirničarjev na graščinskem dvorišču
(dvorišče občinske skupščine).
ob 20.00 poje LJUBLJANSKI OKTET pod oboki Župnijske cerkve Sv. Martina.
TOREK, 17. 7.
ob 21.00 Kdo bi verjel? LETNI KINO - vrhunski film na graščinskem dvorišču.
SREDA, 18. 7.
ob 21.00 SLOVENIJA V PESMI IN PLESU na Aškerčevem trgu »Štajerskih 7« in folklorna
skupina »koleda« iz Titovega Velenja.
ČETRTEK, 19. 7.
ob 20.00 MODA OB PEMI IN GLASBI. Bogato in ekskluzivno ponudbo bodo celjska
trgovska podjetja predstavila na gibčnih manekenkah. Glasbeni prispevek - JASNA ZLO-
KIČ s svojim ansamblom.
PETEK, 20. 7.
ob 16.00 POPOLDNE POD LAMPIONČKI - zabava za otroke s starši na terasi Zdravilišča
Laško,
ob 17.00 Razstave po Laškem: CVETJE v preddverju osnovne šole »Primoža Trubarja«,
gobarska, čebelarska, ptice pevke v osnovni šoli Dušan Poženel, v telovadnici pasemske
mačke, v običajnih prostorih pa tudi DOBROTE KMEČKE KUHINJE in ROČNA DELA
invalidov,
ob 18.00 PROMENADNI VRVEŽ PO LAŠKEM z laškimi godbeniki, mažoretkami in
folklornimi skupinami,
ob 19.00 LAŠKI GODBENIKI K PRAZNOVANJU. Koncert na graščinskem dvorišču,
ob 21.00 GLASBA V SLAPOVIH na Aškerčevem trgu. Pevci Tomislav Ivčič, Marina
Tomaševič in Vlado Kalember ter skupina PETI AS.
SOBOTA, 21. 7.
ob 18.00 Ponovitev PROMENADNEGA VRVEŽA v pozdrav najbolj razživeti laški noči, ki
bo na glavnem prireditvenem prostoru,
ob 21.00 bo ANSAMBEL »DON JUAN« zapeljeval PLESNO SKUPINO IZ LONDONA
in vas vso dolgo, noro noč zabaval, vmes pa
ob 21.30 KANONADA z gradu Tabor in nepogrešljiv OGNJEMET.
NEDELJA, 22. 7.
ob 10.00 OHCET PO STARI ŠEGI na graščinskem dvorišču z nastopom folklorne skupine
zdomskega društva »TRIGLAV« iz Stuttgarta (ZRN),
ob 17.00 PARADA »PIVO - CVETJE«.
ob 18.00 VESELO SLOVO za NA SVIDENJE OB LETU!
Ijgrajo pihalni orkestri: na Aškerčevem trgu STATSKAPELLE WILDON (Avstrija) in
ŽELEZNIČARJI iz Zidanega Mosta.
Na graščinskem dvorišču godbi iz VRBOVCA (Hrvaška) in iz LIBOJ.
jjjse dn/ye odprta tudi razstava ob 120-htnici GASILSTVA V LAŠKEM v Laškem dvorcu:
^}orž vam bo težko izbirati - pridite vsak dan!
jJ^^enja in zabave željnim bo na voljo 20 zabavišč,
'^''^žabna igra: PRVI KRIGL PIVA - CVETJA '90.
''okroviteu: pivovarna laško
20. STRAN - 5. JULIJ 1990

(Nadaljevanje iz 19. strani)
darstvu nihče več samo
z dvigovanjem cen ne pokri-
va izgub in izpada dohodka.
Pozivam delegate, da o po-
večanju cen komunalnih sto-
ritev in stanarin razpravljate
in prosim, da upoštevate tu-
di podatke o plačah ter pred-
lagate izvršnemu svetu ko-
rekcijo cen, na največ toliko,
kot so narash osebni dohod-
ki, to je 67%.
(Z zasedanja SOB Cel^e, 28.
6. 90)
MAJDA MEŠTROV,
Celje
Aktivnosti in
težave društva
za boj proti
sladicorni bolezni
Poleg že utečenih organi-
zacijskih dejavnosti društva,
velja n^večja pozornost iz-
vajanju programskih nalog
osnovne zdravstvene dejav-
nosti. Pri tem ne gre prezreti
dejstva, da je vsak posamez-
nik dolžan skrbeti za svoje
zdravje, zdravstvo pa mu pri
temu pomaga.
Zato odbor društva organi-
zira na leto dve predavanji,
ki sta namenjeni diabeti-
kom. Zadnje je bilo 31. 5.
1990 v Regionalni zdravstve-
ni skupnosti Celje.
Predaval je prim. dr. Zvo-
ne Lamovec in sicer o nevro-
loških komplikacijah pri
sladkorni bolezni. Predava-
nje je bilo zelo kvalitetno in
izvedeno tako, da je lahko
sleherni slušatelj ne oziraje
se na šolsko izobrazbo, bi-
stvo teme predavanja v celo-
ti razumel. Za to prostovolj-
no humano prizadevnost se
prim. dr.Lamovcu v imenu
društva iskreno zahvalju-
jem. Sicer bi pa pri tem rad
poudaril, da bi se tega preda-
vanja lahko udeležilo v^čje
število (bilo jih je 62) z ozi-
rom na to, da je preko 7000
diabetikov. Pohvalno je, da
so na predavanje prišh iz
Šmarja pri Jelšah, T.Vele-
nja, Žalca in Laškega. Celja-
ni, upam da vas bo v prihod-
njič več.
Kakor koh že je bilo, pa je
tudi res, da je v drušvo včla-
njenih le 560 diabetikov. Ne
vem, kje so vzroki za tako
odklonilno stališče. Članari-
na nikakor ne bi smela biti
vzrok, ker borih 5 dinarjev
na leto ni dejavnik, ki bi
oškodoval družinski prora-
čun. Zato v imenu društva
pozivam vse tiste, ki bi se
želeli včlaniti, da to storite
čim prej, kajti s tem bi se
društvo finančno in kadrov-
sko ojačalo.
8. junija je prizadevni od-
bor organiziral eno-dnevni
izlet, na katerem je bilo tako
kot vedno do sedaj preskrb-
ljeno za vse, tako med vožnjo
kot pri pristankih.
Za to so skrbeli: harmoni-
kar Maks, medicinska sestra
Lončar Marija, predsednica
Jana Potočnik, Šandi Grum
in drugi.
Letos praznuje društvo 40
letnico obstoja in prav pb
tem jubileju me zaskrbljuje,
kako naprej? Vzrokov za ta-
ko razmišljanje je mnogo.
Prav gotovo bo delo dru-
štva za boj proti sladkorni
bolezni pogojeno s kadrov-
sko in finančno problemati-
ko, kLyti ne gre prezreti, da
so pripravljene škarje prav
pri zdravstvu in kulturi. Ko-
liko bodo odrezale (če sploh
bodo) prizadetim, ne vem?
Vsekakor pa preti siromaše-
nje tako delu profesionalcev
kot volunterskih amaterjev
in na področju, ki si tega ne
zasluži v nobeni družbi.
PETER PREGRAD
Kostrivnica pod
Bočem
Ko razmišljam o napredku
moje domovinske občine
Kostrivnica, a dejanskem
nazadovanju te v zadnjih le-
tih, se sprašujem tudi o vzro-
kih tega. Vzroke bi razvrstil
za začetek na dve vrsti: poh-
tične in z njimi povezane go-
spodarske pogoje in na oseb-
ne vzroke in z njimi poveza-
no iniciativo.
Ostanimo pri teh razglab-
ljanjih kar v tem stoletju:
Kaj je pomenila Kostrivnica
še ob začetku tega stoletja in
kaj sedaj? Dva usodna do-
godka sta bila značilna za to
stoletje: prva svetovna vojna
in nato druga svetovna vojna
z odločilnima značilnostima
- okupacija in njej sledeča
sociahzacija. Prva svetovna
vojna je zahtevala precej člo-
veških žrtev, druga pa še
več, po obeh pa je padla po-
djetnost oziroma iniciativ-
nost. Vendar je po prvi sve-
tovni vojni podjetnost le de-
loma zastala, deloma pa se
omejila na dotedanje dosež-
ke, medtem ko so dogodki
druge svetovne vojne, oku-
pacija in nato ukrepi sociali-
stičnega gospodarjenja inici-
ativo skoraj povsem ohro-
mih.
Spomnimo se samo na vo-
zove apna in drv, ki so priha-
jali z Boča in živinske sejme.
Od Remža do Štrausa je bilo
nekohko mhnov, ki so mleh
žito in služili tudi za predela-
vo sliv v žganje. Že to je poži-
vilo gospodarsko dejavnost
tako, da so se samo v spod-
njem delu Kostrivnice razvi-
h trgovina, dve gostilni,
klavnica in mesarija, pekar-
na. In kaj je ostalo od tega
v »napredni« socialistični
ureditvi? Frizer! In to naj bi
predstavljalo gospodarsko
moč Kostrivnice?
Dalje: še pred vojno smo
imeli v Kostrivnici vsaj deset
slatinskih vrelcev, ki so bili
redno izkoriščani. Po intri-
gantskih ukrepih so bili ti
vrelci (ki so se deloma tudi
širše uveljavili) po vojni pro-
glašeni za okužene, dosledno
zaprti in premeteno usmerje-
ni po cevovodih v Rogaško
Slatino, kjer so iz »okužene«
kostrivniške slatine napravi-
li čudovito zdravilno slatino
s temu primerno visoko ce-
no. Korist se je iz Kostrivni-
ce sehla v Rogaško - kaj pa
je ostalo Kostrivnici? Omr-
tvičenje gospodarske dejav-
nosti in propadanje! Name-
sto dveh gostiln, trgovine,
pekarne, klavnice in mesni-
ce smo »profitirali« frizer-
stvo (pa brez namena škodo-
vati njegovemu ugledu). Ali
ni očiten zastoj nastal tudi
v vsej Kostrivnici? Kako je
napredoval Gabernik, Spod-
nja Kostrivnica, Podplat?
Ko sem zbiral podatke za
brošuro o zgodovinskem raz-
voju Kostrivnice, sem se pr-
vič srečal s to problematiko.
Hotel sem vzpodbuditi raz-
mišljanja o bodočem razvoju
Kostrivnice, toda razvoj vi-
kendaških vinogradov in
gore je slab nadomestek za
prejšnjo gospodarsko aktiv-
nost Kostrivnice. Koliko ži-
vine je bilo v kostrivniških
hlevih pred vojno in koliko
sedaj? Kaj pa drugi vodni vi-
ri Kostrivnice, ki so gnali
mline in si jih je premeteno
prilastila Rogaška Slatina?
Kakšno odškodnino je dobi-
la Kostrivnica za odvzeto na-
vadno in mineralno vodo?
Če bi Človek lahko ugoto-
vil vsaj delček zadovoljstva
ob čuvanju spomenikov pre-
teklosti Kostrivnice, bi si de-
lal manj skrbi o bodočem
razvoju. Toda tudi to kaže
očitni zastoj v gospodar-
skem pomenu Kostrivnice!
Glažuta je šla v pozabo - po-
vozil jo je čas, apnenice pa-
dajo ena za drugo, zgodovin-
ski spomenik cerkev sv. Le-
narta iz leta 1160 - ki jo je še
leta 1487 oglejski patriarh
v svojem poročilu ocenil ta-
kole: »Ta bazilika je na po-
gled lepša od drugih takih
v Savinjski krajini, s povsem
obokanimi stropi in različni-
mi poshkavami.« In kaj so
v zadnjem času storili za ta
zgodovinski spomenik? Raz-
krili so škriljasto streho, jo
odpeljali v novo občinsko
središče in nadomestih
z drugorazredno strešno
opeko. Ta preko 800 let star
kulturni spomenik kaže se-
daj razpadajoči zunanji
omet, razbite okenske okvire
in šipe ter očito propadanje.
Ali čakamo, da popolnoma
propade in se tako rešili skr-
bi še za to starino? Želeti je,
da bi novi oblastniki začeli
ukrepati - vsekakor ne po
dosedanjih vzorih.
Osebni vzroki so povezani
z iniciativami v gospodar-
skem razvoju. Ti so odvisni
najprej od že omenjenih po-
litičnih in gospodarskih po-
gojev, predvsem pa od po-
djetnosti prebivalcev.
Kako je s podjetnostjo pre-
bivalcev Kostrivnice če npr.
vidimo kako propada hiša,
ki je bila povezana z gospo-
darsko aktivnostjo Kostriv-
ničanov? Hiša, nekdanja tr-
govina in gostilna, prazna
postopno propada zaradi po-
manjkljive iniciativnosti oz.
sposobnosti lastnika. In Ko-
strivničani - ki so v znatnem
deležu sodelovali pri nastaja-
nju velike stavbe, ki bi lahko
nudila zavetje dvem ali celo
večim aktivnostim gospo-
darstva oz. obrtnim dejavno-
stim, kot v zasmeh »podjet-
nim« Kostrivničanov - pro-
pada. Ah skupnost nima
možnosti, da bi takemu last-
niku odvzela upravljanje
imovine, ki bi lahko koristila
tej skupnosti? Za rešitev ni
več veliko časa. Vprašujem
se tudi, kako je s sposob-
nostmi sedanje pohtične in
gospodarske uprave Ko-
strivnice, ki ne izkorišča ne
obstoječih m.ožnosti, niti ne
snuje novih?
A spremenih so se politič-
ni in gospodarski pogoji, za-
to bi bilo potrebno izkoristiti
obstoječe možnosti in pospe-
šiti razvoj kraja. Kaj pa nove
možnosti - ah jih ni? To
vprašanje naj si zastavijo Ko-
strivničani. Vprašanje za
vprašanjem si zastavlja opa-
zovalec dogajanja, prav pa bi
bilo, da si jih zastavlja tudi
sedanja krajevna uprava - in
dala tudi odgovore.
dr. MIRKO LINDIČ,
Maribor
PRITOŽNA
KNJIGA
Omadeževanje
Tita!
Tito! Čarobna beseda, ki
smo jo pred leti izgovarjali
s spoštovanjem, z veseljem
in s ponosom, da smo prav
mi imeli predsednika, ki so
ga cenih tudi drugi narodi po
svetu. Res! Tito je bil svetov-
ni čudež. Tito je bil svetovni
heroj. Tito je bil naš in hkrati
od vseh. Večkrat so se nam
orosile oči, ko je bil v bolniš-
nici tik pred smrtjo in se ve-
sehli, kadar se mu je zdrav-
stveno stanje izboljšalo, a ne
za dolgo!!! Do usodnega 4. 5.
1980, ko je za vedno zaprl
svoje oči, ko je onemel nje-
gov glas, ko smo se zavedali,
da je umrl nekdo, ki nam je
bil kot oče ali mati ali kot
vsakdanji kruh. Vsa Jugosla-
vija je trpela zaradi velikan-
ske izgube in vsa Jugoslavija
je bila odeta v črnino.
A kdo bi (je) pomislil ta-
krat, da bodo Tita že čez 10
let imeli za »svetovnega
žrebca«? Kdo je takrat pomi-
slil, da se bo Tito pojavil celo
v reviji KAJ, katere vsebina
nam je vsem dobro znana?
Ali človek še po smrti ne mo-
re imeti miru? Ali je res po-
membno koliko žensk, lju-
bic in otrok je imel pred, v in
po vojni? Ali ni drugih po-
membnejših reči za pisanje
kot pa vtikanje nosu y Tito-
vo zasebno življenje? Čudim
se, da proti temu nihče ne
protestira in da rajši »uživa«,
ko bere te neumnosti.
Ko je Tito umrl, sem bila
stara 7 let, zdaj sem stara 17
let, pa še vedno lie razumem,
da tisti, ki na ta način služijo
denar, smatrajo »zasluženi«
denar za pošten.
Upam, da se bo v prihod-
nosti »kaj spremenilo« in da
nisem s pismom nikogar
užalila.
LIDIJA ANTLEJ,
Celje
Protestno pj J
Zveze društev
upoliojencev
občine Celje
Na podlagi razpra*
sklepov konference '
društev upokojencev'
je njen izvršni odbo*
1990 ponovno razrJ
o podražitvah in teža«
jih bodo prinesle pre^v
podražitve stanarin ini
nalnih storitev.       *
O  podražitvah stai
ogrevanju   in  komu«
storitvah so razpravlj^
gati Zveze DU na svoji,
letni konferenci ter sfc
da se IS občine Celje-
sti, da upokojenci prot(
jo proti visokim po^
tvam zgoraj omenjenih a
tev, ker bodo s tem zelo,
zadeti številni upokojeJ
prejemajo nizke pokojni,
Kljub temu pa so bib
zadnji seji sprejeta predv
na povišanja in to v zelo v
kih odstotkih. Nerazunj
nam je, da so podražitve
ogrevanju tako visoke, s;
bila letošnja zima zelobli
ogrevanje pa je bilo le 50
stotno, vse leto pa ser
podražili naftni derivati
to zahtevamo pojasu
v kakšne namene je šel
rabljeni denar in kakoj
oplemenitil v času od r
ca aprila 1989 do 20. ok
ko se ni ogrevalo, der..
se je zbiral. Uporabniki
morali tudi bolj sezna
z uporabo sredstev iz st;
rin, vodarine in odvoza si
in tudi o tem, za kaj so i
rabili sredstva, ki so sezl
la za zaklonišča.
Mislimo tudi, da se s
stva trosijo neracion;
(preveč avtomobilov ko
nalnih služb je pogosto
nih pred gostilnami in t
v dopoldanskem času),
vzdrževalnih delih je pn
delavcev in tudi kont
nad njimi je slaba, b;
svet občine Celje naj pos
za lojalno konkurenco in
za odvažanje smeti naj
privatnike, prav tako tud
druge storitve.
Mesto Celje je med:
dražjimi kraji v Slovenij:
denski statistični pres
v Delu nam to dokazi
kljub temu da živimo v k
tijskem okohšu.
Vsa sedanja povišanja
do močno vplivala na s
dard vseh upokojencev.:
ponovno zahtevamo teii)
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1. INSIEME 1992 - TOTO COTUGNO (7)
2. KINGSTONE TOWN - UB 40 (6)
3. HOW CAN WE BE LOVERS - MICHAEL BOLTON (6)
4. TEŠKO JE BITI ANDŽEO - ATOMSKO SKLONIŠTE (7)
5. LILLY WAS HERE - DAVID STEVVART AND CANDY
DULFER (8)
6. HOLD ON - VVILSON PHILLIPS (3)
7. WHAT ARE YOU DOING WITH A FOOL LIKE ME -
GOCKER (2)
8. WHAT DID I DO TO YOU - LISA STANSFIELD (2)
9. ID RATHER GO BLIND - SYDNEY YUNGBLOOD (9)
10. PEPI ŽBARADORIJA - IZTOK MLAKAR (1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN-DOBRI ZNANCI (7)
2. MATI ČAKA NA VAS-BORIS KOVAČIČ (9)
3. Z OPLOTNIŠKEGA MOSTA-BRATJE IZ OPLOTNICE (5)
4. BABICA, ŽELIMO TI VSE NAJBOLJŠE-ALPSKI KVINTET (7)
5. GLAŽEKJENALIT-MIHELIČ (8)
6. KORAJŽNO BOM ZAPEL - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI
KVINTET (6)
7. TOPLE NOČI ^KLINC (3)
8. VSE SE UREDI-FANTJE Z VSEH VETROV (3)
9. TI BOŠMOJA-KLAVŽAR (2)
10. POROČNA-VESNA (1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
^1^^ BBAlPgEV - ROMAN
5. JULIJ 1990 - STRAN 21
dokazane analize o upo-
l^''^ edstev in tudi to, kako
nredvideno   povišanje
lo na realno vrednost
lin. Prav tako pa je
,5t na novo izvoljenega
jga sveta v Celju (vla-
-ta izpolni dane obljube
"'^tpdvolilnem času.
f P protestno pismo smo
."v vednost: občinskemu
*Hikalnemu svetu, stano-
^ ski skupnosti, komunal-
''"¦..jpnosti in javnim ob-
FRANC POKLŠEK,
Ipredsednik ZDU Celie
0n zapirajo
rezgodaj
po daljšem času sem se
Lvno odločil za kopanje
? celjskem bazenu. Pred-
lani otrokom, svojemu in
^ovim, v veselje. Kar
[^gtno okolje, urejen ba-
^ sonca in toplote pa tudi
l«volj' Po službi, okoli četr-
(uresmo bili pred bazenom
.najmlajšemu je ob pogle-
t,na množico v bazenu ušel
»Ja, kje se bomo pa
jj kopali, ko je pa toliko
Ura in pol je ob čofotanju
itjok minila, kot bi mignil,
J, se je okoli pol šeste zasil-
no po zvočnikih:
.Kopalce naprošamo, da
jjestih zapustijo kopališ-
i »Zaboga svetega, pa
lenda ja ne mislijo resno,
leje prešinilo. Sonce je bilo
»vedno visoko, otrok več
[Vodi. kot zunaj, volje do
lilioda pa niso kazali ne
ijrasli, ne otroci. Pa je bilo
livestilo povsem resno. Še
ekajkrat smo ga potem sh-
ilido šeste ure. Sonce pa
i,kot zanalašč je še kar na-
(g lepo pripekalo in niti
Wka blizu. Seveda, kako
liine, po starem ni bila ura
še niti pet popoldan. In ker
med kopalci očitno ni bilo
opaziti dovolj razumevanja
za nerazumno poslavljanje,
so se, verjetno po vnaprej
predvidenem scenariju, po-
javili med kopalci kopališki
mojstri ali bolje povedano
»vun bacitelji«. Naj mi opro-
stijo zaradi morda neprimer-
nega izraza, ampak takrat,
ko sem jih zagledal, sem po-
mislil najprej na to. »Gremo,
ura bo šest, gremo«, seje za-
slišalo. Tu in tam je kdo
vstal, pričel pospravljati, ve-
čina pa do odhoda ni kazala
kakšnega prevelikega vese-
lja. Tudi moji trije nedaleč
stran na ležalniku ne. To je
enemu od »vun baciteljev«
očitno povišalo krvni tlak do
te mere, da se je z nekoliko
bolj grobimi besedami spra-
vil nanje. Ne vem, kako bi se
končalo, če ne bi posegel
vmes. Poleg je skupina sta-
rejših opazovala intervenci-
jo, dokler niso ugotovili, da
niso sami nič na boljšem. Pi-
vo, ki so ga imeli s sabo je
nekoliko na silo steklo po gr-
lih in na pol oblečeni so se
tudi sami pričeli odpravljati.
Iz zvočnika pa se je še zad-
njič zaslišalo: »Hvala za
obisk in nasvidenje!« »Solit
se naj gredo, jaz bi ostal še
vsaj do sedmih«, se je zasli-
šalo nedaleč stran. In vendar
je bilo za ta dan konec. No,
ne za vsa Na drugi strani se
je zbrala peščica plavalcev,
menda na treningu.
Ob odhodu in mojih začu-
denih vprašanjih je blagaj-
nik samo skomignil z rameni
in dejal, da je zapiralni čas
pač takšen. In na vprašanje,
kdo ga določa, še odvrnil, da
tovariš upravnik. No, v kas-
nejšem razgovoru z njim se
je izkazalo, da ni tako, tem-
več da o tem odloča predsed-
nik upravnega odbora pla-
Yalnega društva, tov. Jurak.
Če to drži ali ne, pa priznam,
nisem več ugotavljal.
Ker pa sem mnenja, da je
zapiranje edinega letnega
bazena v Celju ob šestih, oz.
po starem ob petih popoldne
povsem neprimerno in niti
malo po volji kopalcev, pro-
sim odgovorne pri Neptunu
za pojasnilo:
Kdo je določil, da je po-
trebno bazen zapreti ob še-
stih in zakaj?
Na kakšen način se financira
dejavnost kluba in obratova-
nje bazena?
Kdo je formalno pravno last-
nik bazena?
Prepričan sem, da bodo
odgovori zanimali še marsi-
koga v Celju, predvsem pa
vse tiste, ki morajo v sončnih
dneh ob šestih trumoma za-
puščati bazen.
In nenazadnje upam, da se
bo na to temo oglasil tudi
kdo od ZTKO.
Dušan Krošl,
Celje
Komunalci, pa
brez zamere
v celjskem mestu je v zad-
njem času toliko drobnih ali
pa tudi večjih nepravilnosti,
da se mi končno zdi prav, da
o njih zapišem ta komentar,
ki naj bo tudi odgovor vsem,
ki so me s številnimi ano-
nimnimi pismi na te nepra-
vilnosti opozorili. Ljubše bi
mi bilo, če bi se drugič pod-
pisali, tako kakor tudi jaz
podpisujem te vrstice.
Celjske komunalce bi rad
opozoril predvsem na skraj-
no zanemarjene pločnike
v Aškerčevi uhci. Vem, da
bo Aškerčeva ulica v dogled-
nem času drugače locirana,
vendar se za naslednja leta
še vedno splača popraviti
pločnike v tej izredno frek-
ventirani ulici. Mogoče kdo
od komunalnih mož stopi
v deževnem vremenu po tej
uhci, če se ne vozi samo z av-
tomobilom, pa bo videl,
kakšno je stanje.
Kar celo pomlad smo imeli
po mestnih ulicah prazna ko-
rita za cvetice, namesto ma-
čeh se je v teh posodah kar
lepo razrasel plevel. Res se
sprašujem, ah celjska občina
ne zmore toliko sredstev, da
bi v zgodnji pomladi plačala
račun za posaditev nekaj sto
mačeh, sicer pa bi bilo mno-
go bolj smotrno in koristno,
če bi večino teh korit zasadili
s trajnim zelenjem, ki bi bilo
v okras v vseh letnih časih in
če bi bilo to zelenje še s trni,
bi ga tudi ne pokradli, kakor
nekateri nadobudni meščani
sedaj kradejo iz korit enolet-
nice, ki so jih po ledenih mo-
žeh nasadih celjski vrtnarji.
Poseben »lepotni okras«
predstavlja plevel pred veh-
kim blokom na Trgu oktobr-
ske revolucije, ki je tako ži-
lav in tako gost, da je prera-
sel celo odporno kanasto, ki
je bila nekoč tam zasajena.
Treba je ugotoviti, kdo je od-
govoren za to veliko gredo,
ali stanovalci bloka, ali ko-
munalna služba. Mislim, da
se naj pogovorijo in vsaj od-
stranijo plevel, če že ni sred-
stev, da bi bila tu zelenica ali
cvetlični nasad.
Posebno poglavje je parki-
ranje po mestu, divje in ne-
urejeno, čemur je delno
vzrok nedosledna dejavnost
občinske straže, pa tudi poli-
cije, predvsem pa pomanjka-
nje parkirnih prostorov.
Vem, da povečujejo parkiriš-
če na Glaziji, toda tudi ta po-
večani parkirni prostor ne
bo zadoščal. Treba je najti še
dodatne prostore za parkira-
nje, pri čemer se velja ozreti
na neizkoriščene ali slabo iz-
koriščene kar velike površi-
ne za nekaterimi mestnimi
uhcami.
Omenimo še velika cestna
dela na križišču med Kersni-
kovo in Gregorčičevo ulico.
Je vsekakor prav, da siste-
matično urejamo prometni-
ce z vso infrastrukturo, ker
pa je zaradi teh del otežen in
oviran promet v mestu, bi
morali pohiteti ter delati
v dveh izmenah, pa tudi ob
sobotah. Še toliko bolj, ker
razkopavamo tik pred glav-
no turistično sezono.
Za zaključek še nekaj
cvetk: zasvinjano dvorišče
za trgovinama Soča in Savi-
ca, plevel in nepokošena tra-
va ob nekaterih javnih in to-
varniških zgradbah, luknje
po cestah ter pločnikih nas-
ploh.
Takih in podobnih cvetk
bi vam lahko nasul še za eno
ali dve strani, pa se mi zdi, da
je to dovolj z željo, da bi pri-
stojne službe postorile, da se
te nepravilnosti odpravijo,
saj vse to, kar sem naštel, ne
bo stalo veliko denarja, ki ga
sicer marsikje po nepotreb-
nem zapravljamo. Za parki-
rišča pa bomo sredstva mo-
rah najti.
Naj končam tako, kakor je
zapisano v naslovu: komu-
nalci, pa brez zamere.
ZORAN VUDLER,
Celje
ZAHVALE -
- POHVALE
Zalivala ob
zaključku »male
šole«
Prijeten občutek imam ob
pisanju tega sestavka. Ko
smo se pred približno enim
mesecem v vrtcu Anice Čer-
nejeve odločili, da pripravi-
mo malo drugačen zaključek
priprave na šolo oziroma slo-
vo otrok od vrtca, nisem niti
slutila, da bo naša zamisel
naletela na takšno priprav-
ljenost, dobro voljo in razu-
mevanje delovnih' organiza-
cij in zasebnih obrtnikov.
Omejen prostor mi ne do-
voljuje napisati celega sezna-
ma le-teh, če pa bi nekatere
izdvojila, bi bilo krivično do
drugih. Vemo, da naša po-
djetja in zasebniki v tej go-
spodarski situaciji niso v za-
vidljivem položaju. Toda že
prvi obiski na različnih na-
slovih so me prepričali, da so
vsi pripravljeni pomagati
s svojimi uslugami in izdel-
ki, da bi bilo naše zaključno
srečanje otrok in staršev vse-
binsko bogatejše in pestrej-
še. Ob srečolovu smo pove-
dali, kdo vse je kaj prispeval
k dobitkom in se vsaj na ta
način v obliki reklame od-
dolžili našim dobrotnikom.
Lepi dobitki so daleč prese-
gali vrednosti srečk. Mi pa
smo kljub temu zadovoljni,
da si bomo za izkupiček lah-
ko nabavili nekatere igrače,
ki si jih žehmo in jih potre-
bujemo.
Vendar sem ob zaključku
dolžna v imenu vrtca, otrok
in staršev posebno zahvalo
zasebnima^ lastnikoma disca
»CIBI« iz Štor, sicer staršem
našega varovanca, da so nas
s svojo zamislijo in gosto-
ljubnostjo počastih v njiho-
vem okolju.
S tem prijetnim srečanjem
otrok in staršev ob prehodu
iz vrtca v šolo smo ponovno
potrdih dejstvo, daje sodelo-
vanje s starši, odpiranje vrt-
ca svojemu okolju, povezo-
vanje z vsemi možnimi de-
javniki v njem, dobra volja
in pripravljenost narediti za
naše otroke še kaj več, ali na
drugačen način, pogoj, da le-
pe besede, kaj vse moramo
storiti za naše otroke, da jim
bo lepo, postanejo tudi de-
janje.
KRISTINA KUKOVEC
vrtec Anice Černejeve
Celje
ANTON KOMAR
ZA SIVIMI ZIDOVI
je pritisnil na plin in izginil v noč. Vzvratno
. dloje ležalo nizko na armaturni plošči in v njem je
•#o opazoval, če se moida kdo ne približuje vozilu od
?daj. Cesta za njim je bila prazna in brez zasledovalcev.
2manjsai je hitrost zaradi vijugaste ceste, ker ga je
j^ašaio in tudi volana ni mogel obvladati. Luči pa so
f^ile volanu in razsvetljevale vsak gib volana in ceste,
^ kateri je hitelo vozilo; v poštev so prišle vse dobre
mosti Palače DS 21.
. '^^nadomaje v ogledalu zagledal luči, ki somu sledile
postalo ga je strah. Pritisnil je na plin in luč se je
"Jio oddaljevala...
Jo nekaj kilometrih vožnje je opazil ob cesti table, ki
* opozarjale, da se bliža Pulj, in označevale kilometre
o Reke. To ga je kar nekam razveselilo, ker je vedel, da
meni vsak kilometer tudi bližje cilju.
Moboko v njem se je začelo oglašati, da ne ravna prav,
rse vozi v tujem avtu; sicer pa tudi njega niso nikoli
^'"ašaii ah mu rekli, da tega in tega ne sme. Če njegov
^cesa ni maral, je to pokazal enostavno tako, da mu je
. ^^^jai klofuto, po kateri mu je še nekaj dni zvenelo
^esih; sošolci so to ugotovili po modrici in prstih, ki
b ^Poznali na njegovem suhem licu. Vse, kar bo temu
^^cozu napravil, pa bo to, da mu bo za nekaj dni
^''^nil počitnice pri nas in bo lahko dobil svoj avtomo-
Pg~^^^^eda potem, ko ga on - Vojko - ne bo več rabil.
^fldar bo tudi vsega tega konec in tako tudi mora
iti ie je postalo zoprno, ker so ga samo preganjali
J^o^al oprezati, da ga kje kakšen kifelc ne sname.
ij/^ ki se slučajno zgodilo, mora prostost trajati do
^'rie^^^ možnega trenutka, ker je prihodnost zavita
v gj.^°Novost. Niti pomisliti ni smel, da bi lahko prišel
gro^.f^ ^¦'^ ^ poboljševalnico, s katero so mu tolikokrat
^oh ^^^^ mara in mu je odveč.
Ijšč^j ° seje spominjal dnevov, ki jih je prebil v zbira-
hrti ^^.S^nčke, ko je čakal, da so ga prišli iskat starši,
sioi^-j^ ^^dei vso bedo mladih. Končno pa: kaj bodo
tiokQ]?^Jim, ko ga dobijo? Ga bodo vtaknih v zapor ah
>n s J^^^alni zavod? Da, nekaj bodo že naredili z njim
bo tudi konec preganjanja in strahu.
\^l^^^je postal bolj gost in po tem je sklepal, da bo
^Jajg^^-Puii. Nenadoma mu je z nasprotne smeri pripe-
'ffep^ °^obil in ga osvetlil z dolgimi lučmi, daje moral
'¦^sei ° ¦^3Wtj v desno. Tam je opazil lepotični grm, kije
?a cesti. Malo je manjkalo, pa bi zletel s ceste. Ni
^^nsl-k'' c/a bi ostal v Puli, ker je to mesto polno
""Hn ¦''^ katerih ne bi znal izhoda, če bi bilo
bežati. Da, ponovno samo bežati. Pot je nada-
ljeval proti Reki, vendr seje ozka cesta vijugala, zato je
moral voziti vedno bolj počasi. Nekje pred Opatijo je od
daleč zagledal utripajočo rdečo luč, kije očitno stala na
cesti. Razmišljal je, če naj vožnjo nadaljuje ali naj čaka.
Ker se mu je mudilo, je z vozilom šel bližje in na cesti
videl, kako vlačilec vleče iz morja vozilo. Zaradi pozne
ure ni bilo radovednežev. Miličnik je usmerjal promet in
to Vojku ni bilo všeč. Počasi je pripeljal in zavozil mimo
njega. Miličnik je dvignil roko in zažvižgal. V ogledalu je
videl, da je bil žvižg namenjen njemu, ker je miličnik
z roko kazal na desno stran.
»No, malo bo še počakal, da bom ustavil na vsak
migljaj,« je dodal Vojko sam pri sebi. Ampak že to, daje
miličnik postal nanj pozoren, pomeni veliko. Torej so
ugotovili, kje je ukrdenv vozilo, in ga že zasledujejo. Da,
to bo brez dvoma!
Začel je razmišljati, če naj vožnjo nadaljuje ali naj
počaka kje ob robu ceste. Oba predloga imata svoje
dobre in slabe lastnosti in če se odloči za enega, potem
ne more uresničiti drugega. V kolikor prebije noč ob
cesti, ne bo prišel do Dubrovnika, ker mu podnevi lahko
hitro sledijo in bo imel veliko težav, predno bo milični-
kom ušel. V kolikor pa vožnjo nadaljuje, obstaja nevar-
nost, da bo naletel na blokirano cesto, ki jo lahko pripra-
vijo, če bo miličnik, ki gaje ustavljal, sporočil patrulji,
da je pobegnil. Sicer pa cesto blokirajo navadno
s cestno rampo in le v skrajni sili z avtomobilom, ki
nikoli ne zapre cele širine vozišča, zato se ob straneh še
vedno najde prostor, kamor se lahko umakneš in oviro
obideš. Zakaj bi se potem odrekel svojemu načrtu in
potovanju v Dubrovnik? Pogum in spretnost pa tudi
nekaj veljata.
Cesta je tekla ob morju. Odprl je desno okno in opazo-
val utripajočo luč obalnega svetilnika. Slišal je, kako so
morski valovi butali ob obalo, obalne palme pa so se
priklanjale večernemu vetru. Vozil je počasi, ker je bila
^esta ozka in seje pričela blago vzpenjati. Okolica je bila
prijetna in je nudila občutek varnosti. Zaradi ovinkov ni
videl vozil, ki bi ga zasledovala in tudi pregleda ovir
pred seboj ni načrtoval. Vozil je dobrih 80 km/uro.
Nenadoma je pred seboj opazi modro utripajočo luč,
vozilo sredi ceste in na levi strani rdečo luč, ki ga je
ustavljala. Milica je postavila cestno blokado. Ni mogel
več ustaviti. Volan je zavil na desno, zato je peljal na
bankino, kjer gaje zaneslo in mu zmanjkalo ceste; zavo-
zil je po strmini. Krmila ni mogel več obvladati, zavrtelo
se mu je, videl je, kako se obračajo luči, in nato začutil
top udarec v teme. V ušesih mu je šumelo, pred oči so
mu prihajali bledi krogi s čudnimi barvami, ki so vedno
bolj temneli, čutil je pekočo bolečino v nogi in se začel
potapljati v spanec. Postal je zaspan in nezavesten.
Sedmo poglavje
Zunaj se je prebujal dan in v krošnjah dreves so se
oglašale ptice. Nebo je bilo čisto in nad mestom ni bilo
megle. Pihal je blag jutranji veterin nad valovi morja so
se s krili poigravali galebi. Tu in tam je bilo slišati
sireno, kije opozarjala ribiče na ladijski pristanek. Lju-
dje so se pričeli prebujati in mesto je postajalo živahno.
V bolniški sobi, kjer je ležal Vojko, ni bilo mnogo
bolnikov. Sestre so hitele od bolnika do bolnika, dajale
infuzije in injekcije, dežurni zdravnik pa je vpisoval
svoja opažanja v nočni bolniški protokolarni list, ki je
visel ob vznožju postelje. Soba je bila temačna in le luči,
ki so se prižigale ob posteljah, kjer so delale sestre, so
občasno razsvetljevale prostor - očitno z namenom, da
ne bi kalile bolnikom nočnega miru.
Prižgana luč je Vojka predramila. V desni nogi je čutil
bolečino, ki seje stopnjevala, glava pa je bila težka in
vsak premik boleč. Nad seboj je zagledal meglen obris
sestre v modri uniformi in poleg nje mladega, slabih
trideset let starega moškega v beli obleki. Bilje zdrav-
nik. Na vekih je začutil hladno roko, nato pa ga je
zaščemela svetloba ročne svetilke, najprej v levem in
nato še v desnem očesu. Očitno so preizkušali reakcije
na svetlobo zaradi morebitnega epi ali subduralnega
hematoma. To gaje motilo, stresel je glavo ter začutil še
močnejšo bolečino v vratu.
Počasi je odprl oči, luči nad njim ni bilo več, zagledal
pa je obrnjene steklenice in polivinilaste cevke, ki so
vodile v njegovo roko. Bila je steklenica s 350 ml sveže
krvi. Torej sem v bolnici, je pomislil Vojko in se skušal
pridvigniti na postelji. Bolečina je postala močna, zato
je legel nazaj. Opazil je, da desne noge ne more prema-
kniti, da ima dvignjeno na podstavku in skozi peto
napravljeno ekstenzijo, ki ga ves čas vleče po strani.
Noga je torej zlomljena? Pogledal je proti oknu, od
koder je prihajal svež jutranji zrak.
Okrog njega so nepremično ležali drugi bolniki, med
seboj ločeni z nizkimi zavesami. To je bila šok soba.
Prišla je sestra, mu obrisala potno čelo in ga vprašala,
če je žejen. Megleno je razumel njeno vprašanje in ko je
prinesla tekočino, je hlastno vlekel vase.
»Kako ti je ime?« gaje vprašala in se pri tem nasmeh-
nila. Imela je valovite kostanjeve lase, ki so jih uhajali
izpod mrežaste čepice, in venomer je hodila od bolnika
do bolnika.
V sobi so se zbirale nove sestre, kar je pomenilo,.da je
zamenjava turnusa, je ugotavljal Vojko.
22. STRAN - 5. JULIJ 1990

Popotovanie Pomaranče Čeblianče
Med šolskim letom ste na otroškem
vrtiljaku spremljali dogodivščine
Pomaranče Cebljanče v kratkih stri-
pih. Tokrat se vam navihanka izpod
peresa Josipa Jesiha predstavlja bolj
obširno. Skozi oba počitniška meseca
bomo objavljali nadaljevanja Čeblaj-
činega potovanja in upamo, da boste
ob branju uživali.
Na jugu naše celine, v sončni in vi-
norodni deželi, je veliko nasadov po-
marančevcev. V enem izmed teh nasa-
dov, nedaleč od živahnega obmorske-
ga pristanišča, je na najvišji veji poma-
rančevca ugledala luč sveta ljubka po-
maranča Čebljanča. Tako vsaj sojo kar
takoj poimenovale sosede, ker je kar
naprej, v očitnem nasprotju z dosto-
janstvenostjo in molčečnostjo poma-
ranč, govoričila in govoričila.
Čebljanča si je tega jutra s tankimi
rokami pogladila svoj oranžno obar-
van trebušček in istočasno zamomljala
nekaj nerazumljivega. Sosede, ki so
sedele pod njo, niso vedele, ali nerga iz
žalosti ali iz veselja. Sicer pa tega Čeb-
ljanča tokrat še sama ni vedela. Stara,
ponosna pomaranča^Lolita seje z veli-
ko težavo obrnila k Čebljanči. Preisku-
joče jo je premerila od vrha do tal in
obratno ter ji navsezadnje naveličano
svetovala: »Lepo te prosim, Čebljanča,
utihni že enkrat!«
»Ah pa dvakrat!« je hotela reči Čeb-
ljanča, vendar je užaljeno povesila nos
in se zavila v pomenljiv molk. A ne-
mirni jeziček jo je le preveč srbel, da bi
zdržala dalj časa. »Ti, Lolita, že lahko
govoričiš in se jeziš name, ker sploh ne
veš, v kakšni Revarnosti smo. Da, da,
v peklenski nevarnosti. Kar tjale po-
glej!«
S prstom je pokazala proti sosed-
njim drevesom. »Ali vidiš ljudi, ki nam
ugrabljajo sestrice?« Lolita seje tokrat
še težje obrnila in se naravnost zgrozi-
la nad nevsakdanjim prizorom. »Pa
res, ti grduni človeški so že spet pri
svojem podlem početju.«
Delavci z ogorelimi obrazi in veli-
kanskimi slamniki na glavah so se
med enoličnim petjem naglo približe-
vali. Slednjič so se ustavili pri devesu,
na katerem so preplašeno čepele Čeb-
ljanča, Lolita in druge nesrečnice. Na
deblo so prislonili lestev in kar z roka-
mi trgali uboge pomaranče. Pomaran-
če pa so, kot da bi se dogovorile, juna-
ško prenesle to množično ugrabitev.
Niti ena ni glasno zjokala ali zaprosila
za pomoč. Čebljanča pa ni hotela, da bi
se je dotaknila delavčeva roka in je
zato nazadnje kar sama skočila v pre-
polno košaro.
S solznimi očkami se je še zadnjič
poslovila od dobrega drevesa, ki je
s pravo očetovsko dobrohotnostjo skr-
belo zanjo in za rijene vrstnice. Delavci
pa se niso menili za razmišljanje uboge
Cebljanče; zadeli so si košare na rame-
na in jih odnesli do bližnje farme. Ko si
je Čebljanča dodobra obrisala očke, je
opazila, da so jo obiralci prinesli v ve-
lik, svetel prostor. V njej seje v trenut-
ku naselil občutek obupa pred nezna-
no prihodnostjo. In res. Zapazila je, da
dekleta odbirajo pomaranče. V prvo
košaro so zlagale prvovrstne plodove,
v druge pa so kar metale slabše in
nagnite. Čebljanča je v bojazni, da bi jo
površne delavke vtaknile skupaj
z nagnitimi, še enkrat pogledala svoj
zdravi trebušček in odkimala: »Nak,
gotovo pridem med zdrave pomaran-
če!« Dekletova roka je čedalje pogo-
steje segala v njeno bližino. Slednjič je
zagrabila^tudi Čebljančo in jo dvignila
v zrak. Čebljanča je vsa prestrašena
zamižala in odprla očke šele tedaj, ko
je že stala na trdnih tleh. Začudeno se
je ozrla naokrog in zagledala sestrice
in iz istega drevesa.
»Torej smo srečno prestale preizkuš-
njo!« je zadovoljno dahnila in se sesed-
la v njihovo bližino.
»Razumljivo! Z našega drevesa smo
vse zdrave!« je ponosno dejala Lolita.
Foto: EDI MASNEC
Predstavite nam sošoica!
Kot veste, dragi mladi bralci, je vam in vašim vr
kom vsak dan namenjen tudi delček program!^
Radiu Celje. To so oddaje, ki so si od Novega leta j
pridobile že vehko prijateljev in so na sporedu vs
dan ob 13.30. Da bi jih oblikovah čimbolj po vajj
okusu in željah, bomo veseU vsakega namiga, p!^
loga, skratka vsakega vašega pisma. '   ^
Prosimo pa vas še nekaj. Pred mikrofon bi f.
povabili čim več vaših vrstnikov, ki bi znaU poven."
kaj zanimivega. Pomagajte nam. Morda pozj^.";
sošolca, prijatelja, ki ima zanimivega konjička, i^"'^
potoval v daljne dežele, ki je, skratka doživel J.'
posebnega, ki ve ah zna morda več kot večina. lvloa5
ste to celo vi sami. Pišite nam, mi pa se bomo pod^^!
delo z našim magnetofonom. ^
DELAVSKI SVET
mlinsko predelovalnega
podjetja celje
razpisuje
prosta delovna mesta:
1. pomoč pri vodenju podjetja,
vodenje grs in informatike.
2. pomoč pri vodenju podjetja in
vodenje komercialne službe.
3. vodenje pe pekarne in
slaščičarne celje.
4. vodenje pe mlin celje.
5. vodenje pe pekarna in
slaščičarna rogaška slatina.
Za delovni mesti pod št. 1. in 5. se zahteva VI. oz. v
stopnja strokovne izobrazbe, ustrezna delovnimi
mestoma.
Za delovna mesta pod št. 2., 3. In 4. se zahteva VII.oz
VI. stopnja strokovne Izobrazbe, ustrezna delovnin
mestom.
Za vsa delovna mesta od 1-5 pa morajo kandidal
izpolnjevati še naslednje pogoje:
- 3 oz 5 let delovnih izkušenj na samostojnih deli
v gospodarstvu
- da imajo organizacijske sposobnosti
- predložiti je potrebno koncept razvojnega progra
ma ustrezne službe oz. poslovne enote
Delovna mesta se razpisujejo za mandatno dobe
4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave v roku 8 dni
od dneva objave razpisa na naslov MLINSKO PRB
DELOVALNO PODJETJE CELJE, Jurčičeva 1, 630«
Celje, s pripisom »ZA RAZPIS«.
Delavski svet podjetja i
tekstilna tovarna prebold      I
razpisuje
prosto del. mesto delavcev s posebnimi pooblastili
in odgovornostmi in sicer:
vodja gospodarske službe
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
- da imajo visoko izobrazbo ekonomske smeri, ^
možnosti z izkušnjami pri delu na tekstilnem p*''
dročju
- da imajo sposobnost organizirati in voditi pos'"'
vanje strokovne službe
Mandatna doba za razpisana dela traja štiri leta.
Istočasno objavljamo prosti delovni m^sti:
vodja marketinga
s končano visoko ali višjo šolo komercialne s^e'"'^
tekstilne smeri ter delovnimi izkušnjami za delo
merciali.
vodja tehničnega servisa
s končano višjo ali srednjo šolo, delovnimi izt^^iJl-ji
mi konfekcijske ali obutvene smeri ter voznis^
Izpitom B kategorije in odsluženim vojaškim roKO
Kandidati morajo k pisni prijavi priložiti življenjeP|j
z opisom dosedanjih zaposlitev, dokazila o stroKO
izobrazbi In delovnih izkušnjah, vse v roku 15 d^''^
objavi razpisa. Ky
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v (°
30 dni po opravljeni izbiri. I,j
Prijave pošljite na naslov: Tekstilna tovarna P''? ^K«
63312 Prebold; za razpisana dela vodja gospoda^*
službe z oznako »za rapisno komisijo«.
Hura, počitnice
Spet sreča Ceijanov
v zadnji oddaji Alfove nagradne igre sta nagradi dobila:
Vesna Ivenčnik, Miličinskega 2, Celje in Andrej Krivec,
Čuprijska 11 a, Celje.
Sreča seje torej tokrat spet nasmehnila Celjanoma. Kaj bo
v prihodnji oddaji, bomo videh. Sicer pa samo še opozorilo
za ljubitelje ugank: nagradne igre so v počitniških mesecih
na sporedu tudi ob ponedeljskih.
Prva ljubezen!
Povabili smo vas, dragi mladi bralci, da napišete nekaj
o prvi ljubezni. Kar nekaj prispevkov je že prispelo, priča-
kujemo pa še več vaših pisem na to temo. Ne pozabite, na
koncu poletja bomo razdelili nagrade! Tokrat objavljamo
dva kratka prispevka.
ti veš...
Ti veš, da si bil moja prva
ljubezen.
Ti veš, da sem te ljubila, in
da mi je bilo hudo, ko si mi
pised pismo, da odhajaš
stran, stran od mene.
Ti veš, da sem točila solze.
Vem, da ne bi smela mishti
nate, a vseeno sem še dolgo
upala v najino ljubezen.
Ti veš, kako mi je postalo
toplo, ko si mi spet po dol-
gem času segel v roke.
Ti veš, kako sem srečna,
ko si prišel k meni, k meni
nazaj!
A. K. T.
še vedno traja
Moja prva ljubezen je dol-
ga. Ko sem jo prvič začutila,
sem bila stara dvanajst let.
Zdaj sem štirinajst let, čutim
jo vse do zdaj. S fantom se
imava zelo rada. Od takrat
nisva zapustila eden druge-
ga. Drugega ti ne morem na-
pisati, lahko pa ti napišem,
kakšen pregovor o ljubezni:
Ljubiti seje lepo,
če sta dva za to.
Če pa eden noče,
je to nemogoče.
Samo preprost gib je potreben,
da si pripnemo varnostni pas in
naredimo nekaj zase, le malo je
potrebno za večjo varnost naših
najbližjih.

5. JULIJ 1990 -STRAN 23
E R Ai
VINO     ŠMARTNO
SMO ZOPET KORAK BLIŽE POTREBAM NAŠIH KUPCEV.
)LJ^^^^^' ^NE 6. JULIJA 1 990 BOMO OB 11 IIRI
OB SAVINJI V CELJU ODPRLI P R E N O V L J E N ols K O N T
gozdni dom (grafika avtorja
alojza kasimirja dat. 1890)
24. STRAN - 5. JUUJ 1990

Križanka brez črnih polj
Besede v križanki med seboj
niso ločene s črnimi polji, am-
pak z debelejšimi črticami.
V križanki ni nobene dvočrkov-
ne besede, povprečna dolžina
besed pa je 5,44 črke.
VODORAVNO:
1 sodobni slovenski ilustrator
revij in knjig za mladino, plodo-
vit likovnik, ki obvlada najra-
zličnejše sloge (Matjaž) - dalma-
tinska in dolenjska reka - del
vimena
2 vedenjski pojav, ko osebki ali
skupine osebkov določene ži-
valske vrste vzdržujejo večji ali
manjši prostor za nabiranje hra-
ne, gnezdenje, kotenje itd.; ta
prostor označujejo s petjem (pti-
či), z izločki žlez ah s sečem (se-
salci)
3 najvišja turška gora, na kateri
je pristal z barko legendarni
Noe - fašistični napadalni vojak
med obema vojnama v Italiji
- zemeljska smola, katran
4 tekoča maščoba, ki jo pridela-
jo iz razstlin (dve besedi)
5 rasthna, ki jo Slovenci izred-
no cenimo zaradi pristne kaplji-
ce, ki jo daje - spleteni lasje
- mushmansko moško ime, tudi
gorstvo na severu Alžirije (viso-
ko 1667 metrov)
NAVPIČNO:
A začetek česa, zlasti dirke
B pred leti odlčni slovenski te-
lovadec (Miro)
C listnato drevo s čvrstim
lesom
D sredozemski zimzelen grm iz
čigar listov stiskajo eterično olje
E pripadnik nekdanjih Italov
na Apeninskem polotoku
F kratkotrajno popolno pribli-
žanje (tudi naslov zbirke erotič-
nih romanov)
G italijansko pristanišče ob Ja-
dranu (iz črk reke NITRA)
H nemški pisatelj protivojnih
romanov, avtor dela »0-8-15«
(Hans Helmut)
I ljubkovalna obhka imena Ra-
doslava
J grška muza zgodovine (dobite
jo, če muzi KALIOPE prečrtate
tri črke)
K uradna obhka imena Tone
L mejna reka med Slovenijo in
Hrvaško
M krajše razprave, navadno
o duhovno pomembnih vpraša-
njih
N sprožitev orožja
JOŽE PETELIN
Nagradni razpis
1. nagrada 100 din
2. nagrada 50 din
3 nagrade po 30 din
Pri žrebanju bomo upoštevali k
ne rešitve, ki bodo v naše uredništ^^
spele do torka, 10. julija do 9. urp^I
dan. Rešene križanke pa lahko pri I"
tudi osebno, na vhodnih vratiK^
NT&RC je poštni nabirlanik. Na k ^
gbvezno napišite: NAGRADNA v
ZANKA in svoj točen naslov.
Rešitev icrižanice
Vodoravno: TODD, MACHATV t,,
APEIRON, ALENKA GORŠIČ #
TISTKA, I. M., APRETER, E N ^
ANTRIM, RILSKI, ANT, HELlKok
VAČANI, ALEC, NOVARA, ALicJ
TA, TEK, DK, NENAD. ^'1
Izid žrebanja
1. nagrado 100 din prejme: Tadei G,.
Na zelenici 14, 63000 Celje.
2. nagrado 50 din prejme: Jurij Nad
Badovinčeva 14, 63000 Celje.        ^
3 nagrade po 30 din pa prejmejo: D|
jela Lipovšek, Gorenjska cesta 12,
Titovo Velenje; Milena Plaznik, C(
zmage 19, 61410 Zagorje ob Savi in M,
Uranjek, Prebodi 107, 63312 Prebold.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeh po pošti!

Blokirani žiro-računi
so posledica - »bloki-
rane« odgovornosti.
Če si v politiki umiješ
roke, ne zlivaj umaza-
nije - na glavo idejnih
nasprotnikov.
Ali so se cestnine po-
višale zato, da bi bilo
več denarja - za ceste,
ki vodijo do vi-
kendov?
Namesto kulturnih iš-
čemo   in   varujemo
- »ideološke dediš-
čine«.
Če je že toliko borbe
za mesto pri koritu, ni
potrebno, da imamo
- »ekološki svinjak«.
Politiki mnogo govo-
rijo o »začrtani poti«,
toda kot kaže - so se
mnogim pri izdelavi
načrta tresle roke.
Ne govori o demokra-
ciji, če si z mislimi
- pri diktaturi.
Ali si odgovorni de-
mokracijo predstav-
ljajo - kot »demokra-
tično« prisvajanje
družbene lastnine?
MARJAN BRADAČ
AFORIZMI
Toneta
Šepeta vca
Vam je dolgčas?
Ne veste, kam bi se dali?
Ste že pomislili na sklad za nerazvite?!
Požrli bi se od nevoščljivosti - če ne bi
bolelo.
Nedvomno je res, da tisti od spodaj
nenehno gor plačujemo.
Besedi domobranci in domorodci se le na
videz razlikujeta, sicer pa sta si praktično
zelo sorodni: tako ene kot druge so pobili.
EPIGRAMI
Adolfa Pučnika
SFRJ 90
Ustave nove
pač ne bo.
Dotlej bo vse
narazen šlo!
Tekmeci 90
Jovič in Šuvar,
Ante in Slobo,
tekmo igrajo
za Jugoslavijo!
Kdor gol bo zabil,
je ne bode dobil!
Riše Samo Kralj
HOROSKOP
• oven
Ona: Zaupaj tistemu, čigar zaupanje bi si rada
pridobila. Sicer se ti obeta še kar prijeten teden,
vendar pa se v situacijah, ko so potrebna čustva,
obnašaš vse preveč preračunljivo. To te lahko še
pokoplje.
On: Kmalu boš srečal nekoga, ki ga ne boš mogel
hitro pozabiti. Toda po neprespani noči se ti bo
nasmehnila nepričakovana sreča, ki ti bo dodobra
spremenila sedanji potek življenja. Potrudi se in ne
bo U žal.
• bik
Ona:      te ne motijo pesimistične napovedi tvojih '.
prijateljic, temveč poskusi ravnati predvsem po
svojem lastnem prepričanju. Tisto, kar že dolgo)
načrtuješ, se ti bo tudi tokrat izmaknilo, toda nikar:
ne obupaj. On: Ko se boš odločal med poslovno uspešnostjo '
in ljubeznijo, se bo tvoja odločitev nagnila na stran j
poslovnosti. Je že tako, da imaš rad predvsem ''
fmančno stabilnost, za ostalo pa boš poskrbel kdaj '
kasneje. i
dvojček
Ona: V neki zadevi se nikar ne izmik^, ampak
poskušc^j vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital
nečimrnost, vendar pa bo v tem mnerju ostal po-
polnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomi-
ritev...
On: Ne zaletavi^j se z glavo v zid, ampak poskus^
ravnati čim bolj razumno. Poslovna poteza je sicer
obetavna, vendar pa bo potrebno vložiti še kar
precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma
očarala...
rak
Ona: Neko popolnoma običajno srečanje se bo
končalo z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se
ne boj možnih posledic, ampak izkoristi priložnost
in se zabavaj. Obeta se vama prijetno potovanje
v neznano.
On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja
resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda ni-
kar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen,
kot si bil do sed^'. Spremembe bodo prišle kar
same...
• lev
Ona: Ne stavi stare in preizkušene zveze na kocko
samo zaradi trenutne radovednosti in privlačnega ;
prijatelja. Pozneje ti bo še kako žal, vendar pa bo!
vrnitev popolnoma nemogoča. Pa tudi prijatelja ]
lahko izgubiš.
On: Svojo poslovno pot moraš načrtovati karseda
preudarno, pa tudi z dobršnjo mero razuma. Na tak'
način ti uspeh enostavno ne more pobegniti. V lju-
bezni se trudi utrditi predvsem tisto, kar imaš, sc^j [
se ti tla resno majejo. • devica
Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila,
po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla po-
vsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo po-
znanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilico
dobrih reči.
On: Tvoji sicer velikopotezni načrti se ti bodo zače-
li končno uresničevati, vendar pa se zavedaj, da je
končni uspeh še zelo daleč. S prijatelji pa se nikar,
ne igraj, saj se ti lahko to še precej otepa.
tehtnica
Ona: Prisiljena boš, da se postaviš na noge, pa n^si
to zadeva privatno ali poslovno zadevo. L^ko bi
se reklo, da se boš še kar znašla, seveda pa brez
manjših spodrs^jc^jev enostavno ne bo moglo iti.
On: Neka pohvala ti bo pomenila še veliko več, kot
pa konkreten poslovni uspeh, ki se ti obeta. Četudi
izgledaš karseda samozavesten in samostojen, pa
tudi ti potrebuješ oporo in varnost osebe, ki te •
ljubi. ¦
škorpijon
Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo pravnic dolgčas, ]
snj se ti obeta prava »razprodaja* svojega prostega časa. Seveda pa ima lahko to tudi določene posle-.
dice, tako v ljubezni, kot tudi v povsem vsakdanjih'
stvareh.
On: Uspelo ti bo, da si boš ustvaril odlične možno-
sti za ponoven začetek na poslovnem področju,
kjer si nekoč že pogorel. N^ te stari neuspehi nikar
ne ovirajo, saj bo tokrat povsem drugače - pred-
vsem boljše.
• strelec
Ona: Pojavilo se bo izredno zanimanje za tvoje [
proste trenutke, zato se nikar ne izogibaj tistim, ki i
sijih želijo. Kdo ve, mogoče pa se bo iz vsega tega]
še kcu izmicimilo. Pazi na zdravje, saj se ti bližajo določene komplikacije. i
On: Pomagal boš prijateljici v težavah, snj si bilj
prav ti tisti, kije vn^večji meri prispeval k njene-;
mu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi,
povsem neposredno. Sicer pa je to le del tvojega <
norega načrta. kozorog
Ona: Če se boš resnično močno potrudila,
segla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsetn*
goče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo^
nil veliko več, kot pa vse pohvale, ki j'b ^
ležna.
On: Le zakaj čakaš, da se bodo ostali prii^
tebi? Ali ni že čas, da se tudi ti enkrat ^
večinski volji ? In naj ti nikar nebo nerodno
ti napako, saj se ti lahko zatajevanje le te **
odnese.
vodnar
Ona: Začela se boš ukvarjati z zadevo, t'^-
ogromno pričakuješ, vendar pa bo izkup'^'"'^,^
malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se P°^)^
drugim, veliko bolj realnim in dosegU'^^'
Ijem. ^
On: Trma te bo pripeljala v situacijo,
nt^jbolje vse skupaj pustiti in reševati, * j.;
rešiti da. Še najbolje bo, da se zamisliš      ^
nezavidljivm položajem, s^ si take naP^
smel privoščiti. ____^
• ribi_
Ona: Zadovoljstvo, ki ga boš občutila, ^^^cf
knadilo vsa odrekanja, ki si jih vložila > ^
željenega cilja. Toda nikar se ne uspa^^',:
ničesar večno, predvsem pa to velja za
jega partnerja. ^jt
On: Skrajni čas je že, da tudi ti poprime^ ^!^<
saj ti poležavanje v senci nc bo prineslo P'^'^
nega dobička. Konec tedna sc ti obetB
avantura, ki seje nikakor ne izplača

5. JULIJ 1990 -STRAN 25
^BAVILNE RASTLINE
KaKavovec
liakavovec (Theobroma cacao L.) raste v Srednji
»meriki in v tropskem pasu tega kontinenta. To je
vRo drevo, ki dobro raste med visokim drevjem
finskega vlažnega gozda. Vzgojili so številne
hibridne sorte, ki rastejo povsod po tropskih deže-
lah oe samo v Srednji Ameriki, temveč tudi na Javi
•! v zahodni Afriki.
ima viseče in številne cvetove, ki poganjajo iz debla
. yej. Pet nitastih jalovih prašnikov obkroža kratek
tat, pet plodnih pa ima po eno prašnico, ki je skrita
tfloboko v vencu, zraslem v obliki vrečke. Oprašitev
naredijo najbrž mušice in ta proces še ni povsem raz-
iasnjen- Plod je rdeč in podolgovat. Vsebuje temno
Hjočičasta zrna, ki so grenkega okusa. Zrnje fermenti-
rtoo in preden ga zmeljejo odstranijo vsem dobro poz-
™no kakavovo maslo, ki predstavlja kar polovico teže
zrnja-
Kakavovo zrnje vsebuje 40-50% maščobe, precej
beljakovin škroba, 4% alkaloida teobromina, 0,4%
kofeina, 7% grenčin, nekaj sladkorja in barvil.
Ko seme sušijo na soncu ah na umetni toploti, se
razkrajajo grenke snovi, aromo pa dobijo šele z praže-
njem. Nzupomembnejša snov je alkaloid teobromin. Ta
poživlja živčna središča podobno kot kofein, vendeir
bolj v mih obliki. Pomembno je njegovo delovanje na
ožilje ledvic in zato pospešuje izločanje urina. Isto-
tasno širi koronarke in zato je, kakav domače zdravilo
zoper napade srčnega krča (angina pectoris). Kakav,
v prah zdrobljena pražena zrna je, hranilo, stimulira
prebavo in živčevje. Zanimiva je zgodovinska pot
kakava v Evropo. Ko so Španci zavzeli Mehiko, so
poštah pozorni na domačine, ki so drobili semena
v kamnitih možnarjih in jih nato kuhah z vodo. Tako
šopih bogati domačini kakav. Preprosti revni ljudje pa
so uporabljah kakavova zrna kot začimbo k jedem.
Takrat so kakavovo zrnje mešah s koruznimi zrni in so
dodah še malo paprike. To so zmleli in moko so zmesih
z vodo v testo, ki so ga pekli na posebnih železnih
pladnjih. To naj bi bila prva čokolada. Španci so ljubo-
sumno čuvali postopek izdelovanja čokolade in so to
delikateso pripravljali iz kakavove moke, z dodatkom
sladkorja, žbic, cimeta, vanilije in janeža. To jed so
imeli za nekakšno božansko jed (grško Theos = bog,
broma = jed). Leta 1616 so izvedeli za postopek izdelo-
vanja čokolade Italijani. Kmalu so po mnogih italijan-
skih mestih nastale zajtrkovalnice, kjer so nudih
kakao. V dobi rokokoja je postala čokolada priljub-
pena pijača premožnih ljudi skoraj povsod po Evropi
in šele leta 1778 je Francoz Doret iznašel stroj, ki je
izdeloval čokolado v ploščah in jo pribhžal vsem
ljudem.
BORIS JAGODIC
preživite zasluženi dopust
brez skrbi!
SEF LJUBLJANSKE BANKE VAM V ČASU
ODSOTNOSTI VARUJE DRAGOCENE
PREDMETE IN DOKUMENTE.
VSE INFORMACIJE DOBITE V CELJSKI
MESTNI HRANILNICI ALI NA TELEFON 26-815.
MODNI KOTIČEK
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Minulo soboto, 30. junija
smo v studiu Radia Celje iz-
žrebali novo nagrajenko
Modnega klepeta, ki bo po
15. juliju prejela moden, uni-
katen ročno^ pleten izdelek
Vlaste Cah-Žerovnik. Polet-
ne pletenine za vroče dni se
tokrat lahko veseh Ksenija
Podpečan, Trnovlje 150,
Celje.
Ksenijo vabimo, da po 15.
juliju pokliče v naše uredni-
štvo, tel. št.: 29-431, ter pov-
praša, kdaj se lahko oglasi
po nagrado.,Je že tako, da
Vlasta Cah-Žerovnik potre-
buje nekaj časa, da naniza
pentlje v ijavi, črni ali zeleni
barvi, ki si jih je izbrala Kse-
nija.
Do naslednjega žrebanja je
zdaj še štiri tedne časa in vse,
ki nam pošiljate nagradne
kupone, bi radi še enkrat
opozorili, da jim priložite tu-
di vprašanje za našo modno
svetovalko. V zadnjih dneh
je namreč v naše uredništvo
spet prišlo nekaj kuponov,
ki pa smo jih namesto v škat-
lo za žrebanje vrgh v koš za
smeti. Držimo se pravil igre,
ki smo jih določih v začetku
naše akcije, nestrpno priča-
kovanje ob žrebanju pa bo
prav gotovo tudi za vas več-
je, če boste prepričani, da je
v škath tudi vaš kupon.
Uredništvo
Krpice in companv
Vprašanje:
»Ali lahko skombiniram
kaj modnega iz več manjših
kosov poletnega blaga iste
kvalitete v 3 razhčnih bar-
vah. Vsakega posebej je na-
mreč premalo za bluzo
s kratkimi rokavi?«
Odgovor:
Bralki Marici iz Ljubljane
hvala za pohvale in lepe že-
lje, njeno vprašanje pa je go-
tovo zanimivo še za ostale, ki
rade same zašijejo k^ poseb-
nega.
»Pacwork«, ah sestavljen
vzorec iz različnih krpic, ki
jih sešijemo skupaj domi-
šljijsko, kot šahovnica, ali pa
kakor nanese, je letos še po-
sebej moden. Le nekohko
več časa in potrpljenja bo
potrebnega, zato pa boste
z rezultatom bolj zadovoljni.
Narisala sem vam dva
predloga, ki sta najbolj
efektna v črno-beh varianti,
seveda pa lahko uporabite
tudi rdečo, rumeno ali oranž-
no, ki so »hit barve« letošnje-
ga poletja.
VLASTA
MAMICA, KUPI Ml PSA
Piše FRANC CESTNIKI
''totsifi ovčar
iojj^^^ke ovčarje poznamo predvsem iz filmov o Lassie, ki
mnenju ljubiteljev in poznavalcev vnesli veliko trplje-
jjj^. ^Marsikatero življenje. Ljudje so pričeli ravnati s svo-
i Psi tako, kot so to videli na televiziji in pričakovali, da
vedel tako kot filmska Lassie. Razočaranje, ki je
jO(j| °,Je bilo obojestransko. Škotski ovčarji so lepi, dol-
^da težko vzgojiti. Navezani so na gospo-
Ža pq''^    hišo. Njihova dlaka zahteva dosti nege. Sicer pa
znavalci in rejci toplo priporočajo.
Samo preprost gib je potreben,
da si pripnemo varnostni pas in
naredimo nekaj zase, le malo je
potrebno za večjo varnost naših
najbližjih.
KMETIJSKI NASVETI
Pitanje - prireja mesa
Pogosto rejci mislijo, da je možno uspešno pitati le
potomce pasem, ki so izrazito namenjene za to smer proiz-
vodrye. Temu pa ni tako. Lahko pitamo tudi teleta kombi-
niranih in mlečnih pasem, seveda pa moramo znotr^ teh
pasem napraviti tudi določeno odbiro ob upoštevai^u raz-
meija mleko: meso pri posameznih pasmah. V hteraturi je
zapisano, da so ta razmerja za posamezne pasme razhčna
in to pri hsasti pasmi 50:50, rjavi (oplemenjeni rjavi)
60:40, pri črnobeh 70:30. Pri odbiri telet za pitanje
moramo upoštevati ob značilnostih pasme tudi na zunanji
izgled telet, njihovo vitalnost, dolžino, širino, globino in
konstrukcijo. Ljihko rečemo, da je primernost živali za
pitanje določena z njeno genetsko osnovo in se izraža
v zunaryem izgledu.
Pitanje dejansko predstavlja prirejo mesa, ki ga razu-
memo kot skeletno mišičje zaklanih živah. Osnovna sesta-
vina mišic je mišična cehca ah mišično vlakno. Ta se
z veznim tkivom povezuje v primarne, sekundarne in ter-
ciarne snopiče in sestavljajo mišico. Prireja mesa je
odvisna od rasti mišičja. Dolžina mišice je povezana z veh-
kostjo skeleta, debelina pa je odvisna od debeline in šte-
vila mišičnih vlaken (celic) v mišici.
Število in premer mišičnih vlaken vpliva tudi na kako-
vost mesa. Ocerjujejo, da je meso z mišičnimi vlakni
mcinjšega premera boljše kakovosti. Med živalmi iste vrste
in pasme je ugotovljena precejšnja variabilnost v številu in
premeru mišičnih vlaken. Slednje ugotovitve moramo
upoštevati pri izbiri pasem za prirejo mesa, pri testirarvju
proizvodnih lastnosti (sposobnosti) domačih živali, pri
selekciji in pri načrtovanju za križanje.
V prispevku žehm prikeizati na primeru in številu mišič-
nih vlaken v dolgi hrbtni mišici pri rjavem, lisastem, črno-
belem in charolais govedi. Prve tri pasme pripadajo sku-
pini kombiniranih pasem, s poudarkom na mlečnost pri
črnobelem in na mesnatost pri svetlo lisastem govedu.
Charolais je tipični predstavnik mesnega goveda z izrazito
razvitim mišičevjem.
Poleg razlik med pasmami in individualnih razlik med
živalmi ene pasme je zanimiva tudi povezava premera in
števila mišičnih vlaken z nekaterimi anatomskimi, pitov-
nimi in klavnimi lastnostmi. Obstaja zveza med premerom
mišičnih vlaken in vehkostjo telesa ter premerom mišič-
nih vlaken in lastnostmi mesa.
Z naraščanjem žive teže se veča premer mišičnih vlaken,
korelacija- odnos do procenta beljakovin pa se zmanjšuje.
Ugotovljeno je, da slabo marmorirano meso vsebuje
znatno več beljakovin.
Znana je tudi povezava med rastnostjo živali in preme-
rom mišičnih vlaken.
Število vlaken na enoto površine mišic so ugotavljali
raziskovalci na preparatih prečni prerezanih vlaken. Na
osnovi števila vlaken na večih mestih so izračunali število
vlaken na 1 mm^ in potem v celotni mišici. Pri govedu so
ugotoviU mišična vlakna s premerom med 13 in 73 \i.
Poznano je, da obstcoajo med rjavimi, svetlohsastimi,
črno belimi in charolais govedom značilne razlike v pre-
meru, številu na mm^ in v skupnem številu mišičnih vla-
ken v hrbtni dolgi mišici, najdebelejša vlakna in največje
število imajo čiste mesne pasme (Charolais, Limousine).
Na premer mišičnih vlaken pri enaki končni teži vpliva
tudi intenzivnost pitarya.
Na prirejo mesa (pitanje) vphva poleg genetskih faktor-
jev tudi okolje, torej samo vhlevljanje in seveda tudi pre-
hrana. Različna intenzivnost prehrane vphva na prirašča-
nje žive teže, žauživanje in izkoriščanje krme, gospodar-
nost pitanja ter seveda na kakovost klavnih polovic in
mesa. Intenzivnost prehrane, katero vrednotimo s koli-
čino zaužitih hranilnih snovi na enoto žive teže je izražena
v povečanih prirastkih do meje dednih zmogljivosti. Ob
tem je potrebno upoštevati tudi vsebnost beljakovin.
Intenzivnost pitanja je odvisna od mnogih dejavnikov kot
so pasma, spol, genetska zmogljivost rasti, starost, teža
živali.
Ni cilj dosegati maksimalne priraste ob slabem izkoriš-
čanju krme, kajti takrat imamo zelo drago prirejo. Izkoriš-
čenje krme se spreminja z višino prirasta žive teže in
s kohčino zaužitih škrobnih enot v dnevnem obroku.
Omejitev prehrane v prvih 4 mesecih vphva na pov-
prečne prirastke v vseh obdobjih pitanja. Tudi sposobnost
zauživanja krme je odvisna od prehrane v prvih mesecih
starosti.
Živali, katere želimo spitati, je tudi zaželjeno imeti ves
čas pitanja v istem sistemu držarija.
Na koncu povejmo še to, da pri pitanju igra pomembno
vlogo tudi cena teleta, katere nameravamo spitati. Razmi-
slimo kakšna teleta bomo nabavljali, kako pitah, na
kakšno težo in seveda kakšne arandmaje bomo dosegli.
IVAN KUDER, ZŽV Celje
RECEPT TEDNA
Ribji zvitki v zeliščni omaki
Potrebujemo: 500 g majhnih morskih listov, 3 žlice limo-
ninega soka, 2 žlički soli, po 3 žlice sveže sesekljane mete,
kopra in peteršilja, 40 g masla, gomolj janeža, 1/81 belega
vina in vode, pol jušne kocke, 4 žlice riža in pol lončka
kisle smetane.
Morskim hstom odstranimo kožo in hrbtenico ter razde-
limo na fileje. Te pokapamo z 2 žhcami hmoninega soka in
posolimo. Četrtino zeliščne mešanice iz mete, kopra in
peteršilja razdehmo po filejih in na vsakega položimo koš-
ček masla. Fileje zvijemo in spnemo z zobotrebci. Janežev
gomolj razrežemo na tanke trakove in jih opražimo na preo-
stalem maslu. Če janeževega gomolja nimamo, da nadome-
stimo z olupljenim gomoljem zelene, ki jo razrežemo na
tanke palčke. Nato prilijemo vodo in vino ter dodamo jušno
kocko in kuhamo 10 minut na malem ognju. V juho damo
riž, zložimo vanjo ribje zvitke in kuhamo na zelo mcyhnem
ognju še 7 minut. Smetano zmešamo s preostalim hmoni-
nim sokom in zehščno mešanico. Ribje zvitke zložimo na
pogret oval in omaki dodamo smetanino mešanico, segre-
jemo tohko da ne zavre in z omako prelijemo ribje zvitke.
Zraven ponudimo krompir v kosih, zeleno solato in kozarec
rdečega vina.
26. stran -5. julij 1990
radijski in televizijski^^

KUMARICE
Piše
Nada Kumer
Po 5 urah 15 sekund
stvari so na prvi pogled zelo
preproste.
Toda kaj tiči zadaj?
To lahko slutiš, predvidevaš,
ugibaš, zares pa veš šele, če si
zraven, če v resnici doživiš vse to
ozadje. Takrat se ti odgrnejo nove
tančice, uzrešnova obzorja, užiješ
nova spoznanja.
Gotovo je tako pri vseh stvareh.
Jaz mislim na ozadja tistega, kar
poslušalci slišite po radiu.
VsaRa vrsta radijskega dela ima
svoj mik in čar. Delo, ki mu reče-
mo kar »v živo« (in tega je večji
del), izziva s svojo neposrednost-
jo. Veš, daje tisto, kar storiš tukaj
in zdaj natanko v istem hipu tudi
v ušesih in glavah tisočev poslu-
šalcev. V zavest se ti vseskozi pre-
riva misel, da ni mogoče prikriti
nobene napake, zato se vseskozi
trudiš, da bi jih ne naredil, in če
jih že narediš, da bi jih čim bolje
popravil. Zato si vseskozi napet
in zbran in na koncu ožet kot do-
bro stisnjena limona.
Ce je delo »v živo« posel zbra-
nosti, prilagodljivosti, hitrih reak-
cij in govornega talenta, je na dru-
gi strani ustvarjanje posnetih od-
daj delo potrpežljivosti, poglob-
ljenega razmišljanja in temelji-
tosti.
Seveda bi bilo preveč, če bi vas
zdajle skušala prepričati, da je
vselej tako. Marsikaj je na obeh
straneh narejenega tudi z rutino.
A vendarle: za tistim, kar slišite,
je skritega mnogo več, kot lahko
sluti večina poslušalcev, medtem
ko posluša radio. To še posebej
velja za tisti drugi način priprav-
ljanja oddaj. Koliko ur trdega de-
la terja včasih skromen, komaj
nekajminutni posnetek. Najprej
priprave, zbiranje podatkov, iska-
nje sogovornikov, snemanje in...
no, potem se pravo delo šele zares
začne: poslušanje posnetega, izbi-
ranje in lepljenje posnetkov, last-
nih razmišljanj, glasbe, efektov
v končno podobo. Najbrž prav za-.
to, in ne zgolj zaradi tega, ker ra-
dio lovi svojo aktualnost vse bolj
skozi »živo« delo, radijske repor-
taže tako nanaglo izumirajo.
Nam, radijcem, so, seveda, ta
ozadja čisto samoumevna. Najbrž
se še spomnila ne bi nanje, ko ne
bi bila pred kratkim še sama pre-
senečena nad ustvarjanjem krat-
kih posnetkov, takoimenovanih
identifikacij. Saj veste, to so tisti
krakti, nekajsekundni glasbeni
vložki, ki dajejo radijski postaji
imidž, vam pa povedo, da ste na
pravem valu.
Kdor se ni nikoli ukvarjal s sne-
manjem glasbe, si le težko pred-
stavlja, da je za petnajstsekunden
posnetek potrebnih pet ali še več
ur dela. Tudi jaz si nisem. Najprej
je treba ustvariti idejo, izobliko-
vati kratko, zaključeno glasbeno
frazo. Potem je treba posneti, nas-
neti bobne, klaviature, bas kitaro,
solo kitaro in še kaj. Vsakega po-
sebej in lepo po vrsti. In vse se
mora ujemati in ujeti je treba pra-
vi zven... in to ponavljaš toliko
časa, da je vse, kot je treba. In za
fmale k vsemu temu dodaš še ti-
sti: »Radio Celje.« In na koncu ne
veš, ah naj boš zadovoljen, ker ti
je uspelo, ali razočaran, ker je re-
zultat po petih urah tako kratek.
Moram omeniti, da nam je na
Radiu Celje uspelo ustvariti nekaj
svojega imidža z izjemnim sode-
lovanjem Nenada in Mitje iz sku-
pine Kaya. Verjemite, za kaj take-
ga ne zadostuje samo potrpežlji-
vost in temeljitost, treba je tudi
nek^j ljubeziii in entuziazma.
radio celje
četrtek, 5. 7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti-
la, 8 45 horoskop, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poročila,
11.00 opoldanska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos
ru), 13.30 za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poroči-
la, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), 16.00 čestitke in
pozdravi, 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprto z violin-
skim ključem - disco glasba, 19.00 zaključek sporeda.
petek, 6. 7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvestila,
8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 petkov mozaik,
10.00 poročila, 11.00 opoldanska mavrica, 12.30 kuharski
kotiček, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za
najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos ru), 16.00 čestitke in pozdravi,
17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 studio ce, 19.00 zaključek
sporeda.
sobota, 7. 7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8.15 obvesti-
la, 8.30 pogled v delo, 9.00 dopoldne z vami, 10.00 poroči-
la, 10.30 filmski sprehodi, 11.00 opoldanska mavrica,
13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najmlajše,
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki in odme-
vi (prenos ru), 16.00 čestitke in pozdravi, 17.00 kronika,
osmrtnice, 17.30 odprto z violinskim ključem - lestvica
zabavnih melodij - lzm, 19.00 zaključek sporeda.
nedelja, 8. 7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, obvestila,
8.15 obvestila, 8.45 horoskop, 9.00 čaj za dva, 10.00 poro-
čila, 10.30 biseri kulturne dediščine, 11.00 kmetijska odda-
ja, 12.30 iz domačih logov (jure krašovec), i
13.05 čestitke in pozdravi. '
ponedeljek, 9. 7.: 8.00 napoved. 8.05 por„,
obvestila, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop g ^%
dopoldne, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska ^
13.00 danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 2a
14.30 kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki*'"^
vi (prenos ru), 17.00 kronika, osmrtnice, ^jis
z violinskim ključem - lestvica domačih melori'^
zaključek sporeda. 'm
torek, 10. 7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8 15«,
la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.00 n <
z vami, 10.00 poročila, 10.15 glasbene novosti, n 1^
danska mavrica, 13.00 danes do 13-tih (prenos ru"
za najmlajše, 14.30 kam danes?, 15.00 poročil''^
dogodki in odmevi (prenos rlj), 17.00 kronika 1'
ce, 17.30 odprto z violinskim ključem, 19.00
sporeda. ^
sreda, 11.7.: 8.00 napoved, 8.05 poročila, 8 isol
la, 8.30 pogled v delo, 8.45 horoskop, 9.oo p ^
vprašajte, 10.00 poročila, 11.00 opoldanska m
danes do 13-tih (prenos ru), 13.30 za najn-
kam danes?, 15.00 poročila, 15.30 dogodki m j
(prenos rlj), 17.00 kronika, osmrtnice, 17.30 odprt!
olinskim ključem - ročk gverila. 19.00 zaključek
radio celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19^
nedeljah od 8.00 do približno 15.00, na ukw frekj
100,3 in 95,9 mhz - stereo in na sv frekvenci 963'
radio šmarje^^m
četrtek, 5. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, iz našega
arhiva - narodnozabavna glasba, epp, 15.30 dogodki in
odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. pogovor v živo (stari običaji), 17.00 poročita,
obvestila, lestvica šopka domačih, 18.30 novice, obvesti-
la, 19.00 zaključek sporeda.
petek, 6. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos rlj), nove in stare glasbene
uspešnice, 14.00 novice, instrumenti in glasbila, epp, mla-
di za mlade, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), moč
glasbe, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 nagradna uganka,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
sobota, 7. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp, 13.00
danes do 13-tih (prenos ru), obvestila, epp, 15.30 do-
godki in odmevi (prenos rlj), 16.00 naši poslušalci česti-
tajo in pozdravljajo. nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku
ter pri rožah, 17.00 poročila, obvestila, 17.30 marjanca,
18.30 novice, obvestila, 19.00 zaključek sporeda.
nedelja, 8. 7.: 8.05 napoved sporeda, vreme, obvestila,
9.00 minute za najmlajše, 10.00 poročila, 11.00 kmetijska
oddaja, 11.30 rubrika iz zdravstva, 12.00 naši
čestitajo in pozdravljajo.
ponedeljek, 9. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12301
13.00 danes do 13-tih (prenos rlj). 14.00 novice, ot»
la, šport, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), i600
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. šport, 18.00 danf
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00za
ček sporeda.
torek, 10. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 eppj
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, obve
kultura, 15.30 dogodki in odmevi (prenos ru), i6.00
poslušalci čestitajo in pozdravljajo, turizem, kultura,]
poročila, obvestila, turizem, kultura, 18.00 danes se
predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00 zaklji
sporeda.
sreda, 11. 7.: 12.00 napoved sporeda, 12.30 epp,i
danes do 13-tih (prenos ru), 14.00 novice, obve
epp, 15.30 dogodki in odmevi (prenos rlj), 16.00
poslušalci čestitajo in pozdravljajo. osrednja tedensis
tualna oddaja, 17.00 poročila, obvestila, 18.00 danj
vam predstavlja..., 18.30 novice, obvestila, 19.00zj
ček sporeda.
radio šmarje oddaja na frekvenci 93,7 mhz, obr
ijah pa tudi na frekvenci 1566 khz.
radio velenje
petek, 6. 7.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 od hude
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi (prenos osred-
nje informativne oddaje radia ljubljana); 16.10 ekologi
imajo besedo; 16.20 za konec tedna; 17.00 vaše čestitke in
pozdravi; 17.30 v imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja
šaleški študentski klub); 18.00 vi izbirate, mi vrtimo.
nedelja 8. 7.: 11.00 začetek sporeda; 11.15 od hude
luknje do rinke; 11.25 kdaj, kje, kaj; 11.30 z mikrofonom
med vami; 12.30 konec opoldanskega javljanja; 14.45'
čestitke in pozdravi.
ponedeljek, 9. 7.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 odi
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 16.10 kdaj
kaj; 16.15 minute z domačimi ansambli; 17.00 ponede
šport na radiu velenje; 18.00 lestvica radia velenje
sreda, 11. 7.: 15.00 začetek sporeda; 15.15 od t
luknje do rinke; 15.30 dogodki in odmevi; 16.20 kdaj
kaj; 16.30-19.00 poletno popoldne na radiu velenje
radio velenje oddaja na ultrakratkovalovnem obm
na frekvencah 88,9 in 97,2 mhz.

ljubljana 1:
8.50-12.20 in 15.30-1.00 TELETEKST RTV UUBLJANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE
- RADOVEDNI TAČEK: LUNA; 9.15 ZLATA PTICA; sedemlet-
nica; 9.25 ZBIS; B. Jurca: MIŠKO POLENO; 9.35 MOJA
DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angleška nadaljevanka, 1/13;
10.05 ČUDEŽNA LETA, AMERIŠKA NANIZANKA, 3/18; 10.30
ZGODBE IZ ŠKOLJKE; 11.05 VEČERNI GOST; POGOVOR
S SAŠOM MIKLAVCEM; 11.45 I. MEDNARODNI FESTIVAL
PEVSKIH ZBOROV NAREČNEGA PETJA LJUBJANA, '90, 1.
oddaja; 12.20 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55
POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank; MATI IN SIN, av-
stralska nanizanka, 7/14: POROTNIKI V SENCI, franc. nad.,
4/7; NORI HOTEL, angleška nanizanka, 8. del; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 IZ TU-
JIH KUHINJ, ponovitev - IZOBRAŽEVALNE SERIJE, 3/9;
18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE - CVETLIČNE
ZGODBE; Rumeni kanarček, ponovitev; 19.10 RISANKA;
19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59
UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.35 SREČANJE V MOJI
DEŽELI; 21.05 OTROKA HOČEM OBDRŽATI, ameriški film;
22.35 TV DNEVNK 3, 22.45 POLETNA NOČ - MATI IN SIN,
avstralska naniz., 8'14; POROTNIKI V SENCI, francoska
nad.. 5/7, NORI HOTEL, angleška nanizanka, 9. del; 0.50
VIDEO STRANI;
ljubljana ii
14.55 VVimbeldon: TENIS (finale ženske); 17.20 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 19.10 KAKO BITI SKU-
PAJ, oddaja TV BG; 19.40 ITALIA 90 - FINALE; 22.00/23.00
SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 1.30)
zagreb i
9.40 TV KOLEDAR; 9.50 ČEBELICA MAJA, ponovitev risane
serije; 10.15 BARVA NOČI, NOČNI PROGRAM, ponovitev;
DOOGIE, ameriška nanizanka; VLAK, 1 del nadaljevanke;
12.05 SAGA O FORSVTIH, angleška nadaljevanka; 13.10 DA
VPRAŠAMO SKUPAJ; 14.45 DOGODIVŠČINE TOMA SAW-
YERJA, igrani fim; 16.10 TV DNEVNIK 1; 16.25 HRVAŠKI
PISCI NA TV EKRANU - M. Krleža; V TABORIŠČU, igrani
film; 18.00 SEDMI ČUT, oddaja o prometu; 18.30 PRISRČ-
NO VAŠI, dokumentarna oddaja; 18.15 RISANKA; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 20.00 TAMARINDINO SEME, ameriški film;
22.05 POROČILA; 22.15 PAVAROTTI, CARERAS, DOMIN-
GO, prenos iz Rima; 1.00 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 1.05 BARVA NOČI, nočni program; DO-
OGIE, ameriška nanizanka; VLAK, serijski film, 2/4; 3.05
POROČILA;
zagrebu
13.30 TEST; 13.45 TV KOLEDAR; 13.55 CIRKUS, otroška
oddaja; 14.25 KAKO BITI SKUPAJ; 14.55 VVimbledon; TE-
NIS, finale (ž); 17.30 REZERVIRAN ČAS; 17.55 VELIKI ROP;*
19.30 ITALIJA 90; 19.48 Bari; NOGOMET - finale; 22.00
POROČILA; 22.05 KRONIKA JUGOSLOVANSKEGA FESTI-
VALA OTROK; 22.50 KRONIKA PUUSKEGA FILMSKEGA
FESTIVALA; 23.20 VILA ORHIDEJA; 0.50 KRONIKA PULJ-
SKEGA FILMSKEGA FESTIVALA;
koper;
10.00 RAZISKOVALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA (pono-
vitev); 11.30 MOTOCIKLIZEM, V. N. Belgije; 250 ccm / nep.
prenos; 13.45 HOKEJ NHL; 15.00 TENIS, WIMBLEDON
/ nep. prenos; 18.50 TV NOVICE, 19.00 TENIS, VVIMBLEDON
/ nep. prenos; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, VVIMBLE-
DON / nep. prenos; 20.45 HIGHLIGHTS; 21.00 TENIS, VVIM-
BLEDON (povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15 MOTOCIKLI-
ZEM, V. N. Belgije: 125, 250, 500 ccm (povzetek); sledi;
MOTOCIKLIZEM, V. N. Belgije: SIDECAR (posnetek);
avstrija i
9.00 POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Kačji
strup; 9.30 ASTRONOMIJA, čudežna dela amaterskifi astro-
nomov iz Nemčije, Švice, Avstrije in Italije so predstavljena
v tej reportaži; 10.15 UJETNIK DVORCA ZENDA, ponovitev
(The Prisoner of Zenda - ameriški film, 1952); 11.!
NJI POSNETKEK, ponovitev; 12.30 DISPUTATI0NE5
Čina - kam greš?; 13.30 POROČILA; 13.40 znanje,
vitev; 14.20 MALI PLEZALNI IZLET, Kratki filmoGfš
lu z Marianne Hold, 14.35 IZGINULA ŽENA; (avstri|i
1937); 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 mini čas
KI; 17.05 AH, TAKO - NARAVA IN TEHNIKAzaotrc
bi kamni lahko govorili;
17.35 MUPPET SHOVV, gost - Candice Bergen; I«'
- OPTIKUM; 18.24 VPRAŠANJE KRISTJANOV o(t
pater dr. VVolgang Bildstein; 18.30 ŠPORT; 19.30«
20.00 KULTURA; 20.15 IZBERITE - ZAVRTELI VAM
BITKA ZA RIM - Po romanu Felixa Dahna (Nemško-
ski film, 1968); KLEOPATRA (Cleopatra - ameni
1962); SPARTAK (Spartacus - ameriški film, 195
POROČILA; 23.20 SMRT V SOBOTO (Violent Si
- ameriški film, 1955); 0.50 EX LIBRIS;
avstrija ii
13.45 BORZNO POROČILO; 14.00 POROČILA-.
MENTA; 15.00 ŠPORT: TENIS - VVIMBLEDON 1»j
IN JERRV, risanke; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; isf/j;
DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 ŠPORT: sp«
METU 1990, finale za 3. mesto, iz Barija; 22.00 si^,
NI KONCERT, z Josejem Carrearasom, Placf
gom in Lucianom Pavarottijem; dirigent; •
- prenos iz Rima; 23.30 ZABAVNOGLASBA'-
O 35 ex libris;

ljubljana i
8.50-14.15 in 15.45-22.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
9.05 VIDEO STRANI; 9.15 OTROŠKA MATINEJA - ZIV ZAV;
10.05 PET PRIJATEUEV, angl. nanizanka, 2/13; 10.30
ZGODBE IZ MEST; ČAPLJINA, zabavnoglasbena oddaja, 3/
11 11.00 MAŠA SPRAVE, prenos iz Kočevskega Roga;
1230 VIDEO STRANI; 12.35 KMETIJSKA ODDAJA TV BG;
13.35 VIDEOMEH V AMERIKI, 2. oddaja; 14.05 VIDEO STRA-
NI 16.00 VIDEO STRANI; 16.10 FORMULA 1,13. -zadnji del
francoske nadaljevanke; 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.10 PRE-
PLAH V FIRE CREEKU, ameriški film; 18.50 RISANKA, 19.00
POT DO FINALA; 19.15 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2,
VREME 19.50 ITALIA 90 - FINALE, prenos; 22.05 TV
DNEVNIK 3; 22.25 VIDEO STRANI;
ljubljana ii
10.00 ODDAJA ZA JLA in VRELO MESTO; 13.00 SATELIT-
SKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 13.45 Le Castellet
- F-1 ZA VN FRANCIJE, prenos; 15.40 VVimbledon - TENIS
(FINALE MOŠKI), vključitev; 18.30 REZERVIRAN CAS; 19.00
DA NE BI BOLELO - SLADKORČKI; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 TE PRESENETLJIVE ŽIVALI: VODIČ ZA KRILATE
SLADOKUSCE, angleška poljudnoznanstvena serija, 4,'6;
20.30 KOT POTOVANJA - MESTA MOSTOVI - MOST NA
SOČI, oddaja TV NS; 21.00 ZDRAVO; 22.20 F-1 ZA VN
FRANCIJE, posnetek iz Le Castelleta; 22.50 SATELITSKI
PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 00.00);
zagreb i
9.30 POROČILA; 9.35 TARZAN, ponovitev 1/5; 10.00 NE-
DELJSKO DOPOLDNE ZA OTROKE - V DOBRI DRUŽBI;
11.00 KMETIJSKA ODDAJA; 12.00 ODLOMKI IZ DANIJELO-
VIH SANJ, resna glasba; 13.00 NEVARNI ZALIV, KANADSKA
NADAUEVANKA; 13.55 POROČILA; 14.05 NEDELJSKO PO-
POLDNE; 16.00 CUSTEAUJEVO PONOVNO ODKRIVANJE
SVETA, angleška dokumentarna serija; 16.45 BOBOV DIER-
FIELD, ameriški film.; 18.45 TARZAN, risana serija; 19.10TV
SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 VRNITEV ARSENA
LUPINA, francoska nanizanka; 21.05 DOBRODOŠLI V B. P.
KLUBU; 21.35 TV DNEVNIK 3; 21.55 INFORMATIVNA ODDA-
JA ZA GOSTE IZ TUJINE; 22.00 BARVA NOČI, nočni pro-
gram - DOOGIE, ameriška humoristična nanizanka; OD
9 DO 5; 0.00 POROČILA;
zagrebu
7.35 TEST; 7.50 TV KOLEDARJA; 8.00 BARVA NOČI; 10.00
DANES ZA JUTRI m VRELO MESTO, domači film; 12.55
ŠPORTNO POPOLDNE: Kikinda; ROKOMET; Jugoslavija
- SZ; 19.30 DNEVNIK; 20.00 Rim; FINALE; 22.00 POROČI-
LA; 22.05 TUDI TO JE UUBEZEN, humoristična serija;
22.30 ARGUMENTO II;
koper^b ~—^m
10.00 JUKE BOX (ponovitev); 10.30 TENIS, VVIMBLEDON
(ponovitev); 14.30 FISH EVE (ponovitev); 15.00 TENIS, VVIM-
BLEDON / nep. prenos; 18.50 TV NOVICE; 19.00 TENIS,
VVIMBLEDON / nep. prenos; 20.00 TENIS, VVIMBLEDON
(povzetek); 22.00 TV NOVICE; 22.15 FOOTBALL NCAA;
23.45 SUPERCROSS, Oklahoma (ponovitev);
avstrija i
8.30 SP V NOGOMETU, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00
POROČILA; 9.05 BOBRI, PONIRKI IN ŠTORKUE; 9.50 Uni-
verzum: PRI ZADNJIH GOZDNIKIH, Pigmejci v cenlralnoa-
friškem deževnem gozdu.: 10.35 TEDNIK, z vremensko na-
povedjo za prihodnji teden; 11.00 SVET IN Ml, Pogovor
z Davidom McTaggartom, ustanoviteljem gibanja Greenpe-
ace; 12.00 HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska
oddaja o Avstriji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA,
ponovitev; 13.00 PAN-OPTIKUM, ponovitev; 13.25 MEDIJ,
ponovitev; 13.40 DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Z naj-
boljšimi nameni; 14.05 NJENIH DVANAJST MOŽ (Her Twel-
ve Men - ameriški film, 1953); 15.35 HELMI - OTROŠKI
PROMETNI KLUB; 15.40 HRČEK V NOČNI SRAJCI, Ukrade-
ni izum - češkoslovaška otroška serija; 16.25 MINI ČAS
V NEDELJO; 16.35 NAJBOLJŠE ZGODBE JIMA HENSONA,
Prava nevesta, zadnji del; 17.00 X-LARGE, oddaja za mlade
z »X-Charts«; 18.30 NIGHT RIDER, Dvojnik; 19.15 LOTO 6 iz
45 Z JOKERJEM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA
TOŽILCA, 20.05 SAMO ENA NOČ (lnfidelity - ameriški film,
1987); 21.55 BUDOVI NAUKI; 22.00 MADŽARSKA POROKA,
tv pnredba operete Nica Dostala; 23.55 NOČI V ŠPANSKEM
VRTU, portret španskega skladatelja Manuela de Falle; 0.40
POROČILA;
avstrija \\m^^^k
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.3
- ČLOVEK IN HRIB; 10.30 ALI LJUBITE KL^
Lbbl predstavlja prizore iz predstav Dunajske df^"'^
re; 11.30 BALETNIKI, 2. del: Dvojno delo, 12-2°Jj
balet po pravljici Maksima Gorkega; 12.55 comp"
MATION, Prix Ars Electronica 89 - Eurhythmy=fs
krant in Michaela Girarda; 13.00 DOBER dan,^^
oddaja za koroške Slovence; 13.30 ŠPORTNO P"^
FORMULA 1 ZA VN FRANCIJE, iz Le Castellfj
- VVIMBLEDON: 18.00 TOM IN JERRV, risanke -'
AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES, 19.30 C-
19.48 ŠPORT: SP V NOGOMETU 1990 - FIN-
22.00 POROČIU; 22.05 SERIE ROSE, Guyde^'|¦-^,
Maščevanje je sladko; 22.30 K VRAGU Z DENARJ^^
sters Millions - ameriški film, 1985); 0.10 Vit^
oddaja angleškega komika ; 0.35 POROČILA;
^^tflZIjSKI SPORED
5. JULIJ 1990-STRAN 27
LJUBLJANA II
8 35-11.05 in 14.10-0.35 Teletekst RTV Ljubljana; 8.50 VI-
DEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE; ZGODBE, OTRO-
ŠTVO V AGRAMU, II. del (8/9); 9.20 DA NE BI BOLELO:
SLADKORČKI; 9.50 UTRIP; 10.05 ZRCALO TEDNA; 10.20
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL CEUE '81; TORKAT LE MO-
ŠKI; 10.55 VIDEO STRANI; 14.25 VIDEO STRANI; 14.35
ZDRAVO, ponovitev; 15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nada-
ljevank; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 UTRIP; 18.25 ZRCALO
TEDNA; 18.40 RADOVEDNI TAČEK: CIRKUS; 18.55 CVET-
LIČNE ZGODBE: NESREČNI ZMAJ; 19.15 RISANKA; 19.20
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 MLA-
DEN VUKSANOVIČ-VUK JANIČ: KONCERT, drama TV Sara-
jevo; 21.35 MINILA JE UŽE STRAŠNA NUČ, zborovska glas-
ba ob jubileju Hrastovelj; 21.55 TV DNEVNIK; 22.20 POLET-
NA NOČ: MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 9/14, POROT-
NIKI V SENCI, franc. nadaljevanka, 6/7, NORI HOTEL, angle-
ška nanizanka, 10/10; 0.25 VIDEO STRANI;
LJUBLJANA Hi
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 STARE OBRTI - BAŠČARŠIJA, izobraževalna oddaja
TV SA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KAVARNA, ponovitev;
20.50 PO SLEDEH NAPREDKA; 21.20 FORMIRANJE MA-
SONSKE LOŽE. odd. TV SA; 21.45 SATELITSKI PROGRAMI
- POSKUSNI PRENOSI (do 23.00);
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 6/16;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM; 12.35 RISANKA; 12.45 POLETNI PROGRAM: TRDI
FANTJE, ameriški film; 14.30 REZERVIRAN ČAS, 15.00 ČA-
ROVNIŠKI ČRNILNIK, otroška oddaja; 15.15 GORANOVE
ZGODBE, otroška serija; 15.35 POROČILA; 15.50 SEDMI
ČUT; 16.00 BARVA NOCI, nočni program, ponovitev; 18.00
TV DNEVNIK, 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČR-
KE; 18.40 RISANKA; 18.45 »LEPA NAŠA«, dokumentarna
oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 STRI-
ČEK VANJA, drama, 1. del; 21.30 MERIDIANI, zunanja politi-
ka; 22.00 TV DNEVNIK 3; 22.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
GOSTE IZ TUJINE; 22.25 BARVA NOČI, nočni program:
DOOGIE, am. humoristična nanizanka, VLAK; 0.25 PORO-
ČILA; ____
ZAGREBU:
16.25 TEST; 16.45 TV KOLEDAR; 16.55 PLAVI PROGRAM:
MORJE; 17.55 TENIS: Monika Seleš : Zina Garrison: 193
DNEVNIK; 20.00 PO STOPNICAH NOT, glasbena oddaja;
21.25 POROČILA; 21.30 Igrani film; 23.00 POROTA - KDO
JE KRIV ZA GOLI OTOK;
koper:
13.45 TENIS, VVIMBLEDON (ponovitev), 18.50 TV NOVICE;
19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 POSEB-
NA ODDAJA O AVTOMOBILIZMU; 20.30 ZLATI JUKE BOX
(ponovitev); 22.00 TV NOVICE; 22.15 HOKEJ, NHL; 23.15
NOGOMET, Arg. prv.: RIVER PLATE - ARGENTINOS JR.
(ponovitev);
AVSTRIJA I
8.30 SP V NOGOMETU, vrhunci včerajšnjega dne; 9.00
POROČILA in DOGODIVŠČINE V VANCOUVRU, Nevarne
odplake; 9.30 SLIKA AVSTRIJE; 10.00 PODVIG NOETOVA
BARKA, Pomor ptičev kot ljudski šport; 10.30 NJENIH DVA-
NAJST MOŽ, ponovitev (Her Twelve Men - ameriški film,
1953); 13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi
gledalcev; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 14.00 STEBRI CERK-
VE MRTVIH, dokumentarna oddaja; 14.20 BATMAN, Pozor:
NLP; 14.45 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE, Duh išče
telo; 15.35 FRAČJI DOL, z lutkami Jima Hensona; 16.00
D'ARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Prijateljski dvoboj
- risana serija prosto po Alexandru Dumasu; 16.25 KING-
STONTOVVN OB GRAMOZNI JAMI, Bitka, zadnji del; 16.55
MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniška oddaja; 17.55
BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, KITT tiči
v pasti; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V PONEDEUEK;
21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHfVE SPECIALITETE;
21.15 HUNTER, V navzkrižnem ognju, zadnji del; 22.00
POGLEDI S STRANI; 22.10 CIKEL DOINEL: MIZA IN POSTE-
LJA (Domicile Conjugal - francoski film, 1970); 23.45 MIKE
HAMMER, Nevarna gospa; 0.30 POROČILA;
AVSTRIJA II
17.00 VINOGRADNIKI, 5. del: Burgundija - Cote dOr; 17.30
LIPOVA ULICA, Trije so preveč; 18.00 TRI IZ OKREPČEVAL-
NICE, Babica se domisli; 18.30 WURLITZER; 19.00 LOKAL-
NI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00
KULTURA; 20.15 HOTEL PARADIŽ, S poštenostjo najdlje
prideš; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALI-
TETE; 21.05 ŠILING, gospodarski magazin; 22.00 ČAS
V SLIKI 2; 22.25 SODOBNIKI, Ernesto Cardenal - Revoluci-
onar v pokoju; 23.10 ZGODBE O VOJAKIH; 0.20 POROČILA;
LJUBLJANA i:
8.35-10.25 in 15.30-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK: SPORED ZA OTRO-
KE IN MLADE - ZGODBE IZ ŠKOUKE, 28. oddaja; 9.30 TV
MOZAIK, ponovitev; ROČK KOMPAS, 2/4; 10.15 VIDEO
STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 16.55 POLETNA NOČ, pono-
vitev nadaljevank; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 »VINSKA
KULTURA - VVEINKULTUR«; 19.05 ZLATA PTICA; HORSOV
IN RIBIČ; 19.15 RISANKA; 19.20 TV OKNO. 10.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 20.05 F. Nicolini: OCE BOM, italijan-
ska nadaljevanka, 5/6; 20.55 OPERNE ZGODBE - ERNANI.
lO.-zadnji del; 21.55 TV DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ:
MATI IN SIN. avstralska nanizanka, 10/14, POROTNIKI
V SENCI, franc. nadaljevanka, 7/7, ZLOČINI STOLETJA,
ameriška nanizanka, 2/13; 0.25 VIDEO STRANI;
LJUBLJANA II;
17.00 SATELITSKI PROGRAMI, poskusni prenosi; 18.50
SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: AKORDIČNE
CITRE; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 Niča: GRAND PRIX V AT-
LETIKI, prenos; 22.30 ŽREBANJE LOTA; 22.35 SATELITSKI
, PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 24.00);
ZAGREB li
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 7/16;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 12.35 RISANKA;; 12.45
SILNICE: SLOVENSKI DUH NA KOROŠKEM; 13.30 PRISTA-
NIŠKI DOKI; 14.30 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 15.00 MALI
SVET; 15.35 POROČILA; 15.40 REZERVIRAN ČAS; 16.00
BARVA NOČI, nočni program, ponovitev; 18.00 POROČILA;
18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RI-
SANKA; 18.45 KAKO NASTAJAJO STVARI, znanstveni pro-
gram; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 ŽREBA-
NJE LOTA; 20.05 MOJA POSLEDNJA SANJA. 6. - zadnji del
francoske nadaljevanke; 21.10 DUBROVNISKE POLETNE
PRIREDITVE, prenos otvoritve; 21.55 KONTAKTNI MAGA-
ZIN; 22.50 TV DNEVNIK 3; 23.15 INFORMATIVNA ODDAJA
ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.20 BARVA NOČI, nočni program:
DOOGIE, humoristična serija; VLAK, angl. franc. nemška
nadaljevanka; 1.20 POROČILA;
ZAGREBU
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 19.55 Niča: ATLETSKI MI-
TING; 22.30 POROČILA; 22.35 ALPE^ADRAN; 23.10
EKRAN BREZ OKVIRJA, program iz kulture;
koper:
13.45 NOGOMET, Nemško prv.: KOLN - KAISERSLA-
UTERN; 15.30 TENIS, Flushing Meadovvs '89: NOAH
- MANSDORF (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPR-
TA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 JUKE BOX (ponovi-
tev); 20.30 ODBOJKA, svetovni pokal; ITALIJA - KAMERUN
(ponovitev); 22.00 TV NOVICE; 22.10 EUROGOLF; 23.15
NOGOMET, Špansko prv.: BARCELONA - REAL MADRID
(ponovitev);
AVSTRIJA l:
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Babica se
domisli, ponovitev; 9.30 FOLLOVV ME; 9.45 ITALIANO IN
ROSSO E BLU; 10.00 DRUŽINA ČLOVEK, Matere in otroci;
10.30 SAMO ENO NOČ, ponovitev (lnfidellty - ameriški
film, 1987); 12.05 ŠPORT V PONEDEUEK, ponovitev; 13.00
POROČILA; 13.10 Ml NA POČITNICAH, ponovitev; 13.40
Z VETROM OKOLI SVETA, Od Rdečega morja do Sredo-
zemskega morja; 14.25 BATMAN, Iz Kasandrine čarovniške
kuhinje; 14.50 VESOUSKA UDJA ENTERPRISE, Vesoljska
mrzlica; 15.35 ALICE V ČUDEŽNI DEŽELI, risana serija po
knjigi Levvisa Carrolla; 16.00 DARTAGNAN IN TRIJE MU-
ŠKETIRJI, Eden proti vsem - vsi proti enemu, risana serija
prosto po Alexandru Dumasu; 16.25 SAFARI, Napeta počit-
niška pustolovščina z Moniko, Jankom, Viktorjem in opico
Dodo; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški
program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00; 18.30 KNIGHT RIDER,
Lepa zmešnjava; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI
1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 Univerzum: ČUDOVI-
TI PLANET, 1. del; Puščava se seli; 21.00 TV KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 21.07 MILIJONSKI DEDIČ, Na nedrih narave; 22.05
POGLEDI S STRANI; 22.15 SKRAJNOSTI (Extremities
- ameriški film, 1986); 23.45 GOSPODAR ZVERI (Beastma-
ster - ameriški film, 1982); 1.15 POROČILA;
AVSTRIJA II
16.45 VELIKI NIL, 1. del: Divja reka; 17.30 ORIENTACIJA;
18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Tek čez ovire; 18.30 WUR-
LITZER; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTU-
RA; 20.15 TISTA STVAR JE, kviz; 21.00 TV KOTIČEK ZA
ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjepoli-
tične redakcije; 22.00 ČAS V SLIKI 1; 22.25 KLUB; PORO-
ČILA;
LJUBLJANA l:
8.35-11.50 in 15.30-0.35 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 JEZERNIK: Medvedov godrnjav-
ček. Zima se bliža, (5. del/6); 9.15 PAMET JE BOUŠA KOT
ŽAMET - GASILNI APARAT IN PASJA JAMA; 9.20 Mladen
Vuksanovič-Vujk Janjič: KONCERT, drama TV SA; 10.50 F.
Nicolini: OČE BOM, italijanska nadaljevanka, 5/6; 11.40
VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55 POLETNA
NOČ, ponovitev nadaljevank; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV
MOZAIK: PO SLEDEH NAPREDKA; 18.40 SPORED ZA
OTROKE IN MLADE; MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI,
angleška nadaljevanka, 2/13; 19.15 RISANKA; 19.20 TV
OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 FILM
TEDNA; IZDELOVALCI ŠVICARJEV, švicarski film, 21.55 TV
DNEVNIK 3; 22.20 POLETNA NOČ: MATI IN SIN, avstralska
nanizanka, 11/14; MORTIMERJEV OKOLIŠ, novozeland. na-
dalj. 1/6; ZLOČINI STOLETJA, ameriška nanizanka, 3/13;
0.25 VIDEO STRANI;
LJUBLJANA II
17.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
19.00 IZ TUJIH KUHINJ: ŠVEDSKA, izobraževalna serija, 6/9;
19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ZNANSTVENI FORUM; 21.30 PO-
ROČILA; 21.35 DUBROVNISKE POLETNE IGRE: KONCERT
ZAGREBŠKE FILHARMONIJE: Bruckner: 5. SIMFONIJA,
prenos; 23.00 SVET POROČA (do 24.00);
ZAGREB i-zi^^—
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 8/16;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM; 12.35 TKANJE NATARI, izobraževalna oddaja; 13.05
BUDI SE DAN - DORIS DRAGOVIČ; 13.45 CVET OLEAN-
DRA, 3. - zadnji del dramske serija; 14.35 S POTI PO
ŠPANIJI, izobraževalna oddaja; 15.05 BENJI ZAX IN MALI
PRINC, otroška oddaja; 15.35 POROČILA; 16.00 BARVA
NOCI; NOČNI PROGRAM, ponovitev; 17.20 S POTI PO ŠPA-
NIJI, izobraževalna oddaja; 18.00 TV DNEVNIK 1; 18.10 TV
KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA;
18.45 POTOPIS; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK 2
POLETNI FILMSKI VEČER; 20.00 ČASOVNI STROJ, ameri-
ški film; 21.40 POTOVANJE SKOZI ČAS, nočni program:
DOOGIE, humoristična serija; MAVRICA; 1.55 POROClU;
ZAGREBU
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ZNANSTVENI FORUM;
21.30 POROČILA; 21.35 Dubrovniške poletne igre: KON-
CERT ZAGREBŠKE FILHARMONIJE; 23.15 Košarka: JUGO-
SLAVIJA - ITALIJA, posnetek prijateljske tekme;
KOPER:
13.45 NOGOMET, Angl. prv.: MANCHESTER - ARSENAL
(ponovitev); 15.30 TENIS, Flushing Meadowfs '89: AGASSI
- CONNORS (ponovitev),18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, Flushing Me-
adovvs '89: AGASSI - CONNORS (ponovitev); 20.30 TV
NOVICE; 22.40 SUPERCROSS, Los Angeles; 23.45 NOGO-
MET, Arg. prv.: RIVER PLATE - RACING CLUB (ponovitev);
AVSTRIJA I:
9.00 POROČILA in TRIZ IZ OKREPČEVALNICE, ponovitev;
9.30 FOLLOVV ME, 2. del; 9.45 ITALIANO IN ROSSO E BLUE,
2. del; 10.00 MITI UUDSTEV; 10.30 Cikel Doinel: MIZA IN
POSTEUA, ponovitev (Domicile Conjugal - francoski film,
1970); 12.05 RAJI ŽIVALI, Opičja družba; 12.30 REPORTAŽE
IZ TUJINE, ponovitev; 13.20 POROČILA; 13.30 Ml, ponovi-
tev; 14.00 RISANKE; 14.20 BATMAN, Sem z milijoni, zadnji
del; 14.45 VESOUSKA LADJA ENTERPRISE, Kruh in igre,
zadnji del; 15.35 RAZBOJNIŠKA JUŽINA, lutkovna igrica;
16.00 D'ARTAGNAN IN TRIJE MUŠKETIRJI, Tajna naloga za
Juliette - risana serija^ 16.25 SAFARI, 2. del slovaške otro-
ške serije; 16.55 MINI CAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitni-
ški program; HEAHTCLIFF IN RIFFRAFF, risanke; 17.55
BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGT RIDER, Michael pade
v nemilost; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 DROMBUSCHEVI, 6.
-zadnji del: Vrnitev; 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00Cikel
Doinel; UUBEZEN NA BEGU (UAmour en fuite - francoski
film, 1978); 23.35 SMRTNO SVARILO (L'Awertimento - ita-
lijanska kriminalka, 1980); 1.20 POROČILA;
AVSTRIJA II
17.00 VARNOST NE POZNA MEJA, 2. del; 17.30 ZEMLJA IN
UUDJE; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNICE, Prvi dan; 18.30
VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1.19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DIKTATORJEVE
MECICE (Esperame en el cielo - španski film, 1987); 22.00
ČAS V SLIKI 2; 22.30 Evropa; ZDA - EVROPA - NOVA
PARTNERJA; 23.15 DRUGA BOMBA; 0.00 PRIČA ČASA G.
N. FLEOROV; 0.15 JAZZOVSKO POLETJE, VVplfgang
Puschnig Duo Projects, posento 1989; 1.00 POROČILA;
LJUBLJANA I
8.35-10.25 in 15.30-0.40 TELETEKST RTV UUBUANA;
9.00 SPORED ZA OTROKE: GRIZLI ADAMS, 13. del ameri-
ške nanizanke; 9.25 ZAKON V LOS ANGELESU, 6. del amer.
nanizanke; 10.15 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI;
15.55 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.05 POSLOVNE INFORMACIJE; 18.10 TV
MOZAIK - TE PRESENETUIVE ŽIVALI; ROP PRI BELEM
DNEVU, angl. poljudn. serija, 3/6; 18.40 SPORED ZA OTRO-
KE IN MLADE; ČUDEŽNA LETA, ameriška nanizanka, 4/18;
19.10 RISANKA; 19.20 TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2;
20.05 E. VVaugh; VNOVIČ V BRIDESHEADU, ameriška nada-
ljevanka, 10/13; 20.55 OSMI DAN; 22.00 TV DNEVNIK 3;
22.25 POLETNA NOČ; MATI IN SIN, avstralska nanizanka,
12/14; MORTIMERJEV OKOLIŠ, novozaland. nad. 2/6; ZLO-
ČINI STOLETJA, ameriška nanizanka, 4/13; 0.30 VIDEO
STRANI;
LJUBLJANA II—
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 BOJ ZA OBSTANEK, angleška poljud-
noznanstvena serija, 7/12; 20.25 NA JUGU AFRIKE, potopis-
na reportaža; 21.05 REGIONALNI PROGRAMI TV UUBUA-
NA, studio Ljubljana (do 23.05);
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev 9/16;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 12.35 HE-MAN, risana
serija; 13.00 POEZIJA; RADE ŠERBEDŽIJA V BAGATELLI;
13.35 VRNITEV ARSENA LUPINA, francoska nanizanka, po-
novitev; 14.30 MAKSIMIR, izobraž. oddaja; 15.00 HAJDUSKI
ČASI, otroška oddaja; 15.35 POROČILA; 16.00 BARVA NO-
ČI, DOOGIE, am. nanizanka; MAVRICA, angleška nadalje-
vanka; 18.00 POROČILA; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTE-
VILKE IN ČRKE; 18.40 RISANKA; 18.45 SVETNIKI, doku-
mentarna oddaja; 19.15 ENERGIJA, EKOLOGIJA, EKONO-
MIJA; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 SPEKTER, politični maga-
zin; 20.50 VAROŠARIJE. zabavnoglasbena oddaja; 22.00 TV
DNEVNIK 3; 22.20 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ
TUJINE; 22.25 BARVA NOČI, nočni program: VSE RAZEN
UUBEZNI; MAVRICA; 0.25 POROČILA;
ZAGREBU
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ODDAJA IZ KULTURE;
20.40 POROČILA; 20.55 OHRIDSKO POLETJE, prenos otvo-
ritve; 22.10 BREZA, jugoslovanski film;
KOPER:
13.45 NOGOMET, Nemško prv.; BAVERN M. - KOLN (pono-
vitev); 15.30 TENIS, Flushing Meadovvs '89: BECKER
- LENDL (ponovitev); 18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA
MEJA; 19.30 TVD STIČIŠČE; 20.00 TENIS, Flushing Me-
adovvs '89; BECKER - LENDL (ponovitev); 20.30 RAZISKO-
VALNA BAZA - POSEBNA ODDAJA; 22.00 TV NOVICE;
22.10 POLETNI BOKS; 22.45 NOGOMET, Špansko prv.:
REAL MADRID - SEVILLA (ponovitev);
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Prvi dan,
ponovitev; 9.30 ZEMUA IN UUDJE; 10.00 NOVA TOVAR-
NA, 1. del: Roboti - želje in resničnost; 10.30 DIKTATORJE-
VI MEČICI, ponovitev (Esperame en el cielo - španski film,
1982); 12.15 PRI KUŠČARJIH NA HISPANIOLI, Narodni parki
v Dominikanski republiki; 13.00 POROČILA; 13.10 Ml, pono-
vitev; 13.40 RAJI ŽIVALI, Država majhnih velikanov; 14.05
DOMOTOŽJE (Lassie Come Home - ameriški film, 1943);
15.35 PERRINE, v tovarni starega očeta - risana serija po
knjigi Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 DARTAGNAN |N
TRIJE MUŠKETIRJI, Kardinalova jetnica - risana serija;
16.25 SAFARI, 3. del slovaške otroške serije; 16.55 MINI
CAS V SLIKI; 17.05 JAZ IN TI, počitniški program; 17.55
BARBAPAPA; 18.00 Ml; 18.30 KNIGHT RIDER, Tekma
s smrtjo; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53
VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 HARALD JUHNKE: DOBRO-
DOŠLI V KLUBU; 21.15 KULINARIKA; 21.20 DAVID CO-
OPERFIELD, 22.05 POGLED S STRANI; 22.15 Videoteka:
DOGODIVŠČINE POGUMNEGA VOJAKA ŠVEJKA, 11. del
nadaljevanke po romanu Jaroslava Haška; 23.20 DOROT-
HEA ANGERMANN (Nemški film, 1958); 1.00 POROČIU;
AVSTRIJA II
17.15 PODVODNA ODKRITJA, 6. del: Trgovske poti; 18.00
TRI IZ OKREPČEVALNICE, Težave s tekmeci; 18.30 VVUR-
LITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTA-
ŽE; 21.15 KULINARIKA; 21.20 Spektrum; HOTELI -ZGODO-
VINA IN ZGODBICE, Oriental v Bangkok; 22.00 ČAS V SLIKI
2; 22.25 KLUB 2; POROČILA;
LJUBLJANA 11
8.35-11.35 in 15.30-1.45 TELETEKST RTV UUBUANA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 SPORED ZA OTROKE: KLJUKČE-
VE DOGODIVŠČINE; KUUKEC SKRBI ZA TETO; 9.20 BOJ
ZA OBSTANEK, ANGL. POUUDNOZNANSTVENA SERIJA,
7/12; 9.55 NA JUGU AFRIKE, potopisna reportaža; 10.35 E.
VVaugh; VNOVIČ V BRIDESHEADU, angleška nadaljevanka,
8/13; 11.25 VIDEO STRANI; 15.45 VIDEO STRANI; 15.55
POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank; 18.00 TV DNEVNIK
1; 18.10 TV MOZAIK; SAFARI V MESTU - JEGUUE IN
GALEBI, ANGLEŠKA POUUDNOZNANSTVENA SERIJA, 4/
6; 18.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; PET PRIJATE-
UEV, ANGLEŠKA NANIZANKA, 3/13; 19.10 RISANKA; 19.20
TV OKNO; 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 19.59 ZRCA-
LO TEDNA; 20.20 RUMENA REKA, japonsko-kitajska doku-
mentarna nadaljevanka, 7/10; 21.15 ZAKON V LOS ANGE-
LESU, amer. nanizanka, 9/42; 22.05 TV DNEVNIK 3; 22.30
POLETNA NOČ; MATI IN SIN, avstralska nanizanka, 13'14;
MORTIMERJEV OKOLIŠ, novozeland. nad., 3/6; ZLOČINI
STOLETJA, ameriška nanizanka, 5/13; 1.35 VIDEO STRANI;
LJUBLJANA ll:
17.30 TAŠMAJDAN - DP V PLAVANJU, prenos; 19.00 VIDE-
OMEH V AMERIKI, ponovitev 2. oddaje; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA, Holst:
PLANETI, posnetek; 21.00 SKUPŠČINSKA KRONIKA; 21.30
DOKUMENTARNA ODDAJA TV BG; 22.23 SATELITSKI PRO-
GRAMI - POSKUSNI PRENOSI (do 01.30);
ZAGREB I
9.50 TV KOLEDAR; 10.00 ANGLEŠČINA, ponovitev, 10/16;
10.30 RISANKA; 11.00 POROČILA; 11.05 POLETNI PRO-
GRAM; 12.35 KRVAVI PREHOD, ameriški film; 14.35 Ml-
KROELEKTRONIKA; KORAK NAPREJ, TRI... izobraževalna
oddaja; 15.35 POROČILA; 15.40 REZERVIRAN ČAS; 16.00
BARVA NOČI, NOČNI PROGRAM, PONOVITEV; 18.00 TV
DNEVNIK 1; 18.10 TV KOLEDAR; 18.20 ŠTEVILKE IN ČRKE;
18.40 RISANKA; 18.45 MUPPET SHOW; 19.10 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.00 V CITVJU, angleška nadaljevan-
ka; 21.00 SPLITSKI BISERI, zabavna oddaja; 21.45 TV
DNEVNIK 3; 22.05 SLIKE ČASA; KULTURNI MAGAZIN;
23.05 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE; 23.10
BARVA NOČI, NOČNI PROGRAM; VSE RAZEN UUBEZNI;
MAVRICA; 1.10 POROČILA;
ZAGREB IL
19.10 TEST; 19.30 DNEVNIK; 20.00 ODDAJA TEDNA; 21.00
POROČILA ZA SLUŠNO PRIZADETE; 21.10 SKUPŠČINSKA
KRONIKA; 21.40 EN AVTOR, EN FILM: ZORAN JOVANOVIC;
22.10 NADZOR, poljski film; 0.00 Tašmajdan: PLAVANJE,
posnetek; ,
Il(l|'| II
13.45 NOGOMET, Angl. prv.; EVERTON - LIVERPOOL (po-
novitev); 15.30 TENIS, Flushing Meadovvs '89; GRAF - SA-
BATINI (ponovitev); GRAF - NAVRATILOVA (ponovitev)-
18.50 TV NOVICE; 19.00 ODPRTA MEJA; 19.30 TVD STIČIŠ-
ČE; 20.00 TENIS, Flushing Meadovvs '89; GRAF - NAVRA-
TILOVA (ponovitev); 20.30 UMETNOSTNO DRSANJE Bercv
(ponovitev), 22.00 TV NOVICE; 22.10 POLETNI BOKS; 22.45
FISH EVE (ponovitev); 23.15 JUKE BOX (ponovitev); 23.45
EUROGOLF (ponovitev);
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in TRI IZ OKREPČEVALNICE, Težave s tek-
meci, ponovitev; 9.30 RUŠČINA; 10.00 EVROPSKE UNIVER-
ZE, Dunaj, Alma Mater Rudolfina; 10.30 Cikel Doinel (L'A-
mour en fuite - francoski film, 1978); 12.05 DOMAČE RE-
PORTAŽE, ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.05 Ml, ponovi-
tev; 13.45 1000 MOJSTROVIN, Oskar Schlemmer; Skupina
ob ograji; 13.55 IN PRIJEL ME JE ZA ROKO (Among the
Cinders - novozelandski film, 1984); 15.35 INŠPEKTOR,
GADGET, risana serija; 16.00 DARTAGNAN IN TRIJE MU-
ŠKETIRJI, Pustolovski beg, risanka. 16.25 SAFARI, 4. del
slovaške otroške serije; 16.55 MINI CAS V SLIKI; 17.05 JAZ
IN TI, počitniški program; 17.55 BARBAPAPA; 18.00 Ml;
18.30 KNIGHT RIDER, Črni vrag se znova pojavi; 19.22
ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 XY - NEREŠENO, policija prosi za pomoč;
21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, Gospodar revne četrti;
22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddaja za ljubi-
telje filma; 22.50 VELIČASTNI (Les morfalous - francoski
film, 1983); 0.25 XY - NEREŠENO, odmevi gledalcev; 0.35
MIKE HAMMER, Nesmiselni umor?; 1.20 POROČILA;
AVSTRIJA 'I ^»
16.25 BORZNO POROČILO; 16.40 DEDIČI UUBEZNI (Mi-
strals Daughter - 5. del francosko-ameriške nadaljevanke,
1984); 17.30 ČUDOVITE SLIKE IZ ŽIVALSKEGA SVETA,
Roparske mravlje v Ameriki; 18.00 TRI IZ OKREPČEVALNI-
CE, Ubežnik; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PRO-
GRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTU-
RA; 20.15 HUDE PESMI, Politika in legende v deželi Niebe-
lungov; 21.20 GOSTI V SIMPLU; KABARET IZ DDR, »Die
Distel« iz Vzhodnega Berlina in »Leipziger Pfeffermuhle«;
22.00 CAS V SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50 SPITTING IMAGE,
satirična lutkovna serija; 23.20 Dunajski slavnostni tedni
1990; JE NARAVA UMETNOST; 0.05 POD VULKANOM (Un-
der the Volcano - ameriški film, 1984); 1.55 POROČILA;
28. STRAN - 5. JULIJ 1990

rojstva
Celje
Rodilo se je 48 dečkov in 43
deklic.
poroke
Celje
Poročilo se je 15 parov, od
teh: Ivan ŠTIMULAK in Ivica
KORENAK oba iz Dobrne, To-
maž BENCINA in Barbara JA-
GER oba iz Celja, Sašo ZE-
BEC in Suzana NOVAKOVIČ
oba iz Celja, Branko SUHO-
LEŽNIK iz Vojnika in Roma-
na JAMNIKAR iz Lokrovca,
ter Friderik BINCL in Annika
VIEBROCK iz Zadobrove.
Laško
Poročili so se: Aleš MAČEK
in Nuška SMEH oba iz Celja,
Andrej ŽAGAR iz Gorice pri
Šmartnem in Helena ČEPER-
LIN iz Zgornje Rečice, Igor
HRIBERNIK iz Celja in Marti-
na GORŠEK iz Topolšice ter
Marjan OBLAK iz Haija in
Zdenka KNEZ iz Lahomnega.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para:
Maksimiljan ZAGORŠEK iz
Strmca pri Rogatcu in Darinka
STRAŠEK iz Rjavice ter Cvet-
ko JAVERŠEK iz Trebč in
Karlina KOVAČIČ iz Križan
vrha.
Velenje
Poročili so se: Jože PRA-
PROTNIK in Vojka TAJNIK
iz Velenja, Aleš HROVAT in
Alenka MEŽA oba iz Velenja,
Slaviša DELIČ in Cvija RU-
ŽIČ oba iz Velenja, Marjan
DOBNIK iz Preserij in Renata
MRAK iz Velenja, Goran KO-
NOVŠEK iz Velenja in Andre-
ja MODRIJAN iz Šmartnega
ob Paki, Andrej PAJNIČ iz
Ljubljane in Barbara SALO-
BIR iz Velenja, Marko PE-
TRIN iz Rečice ob Savinji in
Irena ZAGRUŠEVEC iz Vele-
nja, Albin GAŠPARIČ iz Laz
in Metka TRNOVŠEK iz Prel-
ske ter Ignac PEČEČNIK iz
Plešivca in Bernarda KOS iz
Studenc.
Žalec
Poročili so se: Alojz HO-
HLER iz Pristove in Edita
JUG iz Brega pri Polzeh, Albin
DOVEČAR in Marija HOR-
VAT oba iz Braslovč, Izidor
CESTNIK iz Založ in Marjeta
KRAŠOVEC iz Polzele ter
Branko SKORNŠEK iz Kaplje
vasi in Jelka SKOK iz Kaplje
vasi.
Celje
Umrli so: Jožefa OMERZEL,
83 let iz Vojskega, Viljem ČA-
TER, 74 let iz Celja, Katarina
SKALE, 83 let iz Celja, Evgen
ŽOHAR, 38 let iz Celja, Rado-
slav STOPAR, 64 let iz Rim-
skih TopUc, Marija JOŠT, 80
let iz Č reško ve, Marija
KROŠL, 56 let iz Škalc, Marko
BOROVNIK, 24 let iz Vojnika,
Ana SOLINA, 80 let iz Skale,
Ivana JURKO, 84 let iz Klane,
Franc PETEK, 47 let iz Celja,
Marija NARAKS, 48 let iz Žal-
ca, Karohna KIT, 59 let iz Pe-
čovnika, Jožefa PAHOLE, 64
let iz Draže vasi, Ljudmila SU-
ŠINSKI, 74 let iz Dobriše vasi,
Viktor JEVŠENAK, 61 let iz
Celja, Zofija ŠKOBERNE, 80
let iz CeJja, Maks BERVAR 77
let iz Jagnjenice, Neža ČO-
BEC, 78 let iz Drevenika,
Franc FRIDAU, 68 let iz Celja,
Martin ARNŠEK, 74 let iz Griž,
Karel ZALOKAR, 70 let iz Po-
lane, Elizabeta SEIBERL, 88
let iz Celja, Roman NOSAN, 25
let iz Celja, Franc VREČKO, 80
let iz Maribora, Peter ČRE-
MOŽNIK, 91 let iz Celja, Mari-
ja KOŠTOMAJ, 70 let iz Lem-
berga pri Strmcu, Jožefa GRE-
ŠAK, 79 let iz Vrbja, Rudolf
KARTUS, 78 let iz Zreč, Jelka
BOFULIN, 87 let iz Irja, Ivana
KOJC, 57 let iz Celja in Marija
AMBROŽ, 64 let iz Celja.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija MOŠKON,
98 let iz Gorjan, Juhjana STI-
PLOŠEK, 89 let iz Stranja, Ma-
rija FRECE, 77 let iz Babnega
brda in Jožef ŽOG AN, 77 let iz
Bodrišne vasi.
Laško
Umrli so: Karohna ŽAGAR,
76 let iz Blatnega vrha pri Jur-
kloštru, Juhjana SIMONČIČ,
81 let iz Vrhovega pn Radecan,
Helena POGLAJEN, 92 let iz
Laškega in Kristina DRNOV-
ŠEK, 65 let iz Šmihela nad La-
škim.
Velenje
Umrh so: Martin OBREZ, 77
let iz Voduc, Amalija GOR-
ŠEK, 68 let iz Raven, Anton
FIJAVŽ, 74 let iz Bukovelj,
Martin JURATOVAC, 85 let iz
Spodnjega Gabernika, Marija
KRAJNC, 71 let iz Šoštarya,
Ana GAŠPER, 78 let iz Vele-
nja, Štefanija KOS, 81 let iz Šo-
štanja, Helena BITENC, 80 let
iz Žalca, Jože VEBER, 83 let iz
Senbrica, >lojz STROPNIK,
45 let iz Šmartnega ob Paki,
Šaban SULJKIČ, 41 let iz Šo-
štanja, Marija NAREKŠ, 83 let
iz Šoštanja in Žarko MIHE-
LIČ, 20 let iz Velenja.
Žalec
Umrla sta: Albin LUKMER,
90 let iz Orle vasi in Franc IZ-
LAKAR, 95 let iz Jeronima.
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CELJU
Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice
v Celju za mesec maj 1990
Skupaj vplačano do 30.4.1990 9.819,30
Družini Pilih in Pešec, namesto cvetja za pokojno Angelo
Zotl. 400,00
Julijana Rus, Breg 8 Slovenske Konjice. 200,00
Odvetnik mr. Konrad Pluštajner, Trg V. kongresa Celje na
osnovi sodne poravnave Jager Emil. 200,00
Skup^ vplačano do 31.5.1990 10.619,30
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
razpisuje
na podlagi 3. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč
v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 24/87 in 28/88)
in sklepa upravnega odbora z dne 10. 5. 1990 naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo sta-
novanjskih hiš v delu zazidalnega načrta
»URBAN« GORICA PRI SLIVNICI.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena grad-
nja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji objek-
tov so razvidni iz prostorskih izvedbenih aktov, ki so intere-
sentom na vpogled v prostorih Zavoda za urejanje prostora
občine Šentjur pri Celju.
Natečaja se lahko udeležijo družbeno in civilnopravne
osebe.
Pismene vloge je potrebno vložiti po objavi na naslov:
SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CEUU
v zapečateni ovojnici s pripisom: »JAVNI NATEČAJ V STA-
NOVANJSKI SOSESKI URBAN«.
Upoštevane bodo vse vloge, ki bodo prispele do 23. 7. 1990
do 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini na
račun: 50770-654-149 »SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ
OBČINE ŠENTJUR PRI CEUU«.
Dan natečaja bo 25. 7. 1990 ob 8. uri v prostorih UO SO
Šentjur, soba 31.
Varščina znaša 10.000,00 din in se šteje kot delno plačilo
odškodnine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem
zemljišču oz. se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel.
Na javnem razpisu se bodo oddale naslednje gradbene
parcele v k. o. Gorica pri Slivnici:
Rok za pričetek gradnje je koledarsko leto 1991. Investitorji
so dolžni zgraditi objekt do III. gradbene faze v treh letih, to
je do leta 1994. Po poteku tega se investitorju ob neizpolnje-
vanju navedenih obveznosti in rokov zemljišče odvzame ob
enakih pogojih, kot je bilo dodeljeno. Vplačana varščina se
v tem primeru ne vrne.
Tip stanovanjske hiše za gradnjo na posamezni parceli je
določen in razviden pri Zavodu za urejanje prostora občine
Šentjur pri Celju.
Zgoraj navedene parcele so komunalno opremljene
z naslednjimi komunalnimi napravami:
- vodovod
- kanalizacijo
- cesto v makadamski izvedbi
- plačan je prispevek za priklop na vodovod in kanalizacijo
V ceni komunalnega prispevka ni vsebovan prispevek za
priklop na elektriko in prispevek za spremembo namembno-
sti zemljišča. Investitor mora na lastne stroške zgraditi indi-
vidualne priključke na vse komunalne naprave.
Skladno s 6. členom Odloka o oddaji stavbnih zemljišč
v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 24/87) in
dopolnitev istega odloka (Uradni list SRS, št. 28/88) imajo ob
izpolnitvi razpisnih pogojev prednost udeleženci razpisa, ki
na podlagi v 7. členu gornjega odloka in dopolnitve tega
odloka navedenih in ovrednotenih stanovanjskih, delovnih,
socialnih, zdravstvenih in drugih razmer dosežejo največje
število točk.
Vsi uspeli interesenti so dolžni v roku 30 dni od dneva
javnega razpisa skleniti pogodbo o oddaji zemljišč.
Rok za plačilo cene zemljišča, kot odškodnine za pridob-
ljeno pravico uporabe stavbnega zemljišča in stroške komu-
nalnega urejanja so investitorji dolžni plačati v roku 15 dni
od sklenitve pogodbe. Po poteku tega roka se bodo zaraču-
navale veljavne bančne zamudne obresti.
Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo možen takoj po
podpisu pogodbe.
Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridob-
ljene pravice po tem razpisu nosi Sklad stavbnih zemljišč
občine Šentjur pri Celju.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo odpirala vse
v roku prispele vloge dne 25. 7. 1990 ob 8. uri v prostorih
oddelka za občo upravo, soba št. 31, Titov trg 10, Šentjur pri
Celju.
Za gradbene parcele, ki na navedenem naroku ne bodo
oddane se sprejemajo ponudbe in se kuverte odpirajo vsako
prvo sredo v mesecu ob 12. uri v že navedenih prostorih.
V tem primeru se stroški komunalnega prispevka valorizi-
rajo v skladu s podatki, ki jih izračunava vsak mesec Biro za
gradbeništvo, cena stavbnega zemljišča pa se določi
v skladu z veljavnim Odlokom o povprečni gradbeni ceni
stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja
zemljišč ter določitvi odstotka od povprečne gradbene cene
v občini Šentjur pri Celju mesečno valorizira v skladu
z indeksom cen na drobno v Republiki Sloveniji.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za izvedbo javnega razpisa
Delavski svet
Doma Nine Pokorn Grmovje fl
oglaša
prosto delovno mesto
vodje domskega varstva        fl
- strokovna usposobljenost ustrezna programu
braževanja za VI. stopnjo strokovne izobrazbe^'
poklic višja medicinska sestra ^
- 3 leta delovnih izkušenj pri izvajanju podob
nalog
- strokovni izpit
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju poqo;
sprejema kadrovska služba Doma Nine Pokorn r
movje, Pernovo 4/a, p. Žalec, v 8 dneh od dne
objave. ^
Industrija kovinskih izdelkov
in opreme »ALPOS«, p.o.,
Ul. Leona Dobrotinška 2, 63230 Šentjur pri Celju
objavlja
JAVNO LICITACIJO
osnovnega sredstva:
Prikolica ADRIA 500 E, inv. št. 4316, izklicna cen
5.000,00 din.
Licitacija bo na dvorišču podjetja »ALPOS«, Ul. Le
ona Dobrotinška 2. v ponedeljek 9. julija 1990, o|
10.00 uri.
Ogled bo možen med 8.00 in 10.00 uro, vpla5ii(
varščine pa istega dne med 8.00 in 10.00 uro p[
blagajni podjetja.
Informacije na telefon 741-311, tov. Anton Jančii.
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
objavlja j
prosta dela in naloge ^
1. Višjega referenta za cenitev in
likvidacijo škod
2. Zavarovalnega zastopnika za
zastop Vitanje |
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati šeii
slednje pogoje: ^
pod 1. - končana visoka šola gradbene smeri i
najmanj 2 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje en
ga tujega jezika
pod 2. - končana srednja šola (V. stopnja) innajm
1 leto delovnih izkušenj ali poklicna srednja šola(B
stopnja) in najmanj 2 leti delovnih izkušenj. Prednd
imajo kandidati s stalnim prebivališčem na podro^
zastopa.
Poskusno delo za obe delovni področji traja 3 mf
sece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev m
kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave n
naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območn
skupnost Celje, Mariborska c. 1, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh o
dneva izbire.
na podlagi sklepa delavskega sveta
objavlja
JAVNO LICITACIJO J
naslednjih osnovnih sredstev:
1. Počitniška prikolica IMV ADRIA 450 letnik'
izklicna cena 9.000,00 din
2. Počitniška prikolica IMV ADRIA 450 ietniK'
izklicna cena 9.500,00 din
3. Počitniška prikolica IMV ADRIA 450 letnik
izklicna cena 10.000,00 din
4. 2 register blagajni Hugin (mehanski), izklic
cena po 600,00 din
5. termoakumulacijska peč 4 KW AEG, izklicna«
na 500,00 din
6. polirni stroj, izklicna cena 300,00 din
7. kompresor klima naprave, motor 1,1 KW, 1"'
mosfer, izkl. cena 3.000,00 din .
8. 30 kom. elektro motorjev, izklicna dena od S"'
do 1.000,00 din ^
9. 2 kom. pločevinasti kanal po ceni kot odpa*
železo
Javna licitacija bo dne 10. 7.1990 ob 12. uri v pro^
rih tovarne nogavic Polzela. Ogled je možen na o*
prodaje od 10. ure dalje. >.
Pravico do nakupa imajo fizične in pravne ose
Interesenti za nakup morajo položiti varščino v vijj
10% od izklicne cene pri blagajni podjetja. OsnO*
sredstva se prodaja po sistemu videno-kupljen^'
Naknadnih reklamacij ne upoštevamo. Vse more
ne davščine In celotno kupnino plača kupec naji*
neje v 5 dneh od dneva prodaje. ^

5. JULIJ 1990 -STRAN 29
'sklad stavbnih zemljišč
občine celje
^vni razpis
oddajo zemljišča v začasno uporabo na
^laciji Stanetova ulica v Celju.
predmet oddaje je del pare. št. 2552 k. o. Celje,
^ približni izmeri 180 m^ ki se nahaja na ploščadi
pred kinom Metropol na Stanetovi ulici v Celju. Toč-
na velikost bo določena s pogodbo o oddaji zemljiš-
ka v začasni najem na osnovi lokacijske dokumenta-
cije-
zemljišče se oddaja zaradi sezonske popestritve go-
stinske ponudbe v Celju za obdobje od 15. maja do
15. oktobra.
Najemnina znaša 14.400,00 din mesečno,
zemljišče bo oddano tistemu ponudniku, ki bo v naj-
yečji meri izpolnjeval naslednje pogoje:
- kdor ponudi najkrajši rok postavitve in pričetka
obratovanja
- kdor ponudi najustreznejši in oblikovno najpri-
mernejši objekt, ki ne sme imeti fiksne strehe
_ kdor ponudi izvajanje poleg gostinskega progra-
ma tudi kulturni program
_ da ima registrirano ustrezno dejavnost
_ da nudi pestre gostinske storitve in izvirne sprem-
ljajoče storitve
- da izpolnjuje pogoje Pravilnika o minimalnih teh-
ničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko de-
javnost in o storitvah v gostinskih obratih, predpisa-
ne za začasne gostinske obrate.
Izpade pa tisti:
- ki nima sanitarij
- ki ima fiksno streho in ograjo in posege v tla.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz tega
razpisa morajo zainteresirani ponudniki vložiti v ro-
ku 8 dni po objavi tega razpisa na Sklad stavbnih^
zemljišč občine Celje, Aškerčeva 15, Celje. j
Komisija bo vse prispele ponudbe obravnavala inl
o izbiri obvestila vse ponudnike v roku 8 dni po svoji;
odločitvi. i
z izbranim ponudnikom bo sklenjena ustrezna na-^
jemna pogodba.                                           '
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ^
OBČINE CELJE, Aškerčeva 15;
PRIREDITVE
Studio Atomček organizira danes, 5. juUja ob 14. uri izlet
'^-mo Ježovnik, jutri 6. julija ob 13.30 uri bo organiziran
logaške Slatine, v soboto, 8. julija bo od 19. do 24.
al ples v Lipi, v ponedeljek 9. julija bo prav tako
.janiziran ogled Rogaške Slatine ob 14. uri in ob 20. do
14. ure ples v Lipi, v torek pa bodo ob 14. uri organizilrah
let h koči pri Čarovnici. Se naprej pa bo vsak večer tudi
ptvLipi.
i V Zdravilišču Laško razstavlja do konca meseca julija
[linarele Franc Markošek.
' omu n. slovenskega tabora v Žalcu bo do jutri, 6.
dprta razstava likovnih del (akvarelov in olj) članov
le sekcije ŽPD France Prešeren iz Celja. Razstavo so
liprli v čast praznika občine Žalec.
V Likovnem salonu v Celju bo do 16. julija odprta
fszstava slikarskih del Herrnana Pečariča. Razstavo so iz
s^oje stalne zbirke posredocjale Obalne galerije Piran.
V galeriji Mozaik razstavlja dela do 20. jubja Ramo
«limovič.
V Muzeju graflčnih umetnosti v Rogaški Slatini je
Wprta razstava Avstrija v- akvarelih Josipa Lipperta iz
l^nih zbirk starih grafičnih listov Muzeja, ki jih je Roga-
* Slatini podaril zbiralec Kurt Miiller iz Švice. Razstavo
s"ahko ogledate do 16. julija.
^ razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju je do
septembra odprta razstava Trgovina v Celju,
gradu Tabor v Laškem se jutri, v petek 6. julija
^<^^nj^o vskoletne »grajske poletne prireditve«, ko bo na
f^du nastopil Uroš Lajovic s komornim ansamblom Slo-
'enicum.
2j^. '^istalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes ob
" uri večer nepozabnih melodij - oper, operetnih arij,
j^^fgreenov in italijanskih Kancon, kijih bodo peli solisti
Pj^agreba - Hrid Matic, Mirjana Bohanec, in Dalibor
^l! ""^zstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri,
6. julija ob 20.30 uri odprU novo razstavo, v pro-
ibn TT°^ otvoritvi pa se bo predstavil tudi mešani pevski
J'' Uspeh iz Milwaukeeja iz ZDA.
j^]:.'^'"'Stalni dvorani v Rogaški Slatini bo v soboto, 7.
latirf 1°^ 20.30 uri plesni ekipni turnir v standardnih in
Jisko-ameriških plesih.
ij, lunini kapeli bo v torek, 10. julija koncert Tria Lorenz
j;JUbljane.
Sij.f^^o- 11. julija pa bo v Kristalni dvorani v Rogaški
^;"» ob 20. uri še družabni večer.
2o.3q ^^.'enjskem gradu se bo danes, v četrtek 5. julija ob
^0 ' P^^dstavil komorni trio iz Ljubljane, ki ga sestav-
itiOhji)'"^'iriist Tomaž Lorenz, kitarist Jerko Novak in har-
borria^^ Franc ^^^lert. Izvajali bodo dela Vivaldija, Kelter-
V 'j^^ganinija, Schmidta, Ramovša, Felda in Trojana.
fi4stQ° 7. julija ob 20.30 uri bo na velenjskem gradu
S\    vsakoletni gost na kitarskih večerih na gradu in
^t)n    ^^^^^ najboljših kitaristov Ištvan Romer.
&adu i^^^eljek, 9. julija se bo ob 20.30 uri na velenjskem
y[^*^stavil enaindvajsetletni zamejski rojak Corrado
IJii v 'T^/''Tionikar iz Italije, ki je na svetovnem tekmova-
"^'ian u ^^^^ prejel drugo nagrado in zmagal na
V skem državnem tekmovanju v Peruggiji leta 1987.
''^20^!!''^' Sv. Martina v Velenju pa bo v torek, 10. julija
^^'^^^topil mešani pevski zbor Uspeh iz Milw^auke-
i^^ljen Zbor so ustanovili prizadevni potomci naših
^'^m'^^^ tako, da danes v njem pojejo tako naši rojaki
"v^   ^'"ičani. Njihov zborovodja je Dolores Ivanchich.
Borza dela
Delovna organizacija Občina Prosta dela in naloge
Elektrokovinar Laško vodja projektive in razvoja
Zavarovalna skupnost Celje višji ref. za cenitev in likv. premo-
Thglav • ženj. škod
ZC TOZD Bolnišnica Celje živilski tehnolog (12 mesecev)
Toper Celje inokorespondent - prevajalec
Srednja šola za trgov. Celje učitelj knjig, in računalništva
dejavnost
Osnovna šola Fran Roš Celje učitelj matemat., fizike
Agrina Žalec zaht. dela v knjigovodstvu
ZC TOZD Bolnišnica Celje višja med. sestra
ZC TODZ Bolnišnica Celje višja med. sestra
ZC TOZD Bolnišnica Celje višji delovni terapevt
Pivovarna Laško Laško vodenje energetike
Osnovna šola Mirosla- Žalec poučevanje slov. jezika
va Sirca Petrovče
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. slov. jezika (12 mes.)
va Sirca Petrovče
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. tehnične vzgoje (12 mes.)
va Sirca Petrovče
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. geograf, in zgod. (12. m.)
va Sirca Petrovče
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. glasbene vzgoje
va Sirca Petrovče
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. učen. na razred, stop. (4
va Sirca Petrovče mesece)
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. učen. na razred, stop. (7
va Sirca Petrovče mesecev)
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. učen. na razred, stop. v Ga-
va Sirca Petrovče liciji (12 mes.)
Osnovna šola Mirosla- Žalec pouč. učen. na razred, stop. v Pi-
va Sirca Petrovče resici (12 mes.)
Glasbena  šola  Risto Žalec učitelj violine
Savin
Glasbena  šola  Risto Žalec učitelj klavirja
Savin
Glasbena  šola  Risto Žalec učitelj pihal
Savin
Glasbena  šola  Risto Žalec učitelj trobil
Savin
Glasbena šola  Risto Žalec učitelj klavirja (na odd. Polzela)
Savin
ZC TOZD Bolnišnica Celje višja medicinska sestra
ikom Šmarje vodja enote kovinarji
Dom    Nine    Pokorn Žalec sred. medicinska sestra (12 m.)
Grmov.
Ljubljanska banka Celje oprav, strok. oper. del (6 me-
secev)
Ljubljanska banka Celje oprav, finančnih in blag. poslov (6
mesecev)
Center za rehabilitacijo Celje vodja ortoped, delavnice
invalidov
Poslovalnica      Naša Celje pripravnik - knjigar (konč. družb.
knjiga ali pedag. smer)
Etol IFF Celje izdel. predkalkulacij in kalkulacij
Elektrokovinar Laško tajnica
Glasbena  šola  Risto Žalec učitelj harmonike
Savin
ZC TOZD Bolnišnica Celje sred. medic, sestra
Vulko d.o.o. Rogaška Šmarje skladiščnik (posk. delo 3 mes.)
Slatina
Milorad Novakovič, tr- Žalec prodajalka (12 mesecev)
govina Polzela
Zdravilišče    Atomske Šmarje pripravnik
Toplice Podčetrtek
Sopota Radeče Laško vzdrževal, strojev
Stane Jančič Žalec samostojni orodjar
Cestno podjetje Celje cestno vzdrž. dela (stanov, v Rad-
mirju)
Cestno podjetje Celje . cestno vzdr. dela (voz. izpit B ka-
tegorije)
Cestno podjetje Celje vzdrževalec cest (stanov, v Mo-
zirju)
Cestno podjetje Celje strojna dela (izpit za LGM)
Cestno podjetje Celje strojna dela (izpit za LGM) (sta-
nov, v Laškem)
Zarja Petrovče Žalec obdelovalec površin
ZC TOZD Bolnišnica Celje bol. strežnica na odd. Vojnik
Kako je hiša strašno prazna,
odkar tebe v njej več ni,
prej bila tako prijazna,
zdaj otožna, tuja se nam zdi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta in
starega očeta
RUDIJA
KARTUŠA
upokojenca iz Zreč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-
sedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, darovali cvetje, vence, prispevali za svete maše in nam
v težkih trenutkih nudili pomoč, izrekli pisna ali ustna soža-
Ija. Zahvaljujemo se delavcem ZC Celje, posebej dr. Vov-
šku in njegovim sodelavcem za trud in razumevanje v času
njegovega zdravljenja. Iskreno se zahvaljujemo tudi dr. Olgi
Canžek, zdravnici iz Zreč in medicinski sestri Mileni in dru-
gim za lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Za vsestran-
sko in nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo družini
Kovačec in sostanovalcem. Prav posebna hvala pevcem DU
iz Slov. Konjic za odpete žalostinke in gospodu župniku za
opravljeni obred.
Žalujoči:
žena Marija, sin in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
TONETA ŠUSTERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija-
teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji
poti, darovali cvetje ter nam izrazili sožalje.
Posebna zahvala kolektivu Kinopodjetja, PTT Celje ter
GTP Na-Na Celje za nesebično pomoč v težkih trenutkih.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta
in deda
VINCENCA
JEKLA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem.
Hvala godbi Ema, pevcem Ljubečne, Branku Vrdelju za
govor, sosedom za darovano cvetje, vence in maše. Hvala
gospodu župniku iz Ljubečne za opravljen cerkveni obred,
Danici Koštomaj za pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi
vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Elizabeta in hči Hermina z družino
Z.adobrova pri Škofji vasi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega ljubljenega
moža, brata, strica, svaka
STOJANA
SEKULIČA
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so darovali cvetje in ga
spremiH na zadnji poti.
Žena Stanka Sekulič in sorodniki
Celje, 2. 7. 1990
V spomin
MARIJI
MIRNIK
Nedojemljiva resnica, draga Marija; da te ni več med nami,
je pretresla vse, ki smo te poznali. Radi smo te imeli. Po-
grešaU te bomo. Nisi bila samo dobra kolegica, bila si člo-
vek, ki je znal prisluhniti težavam in stiskam sodelavcev.
S svojim večnim optimizmom in dobro voljo si skrbno brisa-
la sledi bolezni, ki te je načenjala. Vsako novo jutro te je
navdajalo z magično močjo. Vedno si hitela in hitela, kot
da bi slutila, da se ti življenje izteka. Toliko je bilo potreb-
no še postoriti. Misli so prehitevale besede, dejanja.
Z Manco si se veselila zaključka šole, z možem Pavlijem sta
kovala načrte za dopustniške dni, ob vsem pa si našla čas še
za sina in njegovo družino. Vnukinja Nadja bo še dolgo
čakala svojo babiko iz Štor. Marija, hvala za vse, za tiste
drobne pozornosti, s katerimi si znala stkati trdne vezi med
ljudmi. Lučke, ki gorijo na tvojem prezgodnjem grobu naj
povedo, da se bomo vsi, ki smo te poznali, posebno pa
tvoje ožje sodelavke, vedno spominjali.
SLAVKA OMAN
30. STRAN-5. JULIJ 1990


motorna vozila
jugo 45 l, letnik 85/12, prodam.
telefon 34-436, po 19. uri.
motor tomos - tricilcel, prodam.
andrej brenk, kumardejeva 7,
celje, pri cinkarni.
motor bt 50, registriran in dobro
ohranjen, prodam. telefon 713-
316, od 15. ure dalje.
spačka furgon po delih pro-
dam. mlinaric, goriška 8, lava.
jugo 55 ax letnik 88, prodam. te-
lefon 741-275.
avto 101 confort, prodam. za-
radi bolezni je bil dalj časa ga-
ražiran in ima prevoženih
9.000 km. telefon 24-876.
apn 6 motor, letnik 87, malo vo-
zen, prodam. telefon 33-581,
zvečer.
zastavo 128, letnik 1986,
44.000 km, registriran do 7/91,
prodam za 5.500 dem v dinarski
protivrednosti. telefon 723-249.
126 pgl, letnik 88, prodam. tele-
fon 25-916.
lado 1200, letnik 76, registrirano
do 30. 5. 1991, prodam. telefon
779-168.
zastavo 126 p, letnik 1981, pro-
dam. telefon 36-955.
fiat 750, neregistriran, star 12 let,
v voznem stanju, prodam za
2.100,00 din. telefon (063) 31-
758, po 18. uri.
novo javo vabeto, avtomatik,
zelo ugodno prodam. telefon
821-269.
r4 tls, letnik 1979, prevoženih
85.000 km, prodam. drago gu-
ček, gotovlje 111 b, telefon 701-
942.
jugo 1,1 gx, nov. 87, prodam za
7000 dem din. protivrednosti.
telefon 721-173.
126 p, letnik 1979, reg., prodam ali
menjam.   hrastnik,   harje   7,
laško.
tomos avtomatik 3 m, prodam.
telefon 701-011/16, dopoldan.
jugo 45, letnik 86, prodam. inf. na
telefon 741-721/06, dopoldan in
823-257, popoldan.
karamboliran jugo 45 a, pro-
dam. telefon 742-448.
z101 gtl, letnik 86, prodam. tele-
fon 736-013.
lado rivo, letnik junij 1988, reg.
do junija 1991, ugodno prodam.
tel. (063) 811-682, od 8. do 12.
ure.
viso 11 re, 1986/9, dobro ohra-
njeno, prodam. telefon 721-164.
zastavo 850, letnik 85, dobro
ohranjeno, registracija do 11. 7.
91, prodam. v račun vzamem
dober moped ali živino. telefon
744-201.
bt 50 prodam. franc pianinšek,
zg. hudinja, celje, telefon 33-
695, zvečer.
r 4, letnik 80, neregistriran, pro-
dam za nekaj 1.000 din. telefon
27-571.
z 750, letnik 80, nereg., v voznem
stanju, prodam. telefon 24-053,
od 7. do 14. ure.
golf, bencin, letnik 88, prodam.
telefon 853-374.
bt 50, letnik 1987, odlično ohra-
njen, prodam. telefon 741-560.
tomos avtomatik prodam. te-
lefon 34-011.
zastavo 101 gtl 55, letnik 83,
reg. do marca 91, prodam, inf.
popoldan na telefon 29-857.
p 126, star 3 leta, pravkar registri-
ran, prodam. telefon 776-300,
od 17. do 19. ali 731-233, od 7. do
8. ure.
wartburg limuzina, letnik 82,
prodam. vuikanizacija trnov-
šek. mariborska cesta, telefon
35-176.
golf jgl d, letnik 1983, ugodno
prodam. telefon 741-162.
kadet, b tip, prodam celega ali
po delih. telefon 25-784.
et7 mz 250, letnik 1987, prodam.
mirko, telefon 37-918, zjutraj.
golf diesel, letnik 85, prevoženih
45000 km, višnje rdeča barva,
odlično ohranjen, prodam. jože
magdalene, osredek 2 a, šent-
jur, telefon 741-369.
poni expres, rog, zelo ugodno
prodam. telefon (062) 36-213.
zastavo 750, vozno, neregistri-
rano, prodam. marija prevolnik,
orla vas 3o, braslovče.
osebni avto opel kadet b, pro-
dam. stane sitar, dramlje 59,
dremlje.
stroji
vrtno rotacijsko kosilnico
gorenje prodam. rafael jeran,
sp. rečica 166, laško.
mlatilnico, starejšo in veternik
z mrežami, prodam. kari deže-
lak, laško, rečica 117.
offset tiskalni stroj abdick
310 xl, a 4 format, prodam. te-
lefon 21-927, od 12. do 19. ure.
vrtne kosilnice aspera in pa-
nonija, prodam. gaber, lesko-
vec 6 b, škofja vas.
traktorsko kiper prikolico do-
mače izdelave, prodam. ivan
pečovnik, črnova 31, velenje.
kabino za traktor štore ali
univerzal, ugodno prodam. šu-
hel. laška vas 22, štore.
prikolico za tomo vinkovič, ce-
na 10.000 din, prodam. tel. 721-
464.
posest
parcelo 600 m^ s stavbiščem,
50 m^, voda in elektrika, 13 km iz
celja, prodam. v račun vzamem
osebni avto. šifra možna me-
njava.
podkleten vikend s hišno šte-
vilko, elektriko in sadovnjakom,
25 arov, v celju, prodam. infor-
mativna cena 36000 dem din.
protivrednosti, inf. po 20. uri,
razen sobote in nedelje, na tele-
fon 31-475.
parcelo v celju, 836 m', pro-
dam. informacije pri sajovic,
golovec 3.
parcelo, dovoljeno za gradnjo
vikenda, veliko 1000 m^ na lepi
legi nad frankolovem, prodam.
informacije po telefonu 36-884
ali 31-571, zvečer med 20. in 21.
uro.
nedokončano dvostanovanj-
sko hišo z delovnimi prostori
v vrbju pri žalcu prodam. tele-
fon 711-304, od 14. do 16. ure.
več parcel, od 1000 m* naprej,
v okolici šentjurja - smer slivni-
ško jezero, prodam. inf. na tele-
fon (063) 25-675, zvečer.
njivo in sadovnjak prodam. fran-
čiška štante, verpete, franko-
lovo.
parcelo, 400 m*, klet, vodovod,
ob asfaltni cesti, prodam za
42.000 din. podgorje 12, celje.
staro kmečko hišo z gospod,
poslopjem, v radečah pri zida-
nem mostu, 20 min. z avtom iz
radeč v jelovu, elektrika, voda,
cca 550 m^, njiva z gozdom cca
2 ha, travnik 770m ^, travnik
z gozdom 4 ha, gozd s travni-
kom cca 5 ha (60% izsekano).
kupiti je možno tudi posamez-
no, ugodno za vikend. telefon
(062) 20-153, zvečer.
štiri gradbene parcele, veli-
kost 486, 461, 789 in 606 m^ na
lepem mestu ob gozdičku ob
savinji, v kraju breg pri polzeli,
ugodno prodam. ponudbe pod
4 gradbene parcele.
staro hišo s kmetijo, v lokavcu
41 pri rimskih toplicah, velikost
5 ha, skupaj ali po parcelah, ze-
lo ugodno prodam. ponudbe
pod tone korez, merosodna 1,
ljubljana, telefon med tednom
od 7. do 15. ure (061) 332-328.
manjši hišo z vrtom v savinjski
dolini prodam. slavko prevol-
nik, orla vas 19, braslovče.
podkleteno brunarico
(7 x 6), v pletovarju, z lepim raz-
gledom, prodam. telefon 36-
399, po 20. uri.
vikend v bočni, možno stalno bi-
vanje, caa 110 m^ zemljišče
1105 m^ centralna, opremljen,
ugodno prodam. telefon (061)
453-679.
hišo v rimskih toplicah prodam.
telefon (061) 881-012.
manjšo parcelo, dostopno
z vsakim vozilom, ugodno pro-
dam. telefon 781-090.
parcelo za zidanico prodam.
franc polak, pepelno 19, šmart-
no v rož. dolini.
obnovljeno hišico, 3 km od
kraja šentjur pri celju, s približ-
no 45 arov zemlje, prodam. do
hišice je asfaltna cesta. telefon
(063) 31-758, od 19. ure dalje.
cena 400.000 din.
vikend parceli na zelo sončni
legi, ob asfaltu, prodam. šifra
vikend.
vikend z vinogradom v loki pri
zid. mostu, prodam. cena po
dogovoru. dušan klenovšek,
kovačičeva 2, celje.
ugodna lokacija za kakršnokoli
dejavnost naprodaj. trije stari
objekti, parcela 3000 m^ asfalt,
voda,   elektrika  -  kamenče
- braslovče. inf. tel. 31-715
- krašovic, dopoldan.
stanovanja
dvosobno stanovanje s cen-
tralno in balkonom, v i. etaži, na
otoku, prodam. telefon (063)
24-277.
dvosobno stanovanje v luci-
ji pri portorožu, 51 m^, central,
ogrevano, s pogledom na mor-
je, prodam. cena ugodna. po-
nudbe pod obala.
dvosobno stanovanje z ga-
ražo in vrtom, v predmestju
ljubljane, zelo ugodno prodam.
opravil, ljubljanska 73, šmarje/
sap, 61293.
oprema
regale za dnevno sobo z ležiš-
čem, prodam. arzenšek, telefon
33-219.
akustični aparati
- glasbila
satelitsko anteno s sprejemni-
kom in videorekorder, ugodno
prodam. tel. 772-171.
novo televizijo goldstar, 51
ekran in videorekorder multi-
pich, rabljen 2 leti, prodam. te-
lefon 24-484, popoldan.
osebni računalnik pc - xt,
ibm, kompatibilen (tipkovnica,
disk driver 360 k, monitor, mi-
ška), z nekaj programi, prodam
za 2500 dem din. prot. dejan
mauer, bevkova 17, telefon
(063) 34-697.
športni rekviziti
gliser g 370 s prikolico, prodam.
telefon 31-681.
surf veplas polaris, profilno ja-
dro, ugodno prodam. telefon
31-853.
surf hi-fly cs 500 corona spe-
ed, komplet, prodam. telefon
(063) 39-939, popoldan.
gradbeni material
plohe ca. 1 m^ (bor, smreka) in
200 kosov silikatne opeke, pro-
dam. tel. (063) 35-687.
smrekov ladijski opaž, širine
8 cm in suhe plohe, debeline
5 cm, prodam. telefon 772-032.
plohe, smrekove, 8m^ in 3m^
hrastovih, prodam. stane zu-
pane, migojnice, migojnice 32/c,
713-189.
živali
kravo, sivorjavo, sedem in pol
mesecev brejo, šestega teleta,
prodam. je dobra molznica, tre-
nutno še daje pet litrov mleka.
tone tajnšek, arnače 22c, šen-
tilj pri velenju.
nemške ovčarje, stare 5 ted-
nov - čistokrvne - brez rodovni-
ka, prodam. oče in mati z odlič-
nim rodovnikom. samci 300
dem, samičke 200 dem, v dinar-
ski protivrednosti. čistost pa-
sme jamčimo. telefon (063) 34-
758.
nemškega ovčarja, starega
5 mesecev, čistokrvnega, brez
rodovnika, prodam. cena po do-
govoru. telefon (063) 36-763.
mlado kravo, visoko brejo, pro-
dam. brezova 22, šmartno
v rožni dolini, popoldan.
kravo simentalko, brejo 7 me-
secev, prodam. telefon 714-
303.
telico frizijko, staro 16 mese-
cev, prodam. rangi, dolenja
vas, telefon 723-645.
bikca težkega 350 kg, prodam ali
menjam za telico. janko vizovi-
šek, gotovlje 118.
novofundlance z odličnim ro-
dovnikom, stare 10 tednov, pro-
dam. branka rože, tomaj 66,
telefon (067) 65-258.
telico simentalko, 3 mesece
brejo, prodam. mihelič peter,
proseniško 28, šentjur.
bika simentalca, 110 kg težke-
ga, prodam. andrej lubej, ogo-
revc 7, štore.
kravo, 8 mesecev brejo in praši-
če, prodam. kari knez, babno
19 b.
ostalo
vole, težke 1400 kg, zelo delovne
in ubogljive, češnjeve plohe,
cca 3,5 m^, javorjeve plohe, cca
0,50 m^, prodam. podbrežjek,
male dole 68, vojnik.
belo poročno obleko, številka
36-38, uvoz iz avstrije, prodam.
tel. 33-376.
šotor tuje izdelave, za 4 osebe,
z dvema spalnicama, ugodno
prodam. telefon 31-831/72, do-
poldan.
lovsko obleko (ne nošeno, kam-
garn), poceni prodam. številka
50-52. telefon 26-073, po 19. url.
varilni aparat, avto prikolico,
otroško kolo bmx, ugodno pro-
dam. breda jelen, prekopa 3,
63305 vransko, telefon 724-024,
od 7. do 13.
ZASEBNA IN H
DRUŽBENA
PODJETJA
nudimo:
- finančno-računovo(
servis z računalniško
obdelavo podatkov
- finančno in
organizacijsko svetoi
FORMIN d.o.o.
telefon (063) 776-04|
--——
Kmetijska
mehanizacija
Gorenje Muta, 10^
popust. i
Akord d.o.o.
Vrbno 23, 63230 ŠenI
Celju
telefon (063) 742-146,'
15. do 18 ure
obiralni stroj wolf ll
pomivalni stroj candy i
trični štedilnik, 3 plin +1
ka (rade končar), mopi
matik, prodam. telef«
726-096.
glasbeni stolp ava
apn 4, ugodno prodam.
38-766.
nov moped-avtomatik
rabljen šivalni stroj
z omarico ah s kovčkon
no prodam. telefon 742'
dober jabolčnikposi
če vino po 12 din in it
- hribovsko irus in lah
gres, prodam. vladimir
strmca 5, lesko, telef«
683.
stoj za jugo 45, letnik m
1000 dem din. protivfl
prodam. kličite na tele*
115, po 20. uri.
kamp prikolico z bam
2+^, staro dve leti, pro*
na 4000 dem din. pro*
sti. telefon 741-698.
traktorsko kiper prikol
prodam. telefon 763-2a
uri.
sod 10001 ter 900 kosov
ga bobrovca, prodam-
sp. rečica 61 laško,
732-040.
trikotno plavo kad«"
motorno žago husquafi*
novo ter rabljeno zan»fl
skrinjo, ugodno proda*
fon 821-166 ali 821-591
traktor stayer18km,5
in 3 fiat 126, od 77 do i
registriran in 101 po »"j
dam. vladimir dram«.
na 17, štore.
točilni pult, apara* '
(ekspres), mlin za
več miz ter stolov, P'0°^^
kličite na telefon (063)
dopoldan.
regal verona, še skoj
prodam. silva čakš.   .
vas 39 b, šempeter v »
dolini. ^
kuhinjo brest ugodn^^
telefon (063) 31-039, r
od 15. do 18. ure.
nov kombiniran šted«"^
nje, 2 plin, 2 elektrik^jj
prodam. inf. popolda"
. nCLASI - INFORMACIJE
5. JULIJ 1990 -STRAN 31
MICO BENUSSI, italijansko
mi stroj candy, poceni pro-
j i^P (063) 34-085.
^^,qcs letnik 1980. fiat spe-
^"127  l^*""*
{!»'        zastavo  101,  peč
#*''^^ysch, bojier 80 litrov, no-
""''tenske police in razne gu-
" "ugodno prodam. Zagajšek,
i«^' jIa, Strmec.
KO PRIKOLICO, motor MZ in
,,ini s«"""'' "flo«""« prodam.
fSon 31-890 P0I6. uri.
^ QPREIVILJENO brako priko-
orodam. Ogled možen v so-
IJo na telefon 25-572.
mo KOSILNICO 157 cm, za
"^Itor IMT, zastavo 750, letnik
rezervne dele in novo
Lko za juge 45 A, ugodno
odam. Ogled popoldan Peter
lateks Tabor 56, 6330 Tabor.
.ijiNSKE DODATNE žaromete
200), trofazni elektro-mo-
' dvigalo za gradnjo, komplet-
j porcelanske krožnike, dvo-
[^(jni pletilnl stroj regina, žen-
,1,0 modro poročno obleko (38),
inoilto peščeno obleko (48),
iigodno prodam. Telefon 36-328,
5dlO. do 14. ure.
MQ HOBELNO OS za les, pro-
Telefon 779-223.
Kozmetični in
frizerski salon
IRIS
Cesta 1/8, Titovo Velenje
Telefon: (063) 856-837
ŽELITE BIH mE, VITKEJŠE?
I novim aparatom MVOLIFT vam bodo odlično pozdravili
ikne, brazgotine, strije, zmanjšali gube, odstranili gubice
okrog^ oči, očvrstili prsi, odstranili celulit in vas rešili
odvečnih kilogramov.
Še je čas, pohitite, poletje bo kmalu tu!
Vabi vas kozmetični in frizerski salon IRIS na Gorici v Tito-
m Velenju! Že po prvem obisku bo vaš videz lepši,
postali boste vitkejši za 4 do 6 cm.
Naročila sprejemajo po telefonu 856-837!
romana
salobir
OPTIKA SALOBIR
Šlandrov trg 23, Žalec
telefon: 713-250
Odprto od 9. do 19. ure
nasveti okulista vsak ponedeljek od 15. ure dalje
velika izbira uvoženih in domačih korekcijskih okvir-
jev in sončnih očal
uvožene dioptrijske plastične leče za očala
fotostekla
Če želite bistveno prihraniti pri vašem družinskem
proračunu, obiščite
Diskont KARLO,
škofje vas 66, 63211 Škofja vas
Nudimo vam:
- konkurenčne cene vseh prehrambenih artiklov
- bogato in pestro izbiro
- ob večjem nakupu možnost dostave na dom
- priprava nakupa po telefonskem naročilu in še in
še
Vabimo vas od ponedeljka do petka od 8. do 20.
v soboto od 8. do 17. in v nedeljo od 8. do 11. ure.
Telefon (063) 35-612.
NUDIIVI instrukcije nemškega jezi-
ka za vse stopnje In uspešno
prevajam vse vrste literature.
Mesto instrukcij po dogovoru.
Branka Vuk, Krtince 11, 63241
Podplat, telefon (063) 824-110,
od 18. do 19.
PLANINCI! Družbo dveh fantov in
enega dekleta iz Savinjske doli-
ne, s katero sem se 23. 7. 1989
povzpel na Triglav prosim, da
se javi na telefon (062) 631-663.
UPOKOJENEC, star 65 let, s pri-
hranki, iz okolice Celja, želi
spoznati žensko za skupno živ-
ljenje. Ponudbe pod V DVOJE
JE LEPŠE.
POUČUJEM latinščino za vse
stopnje (v obliki tečaja ali in-
strukcij). Vprašati na tel. 28-820.
HITRO, kvalitetno, poceni vam oči-
stimo na domu talne obloge. Te-
lefon 24-382.
ROLETE IN ŽALUZIJE izdelujemo,
montiramo in popravljamo. Te-
lefon 24-296.
VARČEVALCI! Nujno potrebujem
protivrednost 600 DEM za eno
leto. Nudim zelo ugodne obre-
sti. Šifra GARANCIJA.
ZA OSAMLJENO DEKLICO, staro
8 let, ki živi v mozirski koči, po-
trebujejo starši eno ali dve de-
kleti enake starostL Nudijo 10
dnevno bivanje, hrana in ostalo
zastonj. Telefon 831-121.
KS Šentvid/Grobeinem oddaja
v najem poslovne prostore
v pritličju KOD, primerne za
gost. lokal in trgovino. Prostor
je v 4. fazi izgradnje. Površina je
195,600 m^ Pisne prijave pošlji-
te na KS v 15 dneh po objavi
oglasa.
NUJNO POTREBUJEM 20.000 din
kredita. Vrnem z dobrimi obrest-
mi (25%). Telefon 33-146.
IŠČEMO OSEBO za oskrbo 80-let-
ne invalidke. Telefon 776-297,
po 8. uri.
STAREJŠA ZAKONCA iščeta po-
moč pri gospodinjstvu. Možnost
dedovanja, lahko tudi prodaja.
Breg 73, Polzela.
ML, 4 fotelje z mizo, pralni
ftoj gorenje, prodam. Telefon
»359, po 15. in po 20. uri.
ymO ZA DNEVNO sobo ugod-
10 prodam. Inf. na telefon 772-
M, Vojnik.
*:STELJICO z jogijem prodam,
felelon 721-091.
"ODELNO omaro (2000 din) in
pisalno mizo (1000 din), prodam,
''eter Zupane, Polzela 232.
'3>«BINIRAN ŠTEDILNIK, cene
*iOO din, prodam. Leonida Vo-
dovnik, Petrovče, Kasaze 28.
I^AKO prikolico prodam. Telefon
52 363, po 19. uri.
'^*'SKO MARATONSKO KOLO,
i^ovo, uvoženo, televizor gold-
37, nov, brezhibni televizor
90'enje in električni štedilnik,
»sodno prodam. Telefon 24-455.
'DVORNO PRIKOLICO, 5 ton kiper
"icamp prikolico z baldahinom,
"Odam. Telefon (062) 812-256.
"^SILNICO ALPINA in moped
avtomatik, prodam. Miha
j"inc, Valentinčeva 39, Laško.
'   in ostale rezervne dele za
^11, ugodno prodam. Telefon
^27, od 12. do 19. ure.
^'^NICO GORENJE In obračal-
, * prodam. Ogled popoldan od
"'e dalje. Anton Hrovat, Vr-
3. Teharje.
PRIKOLICO, dvakrat rab-
garažirano, ugodno pro-
Telefon 24-868.
"t^?^ HIŠO s centralno in vr-
• "^"Pim. Šifra OKOLICA CE-
- "^AR NI POGOJ
ELO v bifeju nudi-
90j,'^demu dekletu, Inf. 32-
Sis''^'-
, '^E pametno vaš prosti
\ r.^l^^^\o zanimivega artl-
Poia "''^en zaslužek. Inf. do-
k^^  "a telefon 27-212, Irena.
W^5'^'-E za delo v bistroju.
I-    ""741.346.
IŠČEM KUHARICO, honorarno, za
kuhanje malic. Samo dopoldan.
Telefon 741-346.
MESARJA - PRODAJALCA ali pro-
dajalko (sekača) z dobrimi de-
lovnimi izkušnjami, zaposlimo.
Dober zaslužek. Telefon 772-
034.
MOŠKO FRIZERKO v Celju zapo-
slimo takoj. Telefon 26-789, do
10. ure ali po 20. uri.
SPREJMEM DELO na domu (lep-
ljenje, pakiranje...). Telefon 27-
793, med 19. in 20. uro. Šifra
HITRO IN KVALITETNO.
STANOVANJA
PROSTOR V CENTRU Šentjurja
dam v najem. Inf. na telefon 26-
268, pop.
SOBO ODDAM dekletu, zaželena
pomoč. Telefon 31-818.
V NAJEM ODDAM dvosobno sta-
novanje za dobo dveh let. Cena
50.000 din. Telefon 26-869, po
15. uri.
HIŠO NA POLZELI s telefonom od-
dam, možnost tudi obrti. Leban,
Celje, Badovinčeva 7.
STANOVANJE oddam. Šifra OKO-
LICA ŠTOR.
GARSONJERO V CELJU na Lavi
nujno zamenjam za večje stano-
vanje. Inf. 39-670, od 16. ure da-
lje, dopoldan 21-215.
OPREMLJENO SOBO, kuhinja, po-
sebni vhod, oddam trem dekle-
tom (lahko tudi družini). Telefon
32-221.
eisi3iliilib
V ŠENTJURJU vzamem v najem
delavnico. Šifra AVTOKLEPAR-
STVO.
DRUŽINA UŽMAH se zahvaljuje
vsem krajanom vaške skupno-
sti Grobelno za vsestransko in
denarno pomoč, ki so jo prispe-
vali za čimprejšnjo ozdravitev
hčerkice Simone, ki je bila na
dolgotrajnem zdravljenju v Ma-
kedoniji. Posebna zahvala pred-
stavnikoma vaške skupnosti Ni-
ku Petelinu in Milanu Konšaku
za poseben trud ter Paniki Pere.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 9. 7.: PEKEL PRAVICE
- ameriški film
od 10. 7.: SODNIKI MIMO
ZAKONA - ameriški film
KINO MALI UNION
do 7. 7.: ŽELO II. del - ameri-
ški film
od 9. 7.: UMRI POKONČNO
- ameriški film
METROPOL
5. 7.: MAŠČEVANJE NERD-
SOV - ameriški film
do 7. 7.: ZELO RAZUZDA-
NO DEKLE - ameriški film
od 6. do 9. 7.: DEKLE IZ KI-
TAJSKE ČETRTI - ameriški
film
od 10. 7.: IZZIVALEC - ame-
riški film
od 10. 7.: HUDA PAPRIKA
- ameriški film
KINO UNION - Mladinski
program
od 6. do 9. 7.: KEKEC - slo-
venski film
METROPOL - Počitniške
matineje
5. 7.: DINAMIT JACKSON
- ameriški film
6. 7.: DEKLE IZ KITAJSKE
ČETRTI - ameriški film
7. 7.: GENGSTERJI NEŽNE-
GA SRCA - španski film
9. 7.: REŠITELJI - jugoslo-
vanski film
KINO VOJNIK
8. 7.: MAŠČEVANJE NERD-
SOV - ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
5. 7.: LJUBEZNI NE MO-
REŠ KUPITI - ameriški film
7. in 8. 7.: WILLOW - ameri-
ški film
KINO JELKA NAZARJE   .
7. in 8. 7.: MOJA AFRIŠKA
AVANTURA - ameriški film
11. 7.: NEVARNA MAMA
- ameriški film
KINO LJUBNO
7. in 8. 7.: ROKSANA - ame-
riški film
10. 7.: PREVARA NA LOTU
- ameriški film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
5. in 6. 7.: KRALJ BOKSER-
JEV - hongkongški film
7. in 8. 7.: NOČ V HARLEMU
- ameriški film
9. in 10. 7.: HRIB SMRTI
- ameriški film
11. 7.: SESTANEK Z NE-
POZNANIM - ameriški film
Nočni kino
6. in 7. 7.: NIKDAR NE SPI
Z MANO - ameriški film
KINO ŠENTJUR PRI CEUU
14. in 15. 7.: RAMBO III
- ameriški film
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 6.30 do 14.30 ure, redna
dopoldanska ambulanta za male živah pa je od 8. do 10. ure, sicer
pa imajo redno dežurno službo organizirano v popoldanskem in
nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Veterinarska služba
v občini Laško je v rednem delvnem času od 7. do 15. ure
organizirana na veterinarskih postžgah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7 ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon: 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, telefon: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Naj
veterinarski postaji v Slovenskih Konjicah je redni delovni čas!
veterinarjev od 7. do 12. ure, od 15. do 7 ure zjutraj naslednjega!
dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na veterinarski]
postni: 751-166. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji i
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14 ure, nepreki-
njeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega
dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna in ob prazni-
kih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 8. julija bo dežural dipl. vet. Ciril Kralj, tel.:
840-112, od 9. julija dalje pa dipl. vet. Drago ZAgožen, tel.: 840-
179.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure pa do 7. ure nasslednjega dne pa je organizi-
rano dežurstvo. Od jutri, 6. julija dalje bo dežUral dipl. vet.
Marjan Drešček, tel.: 741-660.
tovarna žičnih izdelkov p.o.
63001 Celje, pp 44, Jugoslavija
Delavski svet podjetja
razpisuje prosta dela oz. naloge
direktorja podjetja
za mandatno obdobje 4 let.
Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zako-
nom, izpolnjevati še naslednje:
- visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali
strojne smeri
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših
delih oz. nalogah s področja vodenja
- da za svoje mandatno obdobje podajo program
dela.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev pošljejo kandidati na naslov: SŽ ŽIČNA CE-
LJE, Ipavčeva 20, Celje (za razpisno komisijo) 63000
Celje, v roku 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po
sprejemu sklepa na delavskem svetu podjetja.
Novi tednik je glasilo občinskih konferenc SZ občin Celje,
Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah,
in Žalec.
Direktor TOZD in v. d. glavnega urednika: JOŽE CEROVŠEK
Odgovorni urednik Novega tednika: Branko Stamejčič
Odgovorni urednik Radia Celje: Mitja Umnik
Predsednik časopisnega in radijskega sveta: Viki Kranjc
Redakcija: Marjeta Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvirn, Nataša
Gerkeš, Brane Jeranko, Nada Kumer, Edo Einspieler, Edi
Masnec, Brane Piano, Rado Pantehč, Mateja Podjed, Milena
Brečko-Poklič, Franček Pungerčič, Ivana Stamejčič, Zdenka
Stopar, Tone Vrabl, Srečko Šrot, Janez Vedenik.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi.
Tajnica redakcije: Mojca Aužner.
Novi tednik izhaja vsak četrtek. Tisk: ČGP Delo, Ljubljana
Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Mesečna naročnina je
30 dinarjev. Za tujino je letna naročnina 700 din. Številka žiro
računa: 50700-603-31198 - ČGP Delo, tozd Novi tednik. Trg V.
kongresa 3 a, Celje. Telefon: 29-431
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
32. STRAN-5. JULIJ 1990

NOČNE
CVETKE
• Tresla se je gora, rodi-
la seje miška. Ko so v torek
dopoldne celjski miličniki
dobili telefonsko sporočilo
o domnevnem pretepu na
Teharski 51 v Celju, so se
psihično pripravili na po-
sredovanje in umirjenje. Pa
se je pokazalo, da vsa stvar
le ni tako vroča, ampak so
se Barbara B., Pavel K. in
Boris O. le sporekli. Prav
potiho to najbrž niso poče-
li, so se pa po opozorilu mi-
ličnikov kmalu ohladili in
umirili.
• Na Trgu svobode v Ce-
lju je v sredo dopoldne spet
nekdo omagal in se z mali-
ganskim nabojem zložil po
tleh. Je pa dogodek precej
vznemiril moralno in estet-
sko uglajene občane, ki so
pokhcali miličnike. Ti so
Velimira I. iz Celja vzeli
s seboj in mu ponudili iz-
treznitveno kamrico, zaradi
kršenja javnega reda in mi-
ru pa bo šel Velimir še
k sodniku za prekrške.
• Nič posebnega. Mož je
v sredo tepel svojo ženo.
Kdo ve, kako dolgo bi še to
počel, če se po telefonu ne
bi oglasila ženska, sestra te-
pene reve. Miličniki so se
kmalu oglasili v hiši Pod
gradom, a jim mož oziroma
svak ni hotel odpreti. Kljub
temu se bodo pozanimali,
za kaj je šlo v tem primeru.
• Tudi s svaštvom je
včasih kaj narobe. Jugo-
slav T. z Opekarniške v Ce-
lju je v petek zvečer zapro-
sil za posredovanje, ker se
je nadenj spravil svak. Pa
se je pokazalo, da vse sku-
paj le ni bilo tako hudo in
da je šlo le za ostrejši pre-
pir. Če se hočeš znebiti ne-
prijetnega gosta, je pač naj-
lažje pokhcati miličnike, bi
bil nauk te cvetke. Kot da
miličniki nimajo kaj bolj
pametnega in koristnega
početi.
• Marjan P. z Robove
2 je v soboto kršil javni red
in mir. Sostanovalci so zdr-
žali do dveh, potem pa jim
je prekipelo in so se obrnili
na mihčnike. Ker je Marjan
razgrajal pijan, se je do
Ljubljanske ceste peljal
v miličniškem vozilu, na-
slednji dan pa odpešačil
domov. Kako bo prišel do
sodnika za prekrške, je
pravzaprav vseeno.
M. A.
Neodgovorno do odpadkov
Tuai malomarno onesnaževanje okolla le kriminal
Medtem ko smo verbalno
sila zagreti za lepše in
zdravju manj škodljivo
okolje, so se delavci Uprave
za notranje zadeve Celje,
oddelka za zatiranje krimi-
nalitete, soočili z dokaj kla-
vrno podobo odgovornosti
na področju ekologije, ko so
V aprilu in maju izvedli ak-
cijo preverjanja stanja, pri
tem pa se osredotočili pred-
vsem na stanje v podjetjih
oziroma tovarnah in tovar-
niških dvoriščih ter na raz-
nih javnih odlagališčih.
Za akcijo so se odločili
predvsem na osnovi analiz
minulih dogodkov, kot so iz-
litja raznih nevarnih snovi,
pomori rib, zastrupljanja tal
in podobno. Te analize so
imele namreč skupni imeno-
valec: malomarnost človeka
pri ravnanju z nevarnimi
snovmi, saj je bilo primerov
slabega vzdrževanja raznih
naprav in embalaže za skla-
diščenje  več  kot  preveč.
V akcijo SO se vključile tudi
inšpekcijske službe iz vseh
osmih občin na Celjskem ter
delavci postaj miUc.
Na območju UNZ Celje so
opravih pregled v dvaindvaj-
setih podjetjih. V nekaterih
so občinske inšpekcijske
službe že predhodno izdale
razne ureditvene odločbe, ki
terjajo večje investicije, kot
so izgradnja skladišč, zame-
njava cistern ipd. V takšnih
primerih so v akciji preverja-
li pristop k uresničitvi zahte-
vanih nalog oziroma do se-
daj opravljeno delo.
Predvsem jih je zanimalo
stanje razhčnih naprav in
ravnanje s posebnimi in dru-
gimi odpadki, ki pomenijo
resno nevarnost za okolje, za
ureditev pa niso potrebne
velike in drage investicije.
Potreben bi bil le odgovor-
nejši odnos do te problema-
tike ali preprosteje poveda-
no, nekaj dobre volje.
Takšna javna komunala odlagališča niso primerna sredi najlepših polj, toliko slabše pa
je, če je sredi odlagališča velika luža z odpadnimi olji in ostaiiki galvane.
Ogled stanja je v večini
primerov kazal neodgovoren
odnos do posebnih odpad-
kov, ko v podjetjih še ne ve-
do, na kakšen način bi jih
uničili ah primerno deponi-
rali. Sodi s posebnimi od-
padki niso bili opremljeni
s podatkom o vsebini, tako
kot to zahteva Pravilnik
o ravnanju s posebnimi od-
padki, ki vsebujejo nevarne
snovi. Nemalo je bilo prime-
rov, ko so bili kovinski sodi
v slabem stanju, razžrti od
rje in iz katerih je iztekala
vsebina. Palete, na katerih
so bili sodi z nevarnimi snov-
mi naloženi, so bile v nekaj
primerih polomljene in tr-
hle, zato je obstajala nevar-
nost prevrnitve ter poškodo-
vanja embalaže. V vzdrževal-
nih, avtomehaničnih in dru-
gih delavnicah so se soočili
z   malomarnim   skladišče-
njem olj in maziv, predvsem
odpadnih. Iztrošena motpr-
na, kompresorska in druga
olja so našh v odprtih kovin-
skih sodih, v vedrih, na ne-
utrjenih podlagah, zemlji, ki
je bila močno zamaščena,
ponekod tudi v bUžini ja-
škov kanalizacije za odvaja-
nje meteornih vod. Udele-
ženci akcije preverjanja sta-
nja so naleteli tudi na malo-
marno ravnanje z nevarnimi
elektro-transformatorji, ki so
ostah »pozabljeni« na neutr-
jenih tleh, kamor je iztekalo
transformatorsko olje. Ene-
ga takšnih so našli tudi v bli-
žini kanalizacije meteornih
vod, kjer je sled na asfaltu
vodila naravnost v kanaliza-
cijo. Enako je s stanjem skla-
diščenja razhčnih kislin in
drugih jedkih tekočin v ko-
vinskih sodih in drugi emba-
laži, ponekod na neutrjenih
tleh, brez nadstrešja, višek
malomarnosti pa je, da na
nekaj sodih in plastičnih po-
sodah kisUna ni bila zavaro-
vana niti s pokrovom. Po
skritih kotih tovarn so ležali
nLyrazličnejši akumulatorji,
nekateri poškodovani, okoli
njih pa so bili sledovi izteka-
nja kishne po tleh oziroma
v zemljo ter kanalizacijo.
Marsikje slabo vzdržujejo
ventile na velikih kompre-
sorjih, na cisternah s kuril-
nim oljem ah mazutom, po-
sledica pa je iztekanje vsebi-
ne. Našh so tudi nekaj pol-
nih 200-hterskih pločevina-
stih sodov, ki so bili v tovar-
nah »pozabljeni«, tako da ni
_ mogel nihče »izdati« vsebi-
ne, ne nje starosti in ne last-
nika. V nekaterih so bila tudi
draga, a žal že pokvarjena
barvila, laki in druge snovi,
kar govori tudi o, milo reče-
no, slabi gospodarnosti od-
govornih.
Vsi takšni primeri so za-
pisniško in fotografsko do-
kumentirani, kar terja tudi
takojšnjo odpravo napak in
nemarščine.
Ogled stanja je tudi poka-
zal, da je stanje tam, kjer so
odgovornosti jasno zapisa-
ne in znani odgovorni za po-
samezne dejavnosti, nepri-
merno boljše. V takšnih po-
djetjih se za varstvo okolja
čutijo odgovorni tudi osta-
li, ne le vodilni in vodstveni
delavci. Kjer so za ravnanje
z gorivi, mazivi, barvami,
laki in drugimi snovmi do-
ločeni posamezni delavci, je
tudi boljši nadzor nad pora-
bo in mnogo manjša nevar-
nost požarov, eksplozij in
ekoloških nevarnosti.
Ta mini vpogled v ekolo-
ško kulturo in zavest je bil
žalosten in n^brž tudi vzor-
čen, saj je težko verjeti, da je
akcija zajela le najtežje pri-
merke in da je drugod podo-
ba bistveno lepša. Vsa čast
izjemam. S takšnimi in po-
dobnimi akcijami bodo
v UNZ Celje nadaljevah, in
skrajšani čas je, da se odgo-
vorni za tovrstna kriminalna
dejanja pogosteje znajdejo
na zatožni klopi. Pri sosedih,
ve se katerih, se zaradi takš-
nih lumparij majejo stolčki
in brezkompromisno ustav-
ljajo tovarniški stroji.
MARJELA AGREZ

Ustanovljen policijski sindikat
Koncem junija je bila ustanovna skupščina policijskega
sindikata Celje, ki je razpustila dosedanjega ter ustano-
vila Območni policijski sindikat Celje.
Sestavljajo ga člani, organizirani v sindikalnih skupinah
na območju UNZ Celje. Novi sindikat se bo svobodno in I
enakopravno povezoval, združeval in sodeloval z drugimi
oblikami sindikalne organiziranosti kot neodvisna in samo-
stojna stanovska organizacija.
Novoustanovljeni Območni policijski sindikat Celje se bo]
zavzemal predvsem za pravično plačilo za delo, takšno, kij
zagotavlja dostojno življenje delavcev, za pravico do človeka
vrednih delovnih razmer, pravico do znanja in usposoblje-
nosti delavcev, nudil bo pravno varstvo članom in sindikal-
nim zaupnikom ter se zavzemal za vse ostalo, kar vpliva na
materialni in statusni položaj delavca.
USTAMO
PORUMENELE
STRANI
Zbira:
Miloš Ulcar
Slovenski narod, 1925
Tatica Dana na sodišču
Predsednik: - Dana, radi tatvine ste že sedeli pri nas,
vendar ste spet kradli.
- Revica sem, v zaporu sem porodila hčerko in še
zelo slaba sem.
- To Vas ne bo rešilo zaslužene kazni. V svoji tatin-
ski praksi ste se že dokaj izpopolnili. Kradli ste letos
v Vitanjah, Žalcu in Celju, pa še kod ste hodili. Kradli
ste vse, kar Vam je prišlo pod roke: obleko, perilo,
otroške vozičke, steklenice, mleko, jabolka, kruh in
celo dudke. Ukradli ste tudi zlato in srebrno uro.
- Priznam, da sem vse to kradla, kar ste rekli.
Kradla sem pri mnogih ljudeh, toda pri vseh po
malem. Tako niso bili mnogo oškodovani.
- Res nimajo okradeni posebne škode, ker so Vas
pravočasno prijeli stražniki in zaplenili ukradene
stvari. Sedeh boste pol leta v težki ječi. Ah ste z odmer-
jeno kaznijo zadovoljni?
-Zelo sem zadovoljna in kazen sprejmem.
PROMETtii
NESREČE
Z avtom v otroi^;,
v četrtek, 28. junu,
uri, je prišlo do pro^
sreče na mestni uii"''"!
venskih Konjicah.    ^
Voznik osebnega
la David Ozebek iz sfij
Konjic je vozil po Gu J
ci proti Milenkovi cest
zapeljal v levi nepregieV
nek, je vozil po levi sW
v času, ko je iz nasproti'
pripeljal s kolesom u
K. S.  iz Slovenskih v
Kljub zaviranju in ^2
avtomobila je prišlo dohS
pri čemer se je otrok tel
lesno poškodoval.      '
Trčenje na
dovoznem pasu
Iz smeri Trojan proti j
je v petek okoli 13. ,
tovorni avtomobil ik
Zdravkovič iz Maribora
V bližini bencinske čn
in odcepa stranske cea
Brode je dohitel kolono.
čih vozil. Ker kljub zaNiJ
vozila ni mogel pravoč
ustaviti, je zapeljal na do;
pas za bencinsko črpalko
su, ko mu je iz nasprotnei
pripeljal voznik kombinj
ga vozila Anton Krečazl
skega. Med voziloma je;
do čelnega trčenja, v kal
je bil Kreča hudo telesa
škodovan.
Na cesti usodno
zadel peško
v petek popoldne se j(
petila prometna nesreč
Kidričevi cesti v Rogašk
tini.
Voznik osebnega avtoi
la Peter Bratuša iz Bres
je vozil iz smeri Rogatca
centru Rogaške Slatine. J
dričevi cesti mu je z desm
ni prečkala cestišče pešk
zabeta Vodušek iz Ro|
Slatine. Avto je trčil v peJ
jo zbil po cestišču. Pripelj
jo v celjsko bolnišnico,^
kasneje poškodbam podi
z vozilom v obcei
Jarek
v nedeljo, 1. julija, j
20.45 uri prišlo do proD
nesreče na lokalni cesti
novljah v Celju.
Voznik osebnega avtoi
la Matjaž C^hen iz Laške
vozil iz Ljubečne pretil
V Tmovljah je, v ostrem i
preglednem ovinku, zal
na desno stran cestišča,
da je zapeljal čez bankii
nato obstal v meter glob<
jarku. V vozilu seje hudoi
no poškodovala sopo
Alenka Kosec iz Trnove^
Smrt kolesarja
Do     prometne   .
s smrtnim izidom jej
v nedeljo, 1. julija ob 21.>
na lokalni cesti Cesta m
brovo. X
Po cesti iz smeri tjro«
skega jezera proti Celjuf.
la osebni avto Suzana ^
Ko je po Cesti na DobroJ
peljala do odcepa za
brojsko uUco, je na cesu
doma zagledala kolesc
haela Velenška. Zaradi ^
ob robu cestišča je zavii'
vo in hotela kolesarja od
vendar ga je s sprednji .
nim delom vozila z^de' j
nje kolo. Kolesarja je
pokrov, nato pa še     ,
vozila, nakar je obležai
vozišča. Tam je kolesari
šek tudi umrl. Žalje^oj
prižganih svetlobnih
opozorilnih teles. V ne .
se lažje poškodovali   |,
niča in njena sopotm
na Petrovič iz Celja-    j
I--
Ljubezni in kaš^^
ne da skriti
(Herbert George 15^*
Najteže je člove^.
v sebi čuti osait^^
(Ivo Andrič 1»^*'