ilgžfno tekoči račun it. 21. — Conto corrcnic con la pasta.______                                                                                              Poramczna HcviVza 20 tlolirJt,.
hhaja vsak ponde-
hck in (ctrtck po-
poldnc.
»tune za cclo leto 15
^•> *a pol lela 8 L*
*« vetrt Ma i L. Za
inozemstvo cclo leto
35 L.
Na narorila brez do-
Voslane     naročnine
<s'fc ne moremo
n        ozirati.
^PoUle Kemperle
mm ml a
štev.19              VGoria,vcetrtekö. marca 1924.             La. vu.
A/cfrankirana
pisnta »c n<   ¦¦.;¦>¦'
ma jo. ()gla>i s*> ra-
i-unajo  po   'V-wo-
rn  in ne fJ-n'-ajo v
naprc;
List izdrija konaorri
(iOHlfiKEb7!<sr,.L
Tifk. Jvch v 'j'.rici
via M orell \ 76.
Uprava  in   '';"..>..•
ulica Maw-H {,..
(vrej  Seuoi •'-';
mm i raznärodovanje?
. V zadnjem času se je razvnela v
^ijanskem časopisju osiia pole-
^ika u postopanju z naso slovun-
skö nianjšino. Videin stoji na sta-
Jj^u, da Se niora nas raznar xiiti,
k(ir le nj» ta naf-.in postitiii'ino mi
P^avi državljani in bodo zasjgura-
ne državne meje, Trst in («orica pa
Pi*a\ita, cia je tö povsem zgrešt no
načelo in ,|a w mora zlasti sedaj
P° Kporazumu z Jngoslavijo posto-
PatJ z nanri kot enakopravnimi in
*n&kovrHlnimi državljani slovans.
jVfrodnosti. Svoje stalisce vieine-
Jjujela Trst in Goriea v prvi vrsti
f dfcjstvoni. da   Videm dosedaj   ni
niJ'l nikoli npravka z   narodnostno
P°»tiko in da je zato ne razuine.
vslc^i voliliiega boja, ki se .je raz-
l! in vsled težkega položaja, v ka-
^-m /ivimo, se ixuT-emo spusrati
, to polemiko. Naj navedemo samo
*jatek izvlečck iz g«riLk*j«;a lista
>Ui V(k<» ({j (Jorizia", ki dokaztiju
J^no razumevanje položaja, ko v
uv^lniku 7. (Inc 4. t. m. piše:
, ^Kot (!ol>ri poznavalci razmer in
^zdvoniMo pravilni tolmac'i !.jwd-
n»"11 ("ustvovaHJa,   pošiJjaino   da-
('s» ru* friede    na razne brzojavne
™'rave in u(?anostnv  izjavc radi
PUjsu^.,    ^jjio-ra sledei-i    resni o-
^ r>11n:    Kpoznajte in proisčitc naj-
t.Lni^ljckn]e in potrebe in potfm....
pisite.«
in l^J»fif*e gorinkefra lista raziime-
st°j r^.ržuea.ni in (»oriraui ži\i,jo ž<i
i}( ,^A!l v najožjih siikil) z »ami,
V|?naj<> naš zniuaj, presojaj» pra-
• n<> »av«. ležnjc in vedo, da sino
1 2>iV(>dni in olikani l.jud.i« n«1-
WUl)ni' (hl hl «siiajili mircKl, ka-
Ua'^1.1 pripadamo. Oni, ki s$) z
K\  'lm?H s'f<-r   že nino^o   osirih
te/v1 '*' W(> st' *m nas nava<'^' ^"'^
t«..'1 j| kot enakovej.javne    in    zna-
ži/"1' ^11*'*' vcdo, da je mirci» so-
^e^ ,Z nani' n><>j»oče in dosegljivo,
Prv"Krn° niiroljuhni in je nam v
Živi' Vrs^ njl roi^i povzdijBfa fjosp.
gr(;0en3», ki je vtrpe.lo vsleil
hi\Alii v°,i"«' (oliko smrtnih sun-
sy .* Ve^o pa tiidi, da smo vsled
^ '\l* Ul'Ho/:ii do materiiu'ffa jezi-
l<i sln Po tolikih poliiirnih hoilmh,
^s ° Vr^(''e preko nase«j;a ozenilja
^i^Os<>»ni, da bi zatajili svojo na-
tj.(jll1(> :'aves1. Vm/mu')u nas in imajo
HjO|l° prepričanje: kakor je sra-
^K)11?'   (t' ^nI'".ijni1 zataji svoj na-
p  n.ftt*.
Mi °,n'*ovstJno sc nam zdi. da bi ho-
>D t]r ^azaii opravičenoKt  tržaskili
' ^m)ri^ci!l <r(!i1<^- ^ai -i<? vendar
I'l'iv^0^1"')^1 *n najpriprosii'jsa
^(j 1('51 vsakikga floveka, da pri-
ko( ,Ul se izživi v on em narodu
j)^lv.ll^rejrji sin se je rodil. Ta
»io' /.il('a \il neporusna in tako sploš-
^i)\.'J*V|*fika, da ji nič ne more ško-
^jnpV <'I'JK^V°9 '':A> sv ie 5>ar nczna-
1  ^<!i  i V l>r(t(ia^«    I'reprifani   smo
,  V|(| ('° dim duše,   da   ffospodje v
8;ot(^ ^- M"<'i   s«'<-i*   i^raliljajo v
jfcj0  ft Hamene, leda jib ne spostu-
\ *). ^i že prišlo do v«»lja\e nate-
^o        ^<>s*oJno "VNakeffa nanula:
^'Ofn ''^'^^pravno sožitje   narodov
tt5tdraviti izmufeiu» flav^šiv«.
Kaj sejjodi po svetu ?
I     .ttvekrvjiii. vojiia je prin^in yauv.- .
¦«ovalwm velikanski i:^on,    katere- j
i ^va so si potfin v Pnrr/Ai   razdel.ili. I
j Za, največjimi    kosi     so   po^nibili
Angle/i   iu  Franco/i    in.    pobasali
; skoro vse nemske kolonije.    Z vso
; silo so s(i ym An^]eži    in Francozi
'upinili, da bi ludi dru^i ka.j dobili
j in so posebno    Itjulijo    odivivali od j
i plena.    Vso za-hieve  Itali.i<* so kar j
i za.poml.oma, (xlliivali Tn ji Jo oblju-
))ili, da. sx' bodo mcjc    italijanskih
j.afrikanskill  kolonij  >>poprav;iJe«.
|     .Sivnr je    liila    z;i    itaJijo    tako
^¦i'cnka, d.a je njeni    odposlanci    v
l^irizu niso lioieili    zlepa    požreti.
ifaiijani so se. sklicevali na slovito
»Londkmsko po^,odbo'< iz lotct. 1915.,
v kat(M'.i so ji bile obljubljene po]e^
l>almacije  tudi  uove  kolonije.    Xi
nič p(;ina^alo! An^lcži in Fj-ancozj
{so bili /(; polozili i'oke na ^Jen    ii?
\ :¦¦¦<) bili ^lulii za vso Imsedo. zrihtcv«
j in ])rošnje Italije.
V inaju 1911).    so    ..     jioaajanja
mod   Ilalijani   in   Angleži    Jazbila,
češ da ni mo^ooe pj'ili d<; spoiazu-
?na.  Istotako se je z^odilo s Fran-
eozi. ITp, <l;t bi   Itailijn. dobila knko
novo   kolonijo,  je  1orej   s])iav.'il   ""
vodi. Zopot <ioka.z, da volja  \   ;
tiki nase^a oasii   1(- mor in kdor j-
sibak, da skripa. z zobmi.
Drugič opebarjeni.
Ko je It.'iliju videla, kako sioje
stvai'i, se je zadovoljila, z drobti-
naini. Njen znnanji miinisi«»r Til-
ton i se jo pobotal s Franeozi in
An&'lezi tor podpisal 12. in )'A. sep-
1einl)i"a 1919. dvo po#;<wlbi, s kato-
rima. so ^ospodje obljnbiJi Italija-
iioni malo .spremombo na. mojaJi
rIV.ipolitanije in ('ii-ejinjke tor
kobvnijo ^Sonia'ije. — Te spre-
nieinl)e l)i morale iti delonia. na ra-
čun An^lezev. I'niva malonkost,
ee pomisümo, da si a (xlsla tako
gospodi An^lež kakor tudi ^ospofl
Francoz tako tezko natovoi'iena iz
par-iske konfer<>nce, da sia komaj
nosila. rr<Kla kaj se jo z^odilo!
Fra'iicoz je svojo oliljuho di-zal,
An^lez pa je Italijaiie so onkrat
j)ošteno opeliaril. Od Iota 1919. do
danes se ni An^lez niti s<» pii])i'a-
vil, da. bi .izvršil dane obliube. In
vendai' je An^lež podpisal erno na
))o]ejn ])o^odbo, ki je veljavna!
Diplom at je se znajo yedno   izviti.
Da bodo na.ši l)ra.vc,i vedeli, kak-
sni so auglo.skI dip]omatje, jim
liioiiiiino razložiti, ka.ko je ])iiš;lo
do to<;<i.
Jjota 1919. se je An#lež kakor
roo(»no, ])isnnkJio obvezal, d,a popra-
vi Italiji mejo v Tripolitaniji in
da ji odistopi v ta. nani(;n kos ogip-
tovsko^a ozenilja. K^'pt jo namreo
na nieji rri'i|K>litaiiij«* in kor je An-
glo/ gospodar Fgipta, zaio j*,1 mo-
gol s pol no moojo obljidtiti zom-
Ijo. V torn so -so pa izvrsilo v Egip-
jiu   nekaiere   politioiio    spn'inoinbo.
j lOgiptovsko ljiulsfvo si jo priljo-
rilo avtonomijo in ima wdaj tako
zvano politieno noo<lvisnost, kar
pa ni za Angložo nio posobn(?g«.
Ako dajo Angloži onom dolu svo-
je drzavo avtonomijo, todaj irno-
unjejo     oiii   to   I'Kilitieno     neodvis-
;;osf. Tcd:i AngJoz una. JvJjub t"niu
ko popolno oblast na<l tako doželo
in o njoj sovoda tudi konono odlo
ouje.
Sodu'ij, ko jo trolta izpolniti ob-
Ijubo in dati ItaJiji zemljo, se pa
kar naonkra/t vzdigne Angle/ in
roco: »Gospodje, incni je yj\], tod a
jaz no morem nio mojo popraviti,
kajti j-azmero so s-e -spremenile. E-
gipt inia svojo politieno noodvis-
uost, on jo gospodar, nanj mj ol»r-
nito, / jjjim se zmenite!«
Tako si jo Angle/ umil roke. E-
gipt y>«!, pravi:  »Jaz nisem  sklenil
'nobeno yiogodlio, n.isom nioesar ob-
jljubil, mono stvar    nio    v.c   britm,
obniito so v lx)ndo!n!«
Xasi bravci imajo pre<j >.eboj
ipriston sluoaj pol it i one navihano-
i-sti angioško diy>lomacijo.
NiiibaJand.
/, drugr  .>1r^ni  jo    ]>a    o-i.ijubiJ
Anglo/   Italiji  tudi  yx>pravo   mojo
v »Somaliji, in sioor jo dejal, da bo
iodstopil  Italiji dezolo, ki so Jinomi-
ijo (jriubabind. Zakuj ji pa to dozoJe
mi so izroril.' (jiubaliind jo prav /a
prav     majbnoga     pomena.     toda
ri.-jsi        '        ""                    vpo-
"   \' zahi'b. - -                .          i  so-
d(*bno  po 1 iti ko,  jim   hočomo    stvai*
iumlo   popisati.      Kakor   smo   po-
jvodali, jo Angilež lota J919. oblju-
bil   Iialiji  (Jiubaland.    Obijuba    jo
jbila jasna. in toona, uu njoj so   ni
jdalo nio zavijati in moekati. Toda
iglcj!  l.ota V.KO). obljub,  Angloz   I-
jtaiiji nov kr>s zomljo,    i > L" pravi
so voo ko Jet a 1919., t<Min '-.-looasno
jVtakno v y>og(xlbo nodol/.no i/javo,
I da bo izvrsil  svojo obvez >   seve lc
! todaj, ko  bodo rosena    vsa   vpra-
Js.'Uija mij'ovjjo  koni'oronoo v  J'ari-
zn.  T(; izjavo jo dal />apisati    An-
. g'e/ lord Milner in    sioor   jo    >to-
,j;I  to tako krotko in noopaz.no, d;i
ni mislil pri torn nihoo nio hudoga.
Danes pa vidimo, kaj je lista. izju-
! va pomenila. i>i!a. je za. našo drža-
|vo prava paist.     Sedaj ko  zabtova
i Italija Giubaland,    pravi    Angle/:
i^Pooakajto vondar!  Saj jo zapisa-
II'),  da bom  izvršil    pogodbo    solo
tcdaj,  ko  bodo  vsa vy>rasanja   mi-
rovne koiLfei'enw žo   rosona!    J)a-
nes pa ni resona niti polovioa A'sob
ivprašanj.  Vojna odškodnina  Xem-
eije  in jiestolo drugih    Mvari mo-
ramo proj uro<liti!'<    Ysak    olovok
vo, da so ta vprasanja lahko zav-
looojo v neskononost    in tako    bo
Anglo/, oe lioeo, izpolnil  svojo ob-
ljubo sole na, koncu svota.
Velika nevolja
so jo y>ol:istila vso italijansko jav-
nosti radi iakoga postoj)anja An-
glo/ov. V tob dnoh piso oasopisjo
nase di'/ave ogoroono protesto pro-
ti zabrbnosti in iiinavšoini anglos-
kib drzavnikov in poudarja. da ni
oasino za svotovno volesilo, ka-
kor jo voJika Britanija, da so taJko
zavijasko o<ltoguje svojim obvo-
zam. To bodo lorej naši naj-oeniki
slisali a.li oitali, da so bijo mod našo
drzavo in Anglijo boj radi Giuba-
land a, bodo vedeli, za kaj gro.
j Tz spora razvidimo: da so An-
!«l''zi. ki imajo ono pot'mo vso    zo-
moijsKo obio v svojj oj.'iasti, bijojo
kljpb temu trdovraino in zilavo /a
najmanjšo    krpo    zomljo.    \' trdo-
vr«.i.tufj.sti   in   nepopustijivosti     Je/j
inw. /Vjiglozov, iz tega se je razviJa
njihova svotovna drzava.   Na-^
jo   (iiubfiland  sijajon   primer
derne  hinavsko  politike    kapitaJi-
stienilj dj-zav, ki zasledujojo svoje
oiljo zvito, zabrbtno in brozobzirno
i/rabljaj(><: svojo moo proi"
Aim no glodx* Jia poilpisane ;   ^     •
in   svooano  obljubo.    Tako   dolajo
mooni    s    sibkimi,  ravnotako    pa
ravnajo zopet šibki    z    najsibkoj-
Simi. () kaki kršeanK.ki   pravienosti
ni iijkjer  slwlu,    staJnih,    spiosno
yeljavnih  mm*]  modei-iia imperia-
lists on a, j>o)jtik'i no pozna.
Imc  „Hranilnica"   zacr  jam
prepovedano.
„Goxpod-arski lifts' ki j* ror,«    >r \z-
š(i pise:
Mi nisi'.... .- ,-.....,...                   ,M(-
da.TKt.vo jo poslalo prej.                   nn-
ših krajov dopis gl^.do jjjusjov---.' do,-
narniii znvodov. Xa po<llagi !<iga
pisma so inorali proi'okti pozvati
v^" :;-^M,Mvr. i/i .,,:.;jo v Hvoji tvrd-
k                                         rispannio'   all
]>0   .-'i(>VOJi.vi;<;    .. ¦ .           "                   rj.;, ;    po-
skrbe, da do 29.                 _' i  1" be-
sodilo iiadoinostijo / drugif
Potrobrio je torej, da v,-o z-.'dii-
ge, ki ko po teb doloobuii prizadote,
sklioe'            rej ob,'ni /bor v ta ua-
mon,         j,..monijo tvrdko. Držati
se je strogo doilcn'-il lastnih pravil v
kolikor govore o spreineinlii pravil,
koj- gro tn za take/ spromembo. Po
v Iiii vs'-tujojc piavila glode 'oga
.]>»; obnodoloobe,n. pj- da mora biti
I:1, toeka izroono n.ap(/vedana v va-
b j J u (dnovnom redu); koliko cl :iov
moj-a biti navzorib, da sjne (>;>č,ul
zbor o tern skJopati, s kakšuo veci-
•!s He sklepa o spremfüibi (po nava-
di z 2/3). Ako prayila dnigae-o ne
/abtovajo, mova biti n:i obonom zbo-
j'u navzoo vwij dowti del ei'anov, ki
sk.ley»ajo / z/:, voöino. (llode dn«'vne-
ga re<la vcijn spl«»b zakonito na(?e-
Jo, da so na ol»enoni zb«;ru ne sine
sklopati ') predlogiii, ];i niso bili na-
povedani po dnc-vu« m red«, r/izen
o preilJo-zu, da so skliof- izredjji ob-
en i zboi- / gotovim dTj.'vnim rodonj.
Kakšna inx-ria bosto izbrali? J^;ih-
ko jo tarn, kjer ,io sam<» ena posojil-
nioa. Naslov naj bo kratok: Kmet-
ska posoji^niou v .. ..   ali    Ljudska
posojilnioa.....Co pa je v oboini zo
Kmotska posojibiioa, se bo dosoda-
nja. Hranilnif'i in pf;S(»jiln.ica. mora-
Ja prekr-.f.Hi v , l;inn( U<> nfivoiil-
nioxx'.
Pri tej pnJoznosii opozai'jajjio >;u-
flnjgaije na to, da se mo-j-ajo v(id-
jno t(XMio dr/.-iti n ^istrir.'inoga ime-
na. Tako m- n"ka zadruga voasih
pwJpisuje »Konsumij^ drufitvo«,
drugio zop-'t -'jospodarska Tz<wlru-
ga«, Iretjič pa «Kineiska zadruga«
itd. To no smo biti. Co so kliees Ja-
no/ Breno^lj, ostanoš Janez \>><.
oolj do sn]r>i,/'O si u:i z^koniti ji.
no das spr^menilj m-jona. To jo zelo
važno! Na/-olstvo, ki no ve imona
svojo zadrucro, ni vredno, da jo vodi.
i'ri podpisovanju   ne    zadostuje
samo bekorflilo; n. r>r.    Kmetska po-
gt.ran 2.________________________________________________AvrOBIš > >A STRAŽA«
sojilnic.ii :ia Biv^u    aiui/ak je i.n.":ui!
vedno -dod/iti če. >vpi.sana zadruga
z neomejenim jamstvom.«                I
Ce žu moranio tvrdko sprcmoniti.«
popravimo tudi stare iznaze >regi-
strovaiia« in »zaveza«  in vpeljimo
povsod cnotnost v tell pristavkih.
Počat inoni odgovarjati dobesed-
r.o ^ri sodniji prjjavijeuenm bese-
dihi tvrdke! Kdor niina pečata, mo-
ra isto bosediJo n.apisati. Peeat ))rez
podpisov niina nobenc vrednosti.
Podrobna navodila g.lede xapis-
nika občnega zbora in prijave spre-
memb d obi to pri Zadruzni zvt*zi v
Goriei.
i
DNEVNE  VESTI
TR2A.SKI  SKOF                  i
msgr. dr. Fogar, odpotuje v Trst da-
nes popoldne z južnim vlakom ob 3.
Mlademu vladiki želimo obilo sreee
in blagoslova božjega!
OD DELAVCA DO MINISTH^'^OA
PREDSEDN1KA.
Sedanji angleški ministrski predstfd-
nik Mak<loimld ;,c izscl iz najuizjili
plasti lju'Ntvii. Kot in lad fant ji> pri-
bd pes v London, kjcr je liašel lakoLo
in pomanjkanje. ..Ko seni korakal po
ulicah s praznim žolodcem", — pravi
Makdonald — „sem b!l nevoščljiv mla-
tlim razprodujalcem časopisov intern
gledal z zavistjo na nosaee in postroščke.
Kako srec'en bi bil tedaj, ko bi bil mo-
gel postati tudi jaz cestni postrešček,
a nato risem smel niti misliti. Eno
colo lcto sem nato delai v mrauni kle-
ti in pr>pisoval račune. Od toga sem
se prczidjai. Moja poglavitna hrana
je bila ovsena moka, ker je bila bolj
po ceni. Zame ni obstojal luksus. da bi
pi] kavo in c-aj. Kmalu sem ugotovii.
da more mrzla voda prav dobro nado-
mcstiti eaj in da ima izvrsten okus.
Moj uvadni delavnik jo trajal od 8. lire
ure zjutiMJ do 6. popoldne. V resnici
new pa začel delati že ob 4. uri zjutraj;
btudiral nmv. nanirec gospodarske in
politico kn.iige. Spat sem logal ob 11.
uri zvefer, ker «em hodil k najrazlie-
nejšim predavanjem in tečajem".
Tako popisuje prvi mož na Aimlfh-
kem svojo revno mladost.
PROTI VOLILNIM NASILJEM!
„Nekalu-i iašistovski voditelji" —
pise „11 Giornale d'lta^ia" — so pri teh
volitvah nekod grozili svojim nasprot-
nikom, todfi državna oblastva so jih
poklieala. k redu. Gospodjo namrec po-
zabljajo sledere: kdor krsi propagan-
dtio svobado pri teh volitvi:!». dajc o-
poziciouiluim strankam priliko, da se
prikazuj ;jo kot žrtve in raznesejo v
inozeuistvo svoje pritožbe."
NAJBOL.TSA DOT A
Star kuu'tovalec iz Vipavski- iiam
pLšo: „Zvlaj o Pustn, ko se sklepajo po-
roko, se kaže, kako malo pravn dote i-
majo niladi ljudje. Par sto lir ali tudi
tisočak — to je vse prav malo. Najbo-
Ijsa dota so pridne in zmožne roke.
Kako to? Pridnih rok iniamo, a zmož-
ne, izuč>ne pa so prav redke. Stariši,
ki shin ne morejo zapustiti zemljišea
bi moraii skrbeti za to, da se mladi
deeki izm'-ijo rokodelstva ali kake obr-
ti. To je najboljia dota, tako bodo mo-
gli mlad?iiiči si ustanoviti dom. Ali bi
ne bilo firav, ko bi iuiša dništva pos-
redovala pri mojstrih na Primorskem
in drugol, da bi «e kmečki dečki izu-
cili pri njih?" —
Res, prav pameten predlog.
SETklESTRALNI IZPITI
ho konoali f/ro.šli toder) v centralnem
boyo-- ovricin   semeniscu   v Goriei.
SUBDIAFvONAT,
prvi visit red sv. mašniškega posve-
čenja je prejei v nedel.io g. Franc Ko-
dri". Brje (Rihenberk). V nedcljo
bo posvecen v dijakona.
ZBORNIKU „DANTE".
ji- .«. -.al znameniti italijanski kritik
G. Fillero obsirno oceno, ki jo prinaša
ri <ki „II Popoio". Ellero pravi, da j»;
ta i.'»\ii.ifa öden  na.ivM.z:nMsüi  Mwuit>;-;:M!
OTIMH        ......                                                                                                   -   ¦                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                               }
donosov h študijam o Danteju. Pone-
bej se bavi kritik s ciankoin „Diinte in
Preäerüii" in zakljucuje z mi.^lijo, da
je zelo polrelnio, preilstaviti goni-jalut;-
ga slovuuskega iirika it-:ilijai:ski»mu
narodu. — Knjiga je i/sla v Goriei  v
! založništvu g. Patornolli-ja,   uredii    jo
| jc prof. dr. Alojzij Res.
VOLILNO GIBANJE POPOi.A      i^V
j    Vodstvo fasixma je jiorivalo  pri.sSaS'
! na odloeen boj  proti Ljudski  str;',ük:
Vendar'so ljudovci žo /ačeli  /• >i'.'ah
no  volilno agitacijo. Imeli so  v   n^d >
ljo velik zbor zaupnikov v Rimu in s •
stänke volilnih odborov po raznih '•«¦•
stih. Na enem teh shodov je ljudovski
kandidat Lo;iginot.ti izjavil,   dn   i ;• i«J
ska stranka ni naeelna nasproiuic.» in
šizma.  Glavno glasilo i.iudovccv    z-itf
Longinottija ostro napada in  i/jnv!,iu,
da so se ljudovci z vsomL silaml vrgi)
|v boj proti diktat uri fa^Jzma in da no
I hodo nikdav popustili od !x:iba za na-
[t-tAn. nslavnosti in demokracije.
;              ODLOŽENI  ZAKONI.
\    Uradna „Tribuna"  poroča:  „V kato-
liških krogih se zagotovlja, da je vlada
i na poziv vodstva kutoliške   akcije    in
nekaterih visokih osebnosti izmed kat.
lajikov pristaSa na to, da odloži iz-
jvr.šitev znanega odloka o dobrodelnih
! ustanovab. Na ta nai'in. pade Ljudski
I straukl (popolnrnni)  "opc<    ono orožje
iz rok".
Ljlldov>.i\i    ..is    i if[iuiii      j.i i)/wiii iii.m .
„Pozdravljarno ta prvi uspeh naše-
; i?a boja 7.n svobodo cr>rl:veuih usta-
' nov".
i O odloku smo že pisali; določa, da
j preidejo vse dobrodelne ustanove v
! upravo državnih oblaslev.
Mi dostavljamo: volitve niso lahka
' stvar.
i ZAVAROVANCEM Vr POJASNILO.
! Kraljevi dekret z due 11. januarja
! 1923,  štv.  156,    objavljen    v    uradnem
listu  „'La Gazzetta ufficiale"    dne    23.
februarja 1923, štv. 45,   je uvedel    s 1.
julijem 1923 na vsa zavarovauja proti
i rcžarn (stara in nova) 18% davek od
premije in pristojbin. Več zavarovan-
! cev so protivi plačilu tozadevnega ]>o-
j viškii  na    letni    zavarovalni     premiji
mislec, da je to  kakn naredba up'jlja-
na od zavaiovalnih zavodov samiii. S
takimi protesti «e pa le trosi denar
1 za pošinino in večkrat eelo za iožbene
! slroške, to pa seveda zaman, ker pri-
| stojbina povisana po državni odredbi
i mora se place vail državi, ne pu zava-
! rovalnicam.
PRIJATELJI CVETLIC.
j Najboljisi can je sedaj za wajenje da-
lij in georgin. Vzgoji se jih lahko tu-
di iz seinena, akoravno tako gojenje
pri nas «e ni v navadi, tumvcč jih goje
naši ljudjo vecinoma iz gomoljev. Se-
i me skali v nekoliko dneh in ko imajo
rastlinicö štiri iKH-esca, se jili pi'esadi
v lončke ali za.bojčke, poznejc pa na
piosto. Ako so prav gojene, ho v isiirih
mesecih v cvetju. V jeseni   «e gomolji
: izkopljejo in hrunijo crez zinio v kleü
za drugo leto. Kdor lioče kaj *več izvre-
deti, naj daruje ]>otom g. Josipa Kos-a
kurata vr Gabrjah na Vipavskom vsaj
5 lir za Alojzijeviši;e v Goriei ter bo
dobil zavojčck s 100 sau\'-              uih in
j raznobarvnih dali.;  in                   poieg
j vseh navodil, kako naj ho goje. Neko-
'i;"  ovoj:"ikov  ,:......   ,..,-...;..,      *...'.-   ....:
vod>';vu  Aioj/.ijevis'.'a v (joriei. Daiije
in gcorgine so doina vzgoj(;ne  (v Gji- .
brjah 1. 1923).    Daiije imajo svoje inie ,
po   norveškem   ueenjaku-naravoslovcu ;
Dahlu, georglue i>a po ruskem učenja-
ku Goor^u.                                             ;
mestnFnoviče
6ESTOLETNIGA.
.-i.i jt' minulo šoststo lei, od ksir jo
bil piogla.se!] sv. Tomaž Akvinski
svotaikom. Sv. Tomaž koi najveeji
katoliški filozot in m'enjak sj)loh, je
patron vseh ko), zla.sti bogoslovnih. Da
počastijo H pom in velikega moža-svctni-
ka, prirejajo univerze, semenisca ltd.
slavnostne akademije. Tudi goriško
centralno bogoslovno sernenišce prire-
di na god sv. Tomaža, v petek 7. t. m.,
v ta namen primerno slavnost.
„PR0SVE7XA  ZVEZA"   V   GORICI.
Prva „Mladikina" prircdilev se je
izvrstno obnesla. Pevske locke je vodil
naš niladi Lojze Bratuž. ki iiam obata
v/gojiti prav čcden zbor. Lajoveeve
„Pastircke" je niešani zbor naravnost
izborno zapel, tudi Vodopivčcv „Ves
dan je pri oknu" je bil prav dobro po-
dan, tako tudi Kimovčev možki zbor
„Zarouenka". Nekoliko negotov je bil
n.astop ženskega zbora pri Rubinstei-
novem „Oblaku'*. V splošnem moranio
no'vnniu zbor ; popolnoma častitati !•:
jirvrniu n?».s<opij. Soprani so dobri, al-
ti nekoliko bojeei, tenorji dobri. a se
neogkijoni, ba.^i tudi v nizkili le<rnh
krepki. Iz te.tra nastopa sinenio skle-
pati, da so bodo ti pevci pri smotrnem
vožbanju razvili v jako dober zbor. Za
kratek čas ru>d orlrnori je skrl)el mal
orkester s klavirjem. Tri šaljivc eno-
dejarikr»,  v  katerih  so  prvi.krat   nasto-
j r»ale razue Vi.'nde moči, so biln v celoti
lobi'o igrane in so vzbudile mod stf-
vilnim obcinstvom viharjp smoba.   Bil
I jc prav lep večer.
POSTNE PRIDIGE
v sloveuskem jeziku bodo kot običajno
tudi letos v cerkvi sv. Ignacija. vsaki
petek ob 7 uri zveter. Slovenski ver-
niki udoležite «e polnošteviliu»!
ŠKOF TRZASKI MONS. DR. 10GAR
| ho je poslovil v torek i\nc 4. marca od
krožka katoliske italijanske mladine,
ki ga je on ustanovil in z vso lju-
beznijo vodil. Visokošolee Simsič Teo-
fil ho je poslavil od mon.s. drja Foga-
rja v imenu „Prosvelne zveze".
V svojem poslovilnem govoru je
mous, dr. Fogar toplo priporočal zbra-
nim prijateljem : Vsi smo sinovi
KristuHovi, premožni in reveži, Slo-
\ onci in Italijani. Ra<li ljubezni do
Slovencev in do goriškega nadškofa.
scm moral mnogo trptti na svojem
ugledu. Toda ljubil sem ga icr ga bra-
j 3i 1.1 in zadoši;enje imam. DedsC'ino Vam
lizročam: Ljubite gorere svojega nad-
lyustirja kakor Hem ga jaz ljubil in
ljubite Slovence. Le z ljubeznijo bomo
jdosegli, da bodo Slovonci vzljubili na-
so lepo domovino.
SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE
se tern potom zahvaljuje g. E. Galan-
te, lastniku kiunmutograsa. „Savoia"
7,i\ izkazano dobroto in veliko požrt-
vovalnost.
PREDSEDN i K   UOKinivl.u A
SODNEGA  ZBORA.
Brelici, dosedaj nadsv., je bil prod
kratkim imenovan za preds. goriške-
ga sodnega zbora. Prejei je i>laeilo za
udarec, ki ga je pr*zadel načelu svobo-
de in. clovcäkoga dostojuustva v obc-.i
in uaÄeinu Ijudstvu posebej, h tern, da
je vrgol slovmiščino na cento in naj>ra-
viL iz „b-ise prav ice" zavod za sistema-
tU'rio t.larefijo tia«o materinsčine, ka-
kor hi bila jezik razbojnikov,    ne    ])a
jK).štcni.ij   držuvljauov,    ki    n  ki-vavifl^
. zulji redijo po veeini Ludi Brolif-a.    -
i    Tatu nilu'O ne bruli na sodniji, da to
; laško govori, pač pa sine zapoditi V8<&
jJ.sarčcf,:    slovenskega.    poste-njaku,   P   r
slovenski govori  na svoji zemlji •" 0* ,„
i sodniji, ki jo vzdržuje z davki  in P"' y
islojbinami (pu šo kakšnimi!). Bniliči* ,r,
i lani  sveeano   izjavil   in  pismeno   pots )Q
: dil, „da Sjovencev sploh ni";  no  po'8' j
] .uoiiia .;."  nioi'du ceio on   uvidel,  da   $ ^,
vi'iidar    nekoliko    predebela     trdit^ jJ(
„da jo vseeno: ali je 500.000 Slovenes ;j.
in   Hrvatov  ali  j)a  nobeden",   zalo P* lsi
je zaukazal, da Slovencev in  Hrvato*
ni^ sine biti t. j.   ako so že tako   drz'1' ^
da so na svetu, naj  pa izginejo! Kef si
jim pa ne more    naravnost    življeflJ* r&
vzeti, je vsaj  sklenil,    da    jim    iztrž4 .^
jfczik, da jim  uduši govor.    Potein   ^ ^
bodo  dali  po   njegovem   mnenju   poi*'
goma že nekako prcpricati, da ])rav ^
prav le  niso  Slovcnci oziroma da   I*
neeastno in človeškega biLja iievredn01   '
govoriti  svoj    inaterni    jezik,    ]jubit»fo
gojiti in  braniti  Ma.    Slovenci  in Hr'0^
vatje  naj po Breličevem    receptu P"'^0
zabijo, da je Bog ustvaril tudi sloV!1 ":
ščino in srb( hrvašeino, da jo je ustvü   j
ril   s«rod no   drujjim   slovanskim    Je^ !a
koni,  ki  1,'ik  govori  «lopetdcset  11jiliJ0"0
nov ljudi na zcjncljski obli.                , tL%
Morda s;> yra Brelir vendar-le niol'ß'li
Cujemo, da s>? j'ji sodnijskih izpit'lvo
da kandidat laliko izprašati tudi v sjl^Bei
venscini in (isi bo znanje slovenskitü
jezika imelo vpliv tudi pi"i imenoV*' H
njih. Po Brdliču bi to bilo čisto odv*[e>
iili naravnost škodljivcn ker bi voiifl^1*)
j Dfkako vscliovalo ]>riznanje, da so ej
državi  tudi Slovenci  in  IJi-vatj;
Bodi   lomii    kakor-koli!    Minn."
vpxav 150 let, kar je Habsburžan .lo> 'n
Tl., namest'iik todanjo cesarice M^riJ *U
Terezije, z ukazom  z dne    6. jain»a" ('H
1774 odpravil češc-ino iz vseh    iujK'0
Njeni zanicevalci  so se takrat od'^1  J)o
nili, češ, „sedaj  bo vendar    konec ö  ko
| reeja kmef-kih upornikov, ki jib 'z vt °1
i (hiše  sovružimo."    Toda    zdaj   po P° !(¦
drngein  stoletju  j^ ceseina   zmago>'   in
stopila  na odličuo rcsto, ki  jej  I'1'1.; Hi
(•v  |>o  njeni   lepKi    in   krepkosti.   *   ti
mislijo  nawi    .i.»gotci,    kor  ])išenio *
daj 20. stolet.'x.', takrat pa so pisali
18. stoletje, da se jim bo res   posrocl. ^
vnieiti    nas    jezik.     Upamo,     da  , ^
j bomo  z  božjo  j>onv ejo  ohranili  t'**T: oj
l'-lno   dodščino   nais'ili     pradedov.    * ;
In piÄejo laški tV.scpisi — ne veino. '^ -.^
iz nevednosti ali nalašč    —    du   Jl   -(
jr-zik ni jozik, ampak le „nekako 11er«, ^
vito  narco.jo   ! -tz  islrvnice,  brez k'1, ?¦
ževnosti, ki kKiju k večjemu nekaJ r ^
stirskib  pc-smi, ki ni sj)osobno    /^  , j,-
,   predek"  tor  n.aj   le  pojejo    navdnsß_  ¦;'
slavo Breliču,    da    j<;    „junaško        j.
vseli   sod ni jab   svojega  ])o:lročj;i   '^^ ^
ylas naroda, ki so no more branil-1'.   jj
,   ga je zadela gorostasna kriviea. iz ".J j,^
Ima pravice" — zgodovina bo obsf" 1
! to dejanje, kakor je obsodila. .sožt'f«a J
Prosvetna z\zz& X
Drušlra, ki bi žolola enotnilj   -    \   e
sko-iialjanskih  pravil za vložii<-\,    ?'
ol)lastvu, naj pišejo tajništvu P. •' ^    (
BczherjV.   Okrožnico  ste  prcji1-1   (
da nes jo doSlo že    več    priglasov ^   J
diamatski tečaj. Na druge c-aka«'01|  v'
, 10. marca. Točno in gotovo se Vr       f
Tclovudhinjr!    Telovadn?     i¦¦""' j    l
itapovedan.   Nujna priglasit«.^'   Jc
tn-biui, tojcj ne odlašajfe!
_____^.
I            LISTNTCA UREDN1ŠTVA.   J id
St. 22L V roku  3 mesecev od «^Jj ®
1   ko   ste   projfli   pism.eni   odgovor ^J st
-   inv.  j)okojnino,   in orate   vložiti  x jk }
'.   ;:a   : ' f!"r!     jinslov:    Segreteiia-    Tm ^
1   Corlc d(ii  Conti   (Scziov.r1 PorsioH* ^ V
•  guerra), Roma.                                    ^1
F. L. v Košmii:    ii».i;i  ah \>>-   a ^1
-   pisnio. Pesmi pa ne priobrujemo, P 1 P<
1  čajte 11 am o novicah.                            1
„GORISKA STRAŽA"___________________       _____________________________Stran Z.
Kaj je novega na deželi.
'kl                      ZALOŠCE.
ii)..|*' mi je pri    srcu,    ko    vein da
,,ri.F(1<- kmulu tisli eas ko se botlete lo-
j1    °'l dom a,    ku    stisnete    starišem,
Jutuiu  in sestram   roko.    Igral.;  vuni
, t() takrat solze vsem v oeeh, a fan-
/'.y°(i"j po^iim, skrite   bol in vsklik-
IcV.r °- Na svidenje! (5 je vas v Bralnem
SfVii ki  ste bili    zvesti i^rralci    in
-,,., V"   ^ N«'daj    nosite    pečat    zakona
^ ^hi pnslitciira ]e naj iS(oji   ju    1)0.
j\ 1 ° sc in»i. Nihce naj ne omaga da
*e   Pokazal   šibkega.   -   Pojdite   z
vas.01?. ua ustih v uovl- rlcželc' ki 3ih
.¦ "¦¦ iejSt! 0(ji he niso nikoli videle. A lepote
s3bilV         ua-' vus    I1(' °»»a»nijo! Osta-
ola-,      zvesti svoji. doinovini in svojini!
-    I»
l2 VJPAV8KE D0L1NE.
,   Prcd mno&imi     leti    seni     niislil
,)Jlli l)re«kv»!. Nasadil  sem si jih  bil
n(i.|-      ' a v Jed'11 iioci so mi vse od-
i( _  l 11J to mi je vzelo veselje do tega
k'a in koristnega sadeža.
x , l llOs Pa naui prede bolj trda in
ij"''O >Stlm za^ zopet misliti o breskvah.
L, .'. l s'iin iniel tudi knjitfo, ki mi je
¦„./', u »led vojno. Rad bi vanjo po-
v v )' il tczko nu je, ker je nimani
s.'/' ^0 «em .se pa zelo razveselil, ko
(..j. v zadnjem „Gospodarskem listu"
i,j (r V/'Woi'oeilo K'osp. ing. Rustje, naj
, ž^03il[ junc-ikiiuske breskve. Hva-
• ' lji rnu morali 1 >i 1 i za to pobndo
vie Cftl-n mestu si usodim ga prav
l|j-ik ^1!0"*1^1' (Ia '^ lluin kot «ti'okov-
?'>.G< tmjm'eJ naznauil v „Straži" in
l(. s')odursk(Mii listn" ]>ri koinn in kje
^uVv ¦ Sl*dike. kako na dales- naj bi
,j     ' ln vobče, kako naj bi obdelovali,
n luiš trud ne bil zaman.
Don UvniOr^ki    breskvi    vidiin     veliko
1,   ,^ za nake kraje. zato bi bilo prav,
- iop ..   7e vsi od kraja    do kraja takoj
pol' t(   'I'1 tega s])asonosnejra    dela.    Po-
^'t(in .        m 'Ji imeli vsi dovolj breskev
rit'' nj      (irn bi se omilil a petit nepoklica-
^u) rf0S^0rn  IK> ^nJ(%m ''';1.^n  'll tujem
11                        IZ  PL A VI.
% ^n'vi!Hi5^ Vst8^ ^ lllin^iJ   nenadue, mu-
,l,.u^e «uirti,    ker   je dala    življenjo
,;|)(v^''mu  in  vsled  tega  iz^ubila  svoj('
'ijp^^   %i'j^bljcna   in     znana     g>o.s]>a-!so-
1  i|(,D^atVC(J«i!ija Jpuvec.   Bila je   v naj-
(.     ^tiiski   dolii   ier   znpušea   žalnjo-
¦f-U\'l,   S(J1>i'Oifa   in   dvo.je  otročičev.    Ta
4 Uno*1 Vest •"*' «lül>oko 'Hviiila vho ob-
« r»-.'.^080^110 «<-. kör je bila pokojnica
j j|ja   r,,    Ol>  zene  in    skrbna    jbrosi>odi-
' ,ii io I       ^ v,Družba  krsC-anskih  mater"
' lii-y. L•       l v  n'K'J vredno    elauico    in
.,, v. |nJo. Kako je bila pokojnica ob-
¦•iud ,i      a' ••''  pokazal    doltfi    sprovod
"(,]''. V{1'   ki  j<>   spivin!'.-il     !iiil<niiii(»o   k
'  1J(l11"* Počitku
xahv l ¦"' r'J'^'k'    s0    žalujoči    soprog
iti VU     J(-   vsem   svojini     sorodtiikoin
'    tyro*6]1-111 O8tal(»mn    občinstvu,    ki.   je
¦;" ^žk            ^11     izkazalo    zadnjo    fast
pi i*\]n   J>0Si'ešani  sopro;n   in  vsem  dru-
,     l>oiGV     s° na katerikoli   uaein  lajsali
P itioifi-110 ^°^ko    ]>rizadetim    ter pripo-
'  H(K< ll ^a J(-  bil    ])oifi'eb    tako    »lav-
d| vj^    .'   J-zrecno pa se zahvaljuje e. g,
(,„• .^11 ^ežanu,    kl je s svojini vzvi-
•S(JU U, Il;i^ri'o')ni»» irovorom do srca in
)  zafi,J.   ^^    vso    pričnjoče    ter    podal
J"                  J ..iov-   iiokojiiici.
Ipavcc Kurol.
*•                       IDKIJA.
''h-ii i^^o in sadjarsko    društvo    za
'\iio  l 8°dni okraj  naznnnja    ssvojim
lva  \ ^1    VsoTn    Pi'ijaieljem    sadjar-
:i(";nj .( a S('   bo vrfiil trimeseeni   teore-
' ^' sr{1U I)rak^(V'ni «adjarski teeaj. Kdor
v n . llu»ieruva.   udeležiti, naj se javi
(1rusiv'J°' dn° 9# murca otl !)"10 "rc x
¦'", ^aiJo^1'11^1 ^1*0^0^!!» v liisi «-. ftraja za
'    ^oii,   n>    Js"r ')O    dobil    vsa    ])otrebno
BILJANA.
V Biljani so se vršile v nedeljo 2.-3.
1924 obcinske volilve. o poteku katerih
| bomo poroeali.
KAMNJE.
j UmrJ jt; v Kamnjali na Kukaiijib «o-
j spodarjn in ontn Be.sudnjakn 4-leten
i fantie — 'diiii sine.'k, ki je dvanajsti
mrlie iznud iijei:<»vih otrok. Stirjft pa
še živijo! — Njencmn soroden oče s 16
otroci biva v Skriljali. Starišev s 12-15 j
otroci pa jili je wiiko vec. — Kakor vi-
dimo, slovenski narod je moral no zdrav
in kvepak. On noče nmreti, on hoče ži-
veti, na sv.jü 7.'mlji re biti svoj gospod. i
Bog1 živi go.1.
PECINE.
„Letos nam pa res delu preglavice
zima/' Oh ta nesrečna zima. slisinio !
tarnati mlade in stare: mladim sicer nič
ne stori hndi miaz in visoki snegr, Haj '
imajo gorko kri, toda starim in pa na-
sim kmetom ni nie kaj všef\ da »e zi-
ma še ne pobere, ker ni ne nastilja ne
(Irvi. — Naše vikarišče še vedno eaka
svojepra stanovalea. Dve leti bo kmaln,
odkar smo brez lastnosra vikarja. Po-
sti'eze nas sicer vee kot more vse hva-
levredni g. upr. iz Ponikev, toda naš
vrendar ni. Koliko easa bomo ostali še
brez lastnepa vikarja? — Na-ša cerkev
je majhna, tndi že stani, a ja lepn.
Vendar jej manjka I'-meljitega po-
pravila na znotraj, pa tndi zunanje-
nost kliee i>o pomori. Posebno potre-
bujemo novo st-reho. Tu je odprto po-
lje za- naše vodilne niože in*i cerkvi!
Zlasti opozarjamo naše^a prvepra klju-
čarja. Tudi na-se pokoj»ališ("re in vika-
rišee kliceta po popravilw. Obi"-. im>/J.\
kaj prav it e k temu?
| Na«a mladina |>oeiva vsled bolezni
pevovodje, ]>a tndi vsled ponovnc pre-
povedi oblastvo. Kako rada bi naša
mladina delala na. knltnrnem poljn, ko
bi .ii pnstila oblastva. — Kedaj se raz-
mere zboljšajo? Našemu cerkovniku
so ob filetnici njejrove slnžbe. nekateri
metal 5 pol en a pred notfe, a kljub t«mu
je naslopil tudi sedmo leto. Tolaži naj
ga dejstvo, da ima celo armado zve-
stih. — Naüi krnetje v ln-ibih so raz-
videli, da je velik «¦ospodar^ki uspeli
v ralekarskih zndnij^ab. zato se pov-
aod ustanavljajo. Tudi pri nas napre-
dujeino v tern ozii'u. Prav in zelo po-
trebno |>i bilo, da bi se tukaj odprla
„konsumna prodajalna". Merodajni
ljudje, napravite jo! Naši hribi ni»o
tako „turapasti" kot nekateri mislijo.
Pri nas steje duhovnija. 73 hiš. imamo
pa naroeenih okoli 20 „Gor. Straž". .1
Male liste, 2 Edinosti, 2 Mladi-
ln, 14 Naših Oolnieev. nekaj Go-
spodavskih listov, Ženskih svetov in
Oukov na. pal'ci. Koledarjev s kn.iiga-
mi za leto 1924. smo razpevali nad sto.
j Pa recite, da nisitio pridni.
VOLILCEM.
Vsiik volilec mora iim'ti volilno
[ legitimacijo. Krez volilnc h^iti-
macije ui liioßoce volili. Do 24. fe-
bruarja bi moraii obfinski «ra<li
do^taviii v«lilf«m voliliio izkazni-
co na dom!
VoliltM*, ki ni dobil volilnc legiti-
t inadjc na dom,    naj si jo priskrbi
od 25. t. in. DALJE do dneva voli-
. tev in .so na dai^ volitev  v  obt-in-
L 8k«m uradu obfine, kjer je vpisan
v volilni imenik.
Volilci,  priskrbite si  volilnc   iz-
kaziuee.
Gospodarstvo.
Koliko vina jc pridcla (ioriška.
]*o podatkih rJ'r^ovski' zhorniee
v (iorici ic pridelala (iori^ku v 1.
192:j 1CJ4.(>()O h! vina, v 1. YM2 pa
J79.C.KKI hi. Iz teli stevilk sledi, da
jo bilo pridolanih v 1. 1.«>2:-? 15.(MK)
hi vina vcč kot v prcjsnjfin kl1u.
Voiidar pa no doseže niii Ictina
1^2'i srodnjc letine cloKt-tlctin 1903-
1912, ko je znašala 225.001) lil. Ta
razlika jc tudi razumljivn. ker je
l>llo ined vojno uničcniii mnogo
vinoiiradfA-. ki dancs se niso vspo-
stavijeni, oziroma na isti stopinji
kot pred vojno.
Pe.samezni deli dezeie .si> j/ride-
lali v letili 1 »22 in 1923 slwlcc-e ko-
lieine vinn:
1.  1922   1.  1923
Irl         Id
Brda                         24.201»     33.9m
Vipavska dolina 87.100 94.400
Kras                         2l.sKK>     17.000
Z^ornjn FurL;.-,.. l.j.lUJO 20.300
Spodnja Frlan. 27AW 24.400
Okolica Gorier           4.0CH)       Aim
Pj'cdstojeci pre»led    nam    kaže,
da je ))ila v 1. J923 v splosnem le-1
tina za mnopo boljša neffo v 1. 1922
ravnotako  kot  široin   cele   Ttalijc.
Vinogrndnike sicer razvesele o-
Ixlozene trie s >lndkim grozdjem in
polne kloti žlnlitue^n. vina, na kar
je vinogradiiik pono.-en. Žalibog
ni tako razveseljiv lazvoj ecu, po- j
sebno v zadnjcni letu. Ccna za vi-
liogradnikovo vino je padla v c-
nem letu skor;ij na polovico, tako,
da se mnogi vinogradniki vprašu-
jejo, ali se jiin se Kploh izplaca go-
jenje trt, toliko dela, nakup dj-age
mod re jralice in zvepla. itd. i til.
Bodi temu tako ali tako, tfotovo pa
je to, da ni upravieena gostilniška
eena 4.— L za 1 vina, ki jo zaliie-
vajo gostilničarji v nnših Gor ah,
Ako je I)i1a upravieenji pred letoin
dni,  uotovo ni  upravieena. danes.
Industrijska izrnba vulkanskc   toplolc
—                       /• Italiji.
Poinanjkanje kuriva v Italiji je ob-
entno ne sumo v vsakdnnjem življenjn,
ampak tndi v indnstriji.   Doeim so si
pomagrali v jrornji Italiji z elektrofika-
eijo vodnih nil, skušajo   v   nrednji    in
jnžni Italiji že dolg-o let    nnj<i    naein.
kako bi se izrabila vnlkanska toj)lota.
Poizkus sam na sebi     ni     nov,     toda
I praktiena izraba vulkanske   toplote *?.
j jr doscdaj posrerjla   le   v   jako   maj-
j hn( in obseiru.   Prva    taka   nujira.va se
! nahaja v bnžini Lardaiella v Toskuni,
kjer izvirajo, v obsegrn vee jih kvadrat-
iiili kilometrov,   iz zemlje vroee   par?.
To pare so zinešane se z druuimi plini
in vst'bnjejo tudi    raziopl.iene    ljorove
soli. Prvi. ki so po-kusua indnslrijalnv)
; i/koristiti tr prirodne sile, no bill knezi
! Conti.   n ¦ ••"¦   •Miizknsi  so  se  zat'.eli  leta
1903. \               so navrtali    120   do 150
metrov yloboke Inknje s premerom 20
do 40 cm. Iz t-eh lukenj so zaXele v
kratkem easu izvirati pare s jiritiskom
2 do 0 atmosfer in s temperaturo ol
150° do ]90" C. Samo ena luknja je
dajala na uro do 5000 kts pare. S to
paro so posknsili. trnaii pariii stroj, to-
da to so je ponesreeilo, ker je žveple-
Tia kislina, ki je bila v pari, nnieiln
v kratkem strojne dele parnc-tra siro.ia.
Sole potem ko so od*1ranili iz par jiv-
pleno kislino, se je posreeilo v/.dr/.ari
stroje v obratu. Na t«. način se je spr-,
vilo 1. 1912 v obrat turbodinamo-•'
ki daje 255 km za rn-zsve11j:?vo ^''
za borak« v Lazjirellu.
Pozneje no zaceli    aiihi     ¦ < h .
in sirse Inknje.    Enn teli lukenj
n. i>r. 25.000 k*r pare z 2 do 3 alii
! rnmi. rJ'oda tudi to je bila    kr.    \
premala izraba in ko je izbrulinila sve-
tovna vojna in je nnstopilo veliko po
iiianjkanjo kuriva, so se odloeili knezi
Conti izrabiti te vulkanske sue do
skrajnosti. Navrtali so vnovie primer-
ne Inknje ho montirali tri turbodina-
lücstroje, od katerih je vsak dajal po
3000 kilomt'trov. Turbin pa ue žene ne-
posredno ]>ara, ki prihaja iz tal, mar-
vei para se spelje j>o mnoifo>tevi.lnih
ceveh, ki se nahajajo v posebnih parnih
kotJih in kjer se popolnoma oeisti. Ta
para, ki ima približno l^i atmosfer, že-
r.a turbine. Iz pare, ki gre zkozi <¦
njeni cevni sistem, se pridobiva bo;
Ta naprava daje izinenicni tok 4500 voi-
tov naj>etosti, ki pa potem tiansfor-
mirajo na 3<i.0O0 voltov. S to poslednjo
najwtostjo je izixdjan tok j>o petili
eiektrovodih za visoko napetost v Vol-
iero, Sieno, Livorn in Florenco, kjer ga
na obiiajen naein razdelijo med kon-
zumente. Ker se je opisani poizkus
tako si.ia.ino obne.sel, hočejo izrabiti na
posebru naein se drug-e vulkaniene
silr, med drugrimi one v Campi. FJegrei
pri Pozzuoli v blizini Neapeljske luke.
Tain nameravajo vzidati cevne kotle
30 do 40 in jfloboko v zemljo.
VALUTA.
Due 5. marca si dobil na tržaški bor-
zi za: 100 avst. kron 0.032 do 0.033;
100 dinarjev 29.— do 2J).3O: 1 dolar 2J.20;
20 zlatih frankov 89-89.50; 1 BterlinK
100.10 do 100.30.
TO IN ONO.
Prorosha aposobnofst mesečnih.
\'se skrivnosti, ki obdajajo daiia^nje
čioveštvo, lahko razdelinio v  dve sku-
pini: v prvo sj;adajo skrivnoRti in taj-
nosti, ki jib ]>onesti v grob zadnji zem-
l.ian. Mnogo tajnosti je že odkrila mo-
derna veda, toda se vec jih je. ki '  ¦ '
zahtevale se nekaj tinocletji napoi
dela. V prvo skuphio bi lahko pi i
tudi prorosko vrednost sDiij in pro.o.,
ke sposobnosti menecuih.
Koliko je med nami ljudi, ki ho jini
sanje najboljši barometer za bodoc-
nost in koliko takih. ki vedo pri izred-
jiih dogodkih j>ovedati, da so to preži-
veli že v sanjah. Marsikatera mati ne-
Htrpno prirakuje i>isma iz daljne «i ¦/¦
le, ker je sanjala. da se je pripetila -..
nu nosreca in marsikatera solza pade
na raeun nočne prikazni umrlih sorod-
nikov, ki so prisli j>o smrti po zadnje
slovo. Toda bodi temu, kakor hoče, na-
vesti hoeeino jwr resničnih zgledov o
j>roroški vrednosti wanj in proroski
sposobnosti mesecnib.
N<-ki ituiijanHki sinaneni strainik je
opravljal svct.io službo ob državni r
Bilo je to marca ineseca 1919. Nek<>- ;•
je nenadoma izostal in poveljstvo je
teden dni zaman eakalo na njejrov pov-
ratck. Sli bo ga iskat, toda brezuHi|><*-
no. Vsa povprjiHevanja v okoliei in do-
ma niso dovfdla do zaželjenega usp.-
| ha. VhpIi se je polastila prikrita dom-
| neva, da se je kj<» jHmesreeil. Preteklo
je leto, pretekli Ms. dve in »vojci so že
pozabili  na n«              ;i    sina.    Ni    pa
mofrla na sin               ii  žulostna   mati
in nokoč He ji je prikazal z ttanjak iu ii
povedal, da so xa ubili    tihotapei    in
zavlekli v neko uamotno duplino. Opi-
Kal ji ,ie kraj in duplino h tako md
nostjo. da jo je bilo možno po iij
vih izjavah kinalu najti. Na tleh je le
žal jj;             ''kostnjak in pol eg   v;-r-
j'ar  /;                predrnril.ov, ki  so  j
iz  str                               ';   jih   je  spoz,-
r\P^n                                ¦¦  < i ¦  »cnega »ina.
I                             iv ni sledeei    slu6aj
iruoKti  ineseene    ir-u '
zivf'la    neka    K;.
,ie raznesel ifias,
irnosti T»rihodujo
iajnosti    pret-ekloHti.
1 ' kmet. ki   je
;>14 nn m'po-
isina /Vmadeja, cla bi jo vprnüwi xa. svet
vodlla. O tem dojrodku  je prijx>-
ßtran 4.
»GORISKA STBA2A<
vedoval dotieni kmet nekemu urodnl-
ku pariskega Mai Ina sledeče: ..Poslal
sein siua Amadeja v Nancy, čeravno
sent dvomil, da bo kaj opravil. Ko j:
prišel k njej, ji je izroeil zavoj pred-
D'etov zgubljenejra skia: sliko, nožič,
li&tniCD in nekaj komadov obleko. A-
madej je poeaknl. da jo je prevzola
meseenost in tedaj mn je začela pripo-
vedovati žalostno zgrodbo mladegra n:*-
srečneža. Rekla je, da je odšel z doma
v noci od 7. na 8. drccru'u-r» lfM'!. A.ivui-
dej je vztrajal na tem, da gra pogresa-
jo šele štiri tedne. „Ni res, preteklo je
že 60 dnü", je zavpila niesečna ženska.
Nato je pripovedovala, kako je odšel
od doma in drvel proti reki Saona,
kjer se je nsmrtil. „Mnogro vode teče v
reki Saona. Lahko g-a iščete, našli ga
ne hoste. Morda ga bo vrgrla voda v
stirih ali petih dneh na suho. Toda vi
ga ne boste videli".
Zpodilo se je, kakor je napovedala.
Am ade j je hitel k reki in čakal vestl,
da bi našli kakepra utopljenca. Ni bilo
zaman. Pri Cormorance so gra izvlekli
if, vode in Amadej je hitel tja, da bi
videl svojega brata. Med potjo pa se je
onesvestil; ponesretenca pa je spoznal
nek njejrov prijatelj."
Bivši italijanski konzul v Moskvi
dr. Ahil Biondi je potoval pred smrtjo
papeža Pija X, v Rini. Ustavil se je v
Padovi in se nastanil v hotelu ,.Savo-
ia". Sanjal je, da je papež nmrl in da
je prisostvoval kronanjn novoffa pa-
peža, Vprašal je, kdo je bil izvoljen
in nekdo mn je odgrovoril, da nadškof
bolonjski (Benedikt XV.). O sanjah jo
pripovedoval lastniku hotela in še ne-
katerini drugim osebam. Po papoževi
smrti pa jih je objavil v listn .»Provin-
cia di Padova".
SVETOVNI TRUST ZA VŽIGALICE
Kakor porof-ajo listi se jo osnovala
v Araeriki družba h kapitalom 28 mi-
lijonov dolarjev, ki ima namen doseči
kontrolo nad vso proizvodnjo vžigalic
na eelem svetu.
OBTOK BANKOVCEV V ANGLIJI
Po izkasn angrleske banke z dne 28.
februarja je bilo v obtoku papirnatepra
denarja zn.  125.r)70.(K)0  funt.  sterlinjrov.
DAROVI.
Za Slovcnsko sirotiščc: P. n. gospa
Oabrijela dr. Frankova v Solkanu 50
L, Neimenovani v Števerjanu 10 L,
Za Alojzijcviščc ho darovali: sl. oskrb-
ništvo voleposijstva grofa Coronini-
Cronberg1 v oemp-3t.ru 100 trt in 20 niz-
kodebelnih brnšk ra&lične vrste; vlo. g.
Josip Kos skupiček razprodanih dalij
v znesku 50.— L, vlc. g. David Dokto-
rič 10— L; vlc. jr. Filip Tercel j 50.— L.
Vsem darovalcein: Bog stotero popla-
čaj!
Za Slovensko sirotišče: P. n. Jos.
Kos, kurat v Otaležu, 25 L, Neimeno-
vani iz Števerjana 10 L, p. n. gospa
Gabrijela Dr. Frankova v Solkanu
50 L. Bog iKjplačaj!
Odprto pismo*)
Gospodu
Jozefu Ccaro, v.id. mojvstru in županu
v Sovodnjah.
Z ozirom na Vašo izjavo v „Goriški
straži" z d:io 28. februarja t. i. češ, da
nimate / novim likvidacijskim odbo-
rom „Stavbonß Zadri/ge Miren Sovod-
nje" nikak».^'a .sriVa \n da protestirate,
da se iemujf Vača cseba v raz^lasu,
podpisaui ne. morcino verjeti, da Vas je
v tako kratkom času zapustil sporain.
Če Vam je pa spomin odpovedal, potem
nam dovolite, da Vam gra — radi jav-
nosti — osvožimo / navedbo nekaterih
dejstev.
1.) Dne 24. decembra 1923 ste pisal G.
Ferlatu sledeee: „Podpisani Josip Cea-
ro izjavljam mprcJilicno, da istopam z
današnjim «uiem i/. iikcidocijskcKa od-
bora in prosim, da vzamete to na zna-
nje. —"
2.) Predrio so je vrsil občni zbor
„Stavbene Zadru?e Miren-Sovodnje"
dne 1. feöruarja t. ]., ste na vprašanje
G. Augusta lVJil:an izjavil, <la sproj-
mete izvoliti'v v no vom odbom.
3.) Dne 9. fvlu-uarja t. 1., ko so so na
kr. preturi v Gorioi loijalizirali podpisi
iiovili olanov \\\\\ idaci.iske^iu o^hai-A
ste bli tudi Vi ofcbno zraven, priprav-
ljen za vsako scdelcvanje za vpis nove-
ga odbora v zadruSni register.
In vzpris'o tf-li dojstev, ki jih gotovo
niste še poznbil, imate Vi, gospo 1 žu-
pan sovodiMijsk'j ol čine, pogum, da
pred vso javuostjo lojitc vsak stik z
novim likvidacijskiin odborom in da se
čutite se nekako nvaljenega, kakor da
bi se bila Vahi častita oseba po nfiiiiiu1-
nein imonovala v razglasu?!
Kako se pravi Uiniu obnašanjii? Jeli
to možato? — Javnost bo sodila.
S spoštovanje- l;.r Leopold Bobie. 1.
r.; August Peiikan, 1. r.; Jožef Bon, 1.
r.; Franc Kos'c-, !. r.; Alojzij Pelikan,
1. r.; Ivan Vižintin, 1. r.; Angel Bon, 1.
r.; Željko Vižintiii, 1, r.
) Za dopisc I'od tem naslovom odgo-
varja ur-j<l>:iitvo samo v toliko, v ko-
likor to zahti.-vi -/«.kon.
ZAHVALA.
J'odpi'sani se zahvaljujem zava,1-
rovalnici »La Fon<i1iaria<' in nj«-
nomu iniav. zastopniku, ^. Drago-
tinu Starec-u iz Barkovelj z.m. toč-
no in pravilno izi'il.Mcano mi od.škod-
nino za vpepcljono yfnv}»o in pre-
mienino.
Tomažiči, du«'   1.  m.-sn-a 1924
Karl Eler.
POZO'T?! Kdor lioi'^o kii])iti po naj-
nižji ceiii kokošjo in gos.je poi-.jo za
postelje na.j se obrne do
J. SIU)RSIL-a
Gorica,  V. Ascoli    st. 18    pri
Cene hrez konkurence.
PRODA SE HTŠA v hlizmi Rakc-
ka polog drža.vne ceste s sadnim
vrtom, njivo iai gozdno parcelo,
pripravno tudi za manjso obrt.
(¦tiiia Din. 40.000. Fismene ponudbe
na Jakob Seneui-, Pol hov (Jradec,
Sloveni.ia.
KUT1N JOSIP
pidporočia svojo    tr^ovino  jestvin
v ul. Seminario ]. J'rcxlaja igralne
karte v»eh vrst,    in    »Bov.ski sir«
na drobno in debelo.
IZURJENA BAEICA se toplo
priporoöa v svojem poklicu. Trav-
nik (Piazza Vittoria) st. 9-III v
Gorici.
MLADEN1Č1 s primerao šolsko
izobrazbo želi vstopiti kot vajenec
v trgovino rnanufakturne^a blaga
v mestu Gorica. Naslov pove upra-
va »(ioriške Straže«.
LEPA    MEBLIRANA    SOBA    s
prostim vliodom se odda takoj v
najem cna Travniku (Piazza Vitto-
ria) št. 9-111 v Gorici.
KLS   ZOBctZDRAVNIK
doktor Lojz Kraigher
specialist za bolezni   v ustih in na
zobeh- sprejema za vsa  zobozdrav-
cniška in zoboteliniška opravila
::   v Gorici, na Travniku St. 20    ::
RAZPIS  SLUŽBE!
»Kmetij&vko druištvo v Biljah«
razpisuje službo upravitelja za
konsum in gostilno. Prošnja na.j
se vloži pri predswlniku do 17.
t. m.                                  Odbor.
POGIIKPA'O  PODJKT.IK
Grapulin & Pelizon
v Goi'K'i - \'ia Monache št. 17
Cena pri po^rebi'li:
I   razred                                   150     Lir
II  razi-ed                                   KXi  »
III  razred                           50     »
Za    otroke    (kristalni  voz)    100
Lir.  Sprejemamo prevoze tudi iz-
ven občine.
Za olepsan.je  sobe od 40—100 Lir
naprej.
Upremljen«'    krste po konku-
renčnili cenali.
Trgovina v vsemi mrtvaškimi
predmeti in predineti    za  neveste.
Zobozdravniški atel.ie
Robert  Berka
v Gorici, Via Dante štev. 4, ^
goletni asistent pri obcežnaaieio]
bozdi-avniku dr. Piklu. Sprej^
v svojem atel.jeju v Gorici, '
Dante 4, v jutraji.jih in popol^
skih urah.
h
u<
St
I.
za
in
Hi
0,
Med. Univ.
Dr. Rado lligoj
sprejema za kirurgijo,  porodništvo
in ženske bolezni.
QORICA, Via Ntameli 8
(za jnzullsko oerkvljo)
Mobilije
domačega in tujega izdelk*
po res znižanih ccnah
NOVI VZORCI  ~   ZAPOREDNl PRIHOU1
Pred nakupoin obiščite   zalog*
O. BERNT, Gorica
Piazza delia Vittoria šl. 21, M-
Spaine sobe r jedilne sobe - ^
hinijsko pohištvo - železno in fl^
deno pohištvo - pred sobe - ^
ranice - opreme »Club« - pis0*
ne - stolice in naslanjace v ^
liki izberi - mizice - otroški ^
zicki - divani - matraci vsa^
vrste - vzmeti - kovinaste vox$
itd. itd.
Kompletne opreme   za «josti»8" de;
sanatori.ie in zavodt
Preprodajalcem poseben popü81
Sprejema vsakovrstna   naro^1^
in zagotavlja n atan.čno
lidno izvršitev.
•
%
»>
ERIilA nznravjana
/  najnovejšim pasoni  BROOCH
Mirodilnica in disayarnica
E. Grapulin-Goric»
nil
naspr. Ijudskemu vrtu, Corso Verdi
PODRUŽ1ICA
Ljubljanske Ireditne banke y Gorici
fciamMün#mmiwjijm»Mur?*)vr'.'Säcr37S!
rmvnmrmriwin nw<m n i iuihvhf nw w, uv.1;: i).;y:~; ryi
Corso Verdi »Trgovski Dom«
Telefon st. 50   ------   Brzojavni mislov: jjiubl.janska banka.    j
Delniška glavnica      L;L»TRALJ^ s
in rezerve:
Reserva S H S
Din.
in rezerve:         .   ¦ , , p.   t n ^ rt             Din.
Din. 50.000.000       LJU PLJN HN         10.000.000
Podružnice: Brežice, Celje,  Cernomelj,     Kranj,     Maribor,
Metkovič, Novi Sad, Ptu.i, Sarajevo, Split, Trst.
Obrestuje vloge na knjizice po 4V2%.    Na dal.iso   odpoved
vezane vloge po dogovoru.
Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja.
Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najkulantneje.
Najvišje eene placain
za kož«: lisic, kun, podlasic, zaj<*v'
mačk, vcveric,  jazbeccv   i.t.d. i.*-
^•|M^*tA  Nikdo ni poobtaščen ^
Sß^W1     .   kupovati koie za mcf1
-   Walter Wi»dspach '
Gorica, Via Carducci št. 10