LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. 13.
I7 petih 21. Svečana
1851.
,,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se 7,a celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta
3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vratlni del.
15. februarja 1851 bo vc. k. dvorni in der-žavni tiskarnici na Dunaju IX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, izdanju kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 32. Razpis ministerstva kupčije, obert-nije in javftih stavb od 3. januarja 1851, s kterim se po najvišjem sklepu od 3. januarja 1851 temeljne pravila občniga vravnanja osvo-bodenja poštnine naznanijo.
Št. 33. Cesarski patent od 29. januarja 1851, s kterim se vžitarina od ola za lom-bardo- beneško kraljestvo vpelje z odločbo, de se bo dan, ko bo v moč stopila, pozneje naznanjen.
Št. 34. Ukaz ministerstva vojaštva od 1. februarja 1851, s kterim se nove odločbe glede prejembe in opravičenja k vojaški sod-nii prištetih oseb naznanijo.
S tem delam se bo tudi tretji dokladni del od leta 1851 izdal. Zapopade naj po-nižniše prednašanja k št. 32 in 33.
Tudi danes 15. februarja 1851 bo ravno tu LXXXVI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 4. julija 1850 v edino-nemškem izdanju na svitlo prišel, v češko-, talijansko- in slovensko-nem-škem dvojnem izdanju izdan in razposlan. _
Zapopade pod
Št. 258. Cesarski patent od 28. junija 1850 po kterem se za kronovine Avstrijansko pod in nad Anižo, Solnograško, štajarško, Koroško, Krajnsko, Goriško; Gradiško in Istrijo, Terst, Tirolsko in Vorarlberško, Češko, Moravsko, zgornjo in spodnjo Silesko organska postava v zadevi sodniških služb izda in vsta-novi, de se je po njej od dneva naznanila ravnati.
škem in v česko-nemškem dvojnem izdanju, in 7. novembra 1850 v slovensko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v talijansko-nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopadek omenjenih delov občniga deržavniga zakonika in vladniga lista jebilžepri edino-nemškem izdanju naznanjen in sicer tret-jiga dela pod št. 3, petiga dela pod št. 8 in enajstiga dela pod 18*
Razun tega bo tudi danes. 15. februarja 1851, k edino-nemškem izdanju tretjiga in četertiga četertletja pretekliga leta 1850 občniga deržavniga zakonika in vladniga lista dvojni pregledni list izdan in razposlan, pervi je časkazaven pregled in drugi, pregled za-popada po raznih deržavnih vladarstvih (mi-nisterjih). — Poslednič bo tudi k edino-nemškem izdanju leta 1850 deržavniga zakonika in vladniga lista še tretji pregledni list izdan in razposlan, ki zapopade abcedni pregled postav in ukazov, ki so v celem preteklem letu 1850 v izdanih CLXV. listih deržavniga zakonika in vladniga lista na svitlo prišli. K temu se bodo tudi naslovni listi z nazna-nilam za bukvoveze izdali in razposlali.
Dunaj 13. februarja 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Potem se bo danes, 15. februarja, III. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 8. januarja 1850 v edino nemškem, 28. septembra 1850 v slovensko nemškem, 24. oktobra 1850 v italijansko-nemškem, 2. decembra 1850 v madjarsko-nemškem in 30. januarja 1851 v česko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v hor-vaško-nemškem dvojnem izdanju izdal in razposlal.
Potem bo danes, 15. februarja 1850, V. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 9. januarja 1850 v edino-nemškem izdanju, 15. maja 1850 slovensko-nemškem in 13. decembra 1850 v talijansko-nemškem, in 24. januarja 1851 v madjarsko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v česko-nemškem dvojnem izdanju iz dan in razposlan.
Poslednič tudi 15. februarja 1851 bo IX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista 1850, ki je 20. januarja 1850 v edino-nem-
leirtulni del*
Pregled austrijanskiga reda kazenske pravde kar se tiče porotnikov.
(Dalje.)
II.
Postava razdeli vse kaznjive djanja v prestopke (Uebertretungen), pregreške (Verge-hen) in hudodelstva (Verbrechen) in tako že sploh po imenu veči stopnjo kakiga kaznjiviga djanja pokaže, le nekteri clo lahki prestopki so občinski policii odkazani, ker bi ne bilo truda vredno, de bi se sodnije z tako majhnimi rečmi pečale. Okrajni sodniki in njihovi namestniki sodijo kakor samezni sodniki vse prestopke v pervi stopnji, pripomagajo pa tudi tiče hudodelstev in pogreškov po redu kazenske pravde drugim sodnijam. — Okrajnozborne sodnije kakor kazenske sodnije imajo kar se tiče nekterih hudodelstev in pregreškov ne samouvodno preiskavo, ampak tudi glavno ob ravnavo in sodbo na pervi stopnji. — Deželne sodnije sodijo v kazenskih rečeh nekaj na pervi, nekaj na drugi stopnji, iz njih srede se sodniki za porotnike odberajo. — Pred porote (sodnije prisežnih) greste glavna obravnava in sodba čez tiste hudodelstva in pregreške tiska, ktere jim postava odloči. Začnejo se v mestu vsake deželne sodnije vselej od treh do treh meseov porotne seje, in redna seja se pred skleniti ne sme, dokler niso vse kazenske reči razsojene, zastran kterih je bil o začetku seje odkazni sklep že pravno moč dosegel. Vsaka porota obstoji iz sodnije in dvanajst porotnikov. Poprej smo že omenili, kteri deržavljani so v porote poklicani; du-
hovni vsih v postavi priznanih cerkev in vernih družtev, učeniki narodnih učilnic, der-žavni uradniki, ki so v pravi službi in vojaki v djanju služijoči se ne morajo k uredu porotnika poklicati. Vzrok tega je pa, ker du-hovnam po njihovim poklicu in po cerkvenih ukazih ni pripušeno v sodnijo čez življenje ali smert kakiga človeka se vsesti; druge tukaj namenjene osebe pa časa nimajo, brez odlašanja vradnih opravil dolžnostim, v ktere postava porotnike zaveže, prav zadostiti. Previdno je tudi, de sodno izrečeni zapravljirci in drugi oskerbljenci, po tem ljudje , ki so od dušnih ali telesnih slabosti zadeti, take dolžnosti opravljati ne morejo. Osebe kterih premoženje je na kant prišlo, ali ktere po ob-ravnanem kantu v preiskavi niso bile nedolžne izročene, vsi, kteri so bili hudodelstva, ali pregreška, ki je iz pohlepnosti dobička izviral ali ki javno nravnost žali, ali takošniga prestopka krivi izrečeni; tisti kterim je bila zavolj prestopka kake druge postave nar manj polletna kazen na slobodi prisojena, so izključeni iz vreda porotnikov. Tako postavo moramo clo hvaliti. Zavolj take pregrehe obsojeni je po na pravično vižo zaupanje vlade in deržavljanov zgubil, in ako se tudi popolnama poboljša, in ga nobeden zavolj poprej-šniga obnašanja žaliti ne sme, — ni vredin tistim častitim možem se pridružiti. Nekteri pa smejo ured porotnika od sebe odkloniti, namreč , kdor je šedeseto leto prestopil za zmirej, ker je po danimu naročilu pri kaki porotni seji isadostil za sledeče leto. Taka imenitna služba po pravim oskerbljena veliko časa potrebuje, ker porotniki morajo nekterikrat, kakor se bo pozneji vidilo, neprenehama-več dni pri obravnavi pričijoči ostati. Silno težko bi se tedaj to opravilo deržavljanam skazalo, ako bi vlada bila skerbela težo po enakopravnosti med poklicane razdeliti. — V vsaki občini žu-pansto z nekterimi odborniki zloži natanjčen abeceden imenik vsih oseb, ki so v njej k opravilu porotnika poklicane, ta imenik je pri županu skoz osem dni vsakimu v pregled od-pert. Če se po postavi poklicane osebe v imeniku izpustijo, ali pa ne pripušene vpišejo,je v osmih dneh od zadniga dne, kteriga je bil imenik razpoložen, vsakimu srenjčanu na voljo dano zavolj tega ogovor vložiti. — Okrajni poglavar sostavi vse imenike občin v okrajni imenik porotnikov. — Tako dopolnjeni okrajni imeniki se pošiljajo okrožnimu predsedniku, ali pa okrajnimu poglavarju, ker ima porota svoj sedež , pod njegovim vodstvam, izbirajo nadstojniki okrajnih občinskih odborov, in dva iz vsaciga okrajniga odbora poslana zaupna moža tiste može, ki se jim zavolj poštenih misli in skušene previdnosti naj pripravniši k vredu porotnika zdijo, pri kterim voljenju je pa treba skerbno na to paziti, de se kolikor je moč pristojni možje iz vsih krajev porotne okolice v poglavitni imenik denejo.
Ako so tako izvoljeni porotniki, se zloži letni imenik, to je spisek porotnikov, ki se imajo sej perviga sledečigaleta vdeležiti javno po srečki pod vodstvam okrožniga predsednika

na mestu deželne sodnije, in z predruženim občinskim županjstvam, tako se potegne iz posode za vsako poroto po posebnim zavkazu vstanovljeno število porotnikov, ki pa ne sme nikjer manj od 200 ali več od 800 znesli. Za vsako porotno sejo postava ukaže po srečki odbrati šest in trideset poglavitnih in devet dopolnivnih porotnikov. Iz Ietniga imenika se vzamejo imena vsih, kteri v mestu porote prebivajo, se denejo v posodo, in predsednik deželne sodnije potegne devet dopolnivnih porotnikov. Na to se denejo imena vsih, razun ravno zdaj potegnjenih v posodo in iz njih se vzdigne šest in trideset poglavnih porotnikov za celo porotno sejo. — Dopolnivni se pa vzdi-gujejo, de se iz njih namestijo po potegnjeni versti manjkajoči, ako je prišlo k glavni obravnavi manj ko trideset poglavitnih porotnikov, v posejo porotne klopi. —
Vred porotnikov je zlo imeniten in častitljiv , dolgo časa so si ljudje vpeljave porotnih sodnij vošili, in želeli, de bi za naprej der-žavljani čez svoje rojake v sodbo se vsejali, — vlada je v to dovolila, tedaj ima pa ona tud pravico terjati, de vsak v to službo po klican deržavljan zvesto ukazani dolžnosti za dosti. Ako kteri porotnik po prijetem povabilu ne pride, ali brez dovoljenja predsednika pred stran gre, kakor se seja konča, ga bo sodnija v kazen 25 do 50 goldinarjev, — v drugič 50 do 100 gld., — v tretjič 100 do 200 gold. obsodila, in v poslednjim primer-leju izrekla, de je izostajnik častni urcd po rotnika zgubil. Kjer je pa kterimu posebno rcvnejšimu možu, ako s pomočjo rokodelstva sebi in svoji družini živež pridobiti mora, silno težko odkazano službo oskerbeti, postava veleva vsakimu porotniku, ki svojo dolžnost iz-polne, če dalj kakor dve uri od mestn porote prebiva, na zahtevanje zmerno odškodovanje, kteriga znesek bodo posebni ukazi odtočili.
(Dalje sledi.)	Melcer
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Vodice 14. Svečana 1851. Vodiško faro so vlani velike nesreče zadele. Petkrat je bil ogenj v fari, kteri je v 3 vaseh 27 hiš z njihovimi drugimi poslopji požgal. Tudi tatvin se ni manjkalo, med kterimi je bila una nar bolj znamenita, de je bilo iz cerkvene shrambe v Vodicah 800 11. v zlati in v srebri vkradenih. Še nar hujši nas je pa vendar slaba letna poderla, ktera je bila v Vodiški fari slabji od unih leta 1815 in 1816, ker vlansko leto je tudi krompir falil, in ker je slana ajdo tako posmodila, de je več tukejš-nih kmetov, kteri še semena niso dobili.
Komej smo bili že nekoliko nesrečo ognja iz glave spustili in se zavolj Ietašne lepe zime dobre prihodne letne veseliti začeli, kar že spet ogenj pride. 17. Prosenca zvečer ob pol osmih pogori v Bukovci, kjer je vlani trikrat gorelo, pohištvo kmeta Matevža Kunstel na po navadi Kupic; in snoči ob ravno taki uri sta v Vodicah dva velika kmeta Matevž Jeraj po domače Boje in Janez Jeraj po domače Osel pogorela. Pervimu so zgorele vse poslopja in tudi 2 teleti, drugimu je pa pod (skeden) ostal. Sreča je bila obakrat, de je bilo brez vse sape, in de so berž ljudje pritisnili in ubranili, de se ni ogenj dalej razširil.
To je hudo skorej po vsih vaseh v Vodiški fari, de tekoče vode nimamo, in pa za gašenje skorej nobene priprave.
Kar nas nar bolj žali in straši je to, ker zmirej ta gorica med ljudmi gre, de je bilo povsod razun na Skaručni, kjer je bila strelja udarila, zažgano; in to ljudje za to tako nii slijo, ker jim berači v dobiček za svojo mav
ho take reči tvezejo, in ker nekteri malopridni beračoni res v času v svoji nejevolji take besede izrekvajo, de človek lahko potem takim kaj taciga misli in sodi.
Ti naši zdajni pogorelci so imeli svoje poslopja zavarvane, in ako ravno bojo pri vsim tem še ptuje pomoči potrebovali, pa vender na delječ ljudi ne bojo nadlezoval hodili; v soseskine fare že pojdejo, pa ne po drugiga kaj kakor prosit kake klaje, škope al lesa, to nam je vlani že zlo pošel. Ce bo torej (do v njih imenu bral, bo gotovo goljuf, ino tak nej bi se kar prijel in kaznoval.
* Iz Tuhinjske doline se nam piše: Naši ljudje, kterim gre vera, so vidili 28. in 29. Prosenca in 3. Svečana žerjave na Ogersko leteti. Ne vem se spomniti, de bi bil kdaj kaj taciga slišal ali doživel, če ravno so bile 1822 in 1831 voljne zime; to bi vteg nilo zgodnjo spomlad oznaniti.
Ljubljana. (Dalje od porotnih sodb.)
Popoldne ob štirih nadalje:
4.	Juri Tekavec, 57 1. star, pove za stran sunjenja v okno in prebodenja to, kar njegova žena Mi ca. Tudi on je slišal in sicer eno dekle zakričati: „0 Jezus! mater je prebodel." On, misleč, da je njegova žena pre-bodena, jje tekel tje in vidil nekoga pasti, pa ni vedel, kdo da je prehoden. Pokazanegnoj ne vile spozna on za ravno tiste, ktere je Keržan imel, po tem, ker je en rogelj močno skrivljen (in sicer proti vilišču). Noč je bila oblačna, vendar ne temna. Fantini po njego vem prevdarku niso bili pijani, Štefan Se-meja tudi ne.
5.	Lenka Tekavčeva, 56 1. stara, priseže in spričuje, da je Keržana pod oknom dobro poznala, ga vidila z gnojnimi vilami v levo polovico okna suniti, in da bi jo bil skoraj zadel, ako je bi ne bila hči Mi ca v stran potegnila. Anton Milielak je bežeče fantine z metlo podil. Noč malo oblačna, pa je mesec svetil, da se je dobro vidilo. Ona je dobro vidila, da drugi ni imel vil v rokah kot Keržan, vendar ni vidila, kdo in s čim da je rajnko „Mihelakovko" sunil, vidila pa je da je eden sunil.
6.	Tomaž Tekavec, 20 1. star, pravi pod prisego, da niso bili fantini od pet „ma-selcov" popitega žganja pijani, ampak le malo „korajžni," on pa nič. — Doma je dobro vidil, da je Keržan v okno z gnojnimi vilami dvakrat „žoknil."
Na bojišču je stal 12 korakov daleč od Keržana. Noč je bila malo oblačna, vendar se je dobro vidilo. On (priča) je vidil, da je „Mihelakovko" lveržan prehode!; ona ni povedala, kdo da jo je. Slišal je zavpiti: ^Blažko v jo je prehodil!". Te besede — pravi sta Mihelakovkin Anton (sin) in njena hči Reza zagnala. Priča spozna pokazane vile Priča tudi poterdi, daje Keržan le enkrat sunil, in da je Mihelakova mati le naletela, ker se je bil sin umaknil. Na zagovornikovo vprašanje popriča tudi Štefan S e m ej a, da je Keržan le enkrat na bojišču sunil.
7.	Reza Mihelakova, hči prebodene, 16 let stara, pa v rasti zlo zaostala, odgovori na predsednikovo vprašanje, da poprej Keržana ni sovražila, da je pa zdaj huda na njega, zalo ker ji je mater prebodel. Zagovornik beseduje tedaj, da seji ne sme prisega vzeti. Deržavni pravdnik oporeče, da je njena nevolja nad zatožencem ponatorna rekoč, kdor nam očeta ali mater vsmerti, ga ne moremo ravno radi imeti, da pa temu vkljub vendar le lahko čisto resnico povemo. Zagovornik se zaprisegi še enkrat krepko nasproti postavi in bere §. 178. r. k. pr., ki pravi: „Priče, ki z obdolženim v sovraštvu žive, ako proti njemu spričujejo, se ne smejo za-
)risegati." Zagovornik in deržavni pravdnik sta se dalj časa zastran pomembe tega . jesedovala. Nazadnje sklene sodnija, da je razmera te priče proti zatožencu taka, kot poškodovanega proti poškodivcu, in priča se za-priseže. Nato pove ona: „Jez sim na bojišču kakih 10 korakov od matere stala in vidila, da je Keržan z gnojnimi vilami dvakrat, pervič proti bratu, drugič pa proti materi sunil. Mati so se nato zgrudili. Brat Tone jih je vzignil, pa so se kmalo spet zgrudili in čez '/i ure sklenili. Vse je bilo na tistem mestu kervavo, tudi kožuh, kterega so mati na sebi imeli. Noč je bila svetla." Pokazane vile je spoznala, vendar ne ve, kako da jih je Keržan tačas deržal, ko je mater dregnil. Mati niso povedali, kdo jih je vbodel, samo to so rekli: „Tukaj me je vbodel!"
8.	Janez Sever, 181. star, pove zastran pitja, besedovanja in pretepa kot poprejšni. Ko sta pri meji Tekavec in Milielak Keržana in Janeza Semeja t a tepla, je tekel on Semejatovega brata Štefana budit in ga bratu na pomoč klicat. Ko sta pred Mihelakovo hišo pritekla, je prišel Keržan z gnojnjpi vilami v rokah za njima. Zastran obnašanja Kerža-novega do prebodenja, govori kot poprejšne priče. On je natanko vidil, da je Keržan staro „Mihelakovko" z vilami dregnil in nato zbežal, pa ne ve, kam. Proti Mihelaku pa on ni vidil nikogar suniti. Kakšne da so bile vile ne ve, in bi jih tudi ne spoznal. Štef. Semeja in Sever nista imela nobenih vil v rokah.
(Ker ni mogel Ant. Milielak zavoljo daljave pola sam priti, se preberejo zdaj njegovi zapisani odgovori. On naskriž govori. Enkrat pravi, da je vidil, kakor je Keržan njegovo mater z vilami vbodel, ker se je prec potem, ko se je vilam umaknil, ozerl; potem pa besedo prekliče in veli, da ni vidil, kedaj da je Keržan mater dregnil. Zagovornik opomni tedaj porotnike, da ni temu človeku, ki zdaj tako, zdaj tako govori, nič verjeti.
9.	Janez Semeja, 20 1. star popriča zastran prigodbe do pretepa pri meji, od kodar je domu šel, in še le drugo jutro praviti slišal, da je Keržan „Mihelakovko" prebodel.
10.	in 11. priča nič imenitnega ne poveste. (Nato so bili zvedeni možje, župan Taber-
nik in županijski svetovavec Kotnik poklicani, ogledni zapisnik prebran, naris bojišča, vile in kožuh tem in porotnikom po-kazani.)
12.	Župan Tabernik veli: Vile so ravno take, kot so bile pri ogledu. On je bil tisto noč poklican; ko na bojišče pride, je bila žena že mertva. Noč je bila svetla. Kožuh je ravno tisto.
13.	Kotnik, za pričo oglednega zapisnika podpisan, pravi, da ni bil pri ogledu; vendar je vidil mertvo „Mihelakovko".
Po prebranju zapisnika čez zvunanji in notranji pregled trupla, priterdijo zdravniki: g. Dr. Potočnik in g. Steinmetz iz Kamnika, kakor g. Dr. Melcer in g. ranocelnik Gregorič iz Ljubljune, da je morala prebodena po vsaki ceni vmreti, ker je bil serčni mošnjiček, leva pljuča in zavitek telesne odvodnice (Bogen der Aorta) prehoden.
V oglednem zapisniku je bilo rečeno, da gre misliti, da je bila rajnka ravno s temi vilami prebodena, kot so bile županu poslane in sicer zato, ker srednji rogelj ravno vmaj-hino luknjico na kožuhu stopi, ako se desni (pervi) rogelj v tisto luknjo kožuha vtakne, ktera je bila pri prebodenju rajnke narejena. Gosp. zagovornik vpraša tedaj zdravnike: Ali je mogoče, da bi bil, ako so vile tako v rajnko priletele, desni rogelj tako globoko segel, una roglja pa telesa prebodene še ranila ne? Zdravniki: Ni mogoče.
Potem pove še župan na beseda da je bil obloženi razujzdlanec in ponočnak, županov svetovavec pa, da ne ve nič hudega, pa tudi nič slabega od njega. Prebran je bil še ker-slni list in nato pervi dan pričevanje ob de-, velili zvečer končano.	(Dalje sledi.)
Avstrijanska.
Znani škof Lonovič, ki je bil v samostanu Molk pripert, bo spet svobodo zadobil. Tega se iz serce veselimo. Naj misli od politiške preteklosti tega moža, kar kdor hoče, njegov pobožni duh in njegovo žlahtno serce sta ga vsim prikupila, ki ga poznajo. Papež Pij IX., ki je bil, še ko je bil kardinal, njegov prijatelj , je posebno zanj govoril. V poboljša-nje njegoviga stanja je pa še več njegov po-sledni spis zoper Jozelinizem pripomogel, v kterem se z slovesno besedo zahvali za dvig-nenje placeta. V začudenje njegovih rojakov se zdi, de ima v politiki vse drugo mnenje, kakor so ga v letih 1848 in 1849 o njem mislili. On napade cerkvene poprave cesarja Jožefa II., kterih bistveni del je imeldozna-niga ukaza od 18. aprila 1850 veljavo, tako grenko, de je njegovimu osebnimu značaju ravno nasproti. On zaverže poprave Jožefa II., jih imenuje svojovoljne, krivične, škodljive in nevarne, in poslavi potem Franca Jožefa I. kakor noviga daritelja cerkvene svobode. Vlade — pravi škof Lonovič — navadno slaboumnost pokoplje, politiške sisteme in naprave pa prenaglo vpeljanje. Jozelinizem je imel iz začetka trohleno steblo in toraj zavolj dolgiga obstoja ni bil močneji, ampak vedno bolj trohiiv. On pravi potem, kako je pobožni cesar Franc I. na smertni postlji knezu Metternichu naročeval, stare razpore z rimsko vlado v smislu cerkvenih pravil poravnati. Potem pravi njegov spis: Cesarja Franca Jožefa je Bog zvolil, poslednjo željo njegoviga deda spolniti. Ko je z eno roko brezpostavnost je z drugo sedemdesetletne spone
zm
*	Iz bosniške meje se naznani, de je več sto Turkov iz Krajne pod poveljstvam Ale Kedic a in Kadia Kapica v Bihač k sovetu šlo, in de jim je Ali paša naročil, in iz Tuzle in Zvornika prošnja prišla, de naj se skupoma dvigneje. Poslanci iz Hercegovine naznanijo, de se je Omer paša v Konjico umaknul. Ali Kcdič se je napotil iz Bihača Krajnce k puntu pripraviti; od treh strani hočejo Omer pašata zagrabiti.
*	Skender beg je 5. t. m. Narento z 1400 vojaki in 7 topovi brez upovera prestopil. 1000 vstajnikov se je ustavilo pri Boci, 8 ur od Mostara, pa brez vspelia. Potem so se dve uri nazaj umaknili. 9. so bili zmagani in v Mostar zapodeni, Vodniki so pobegnuli in to jim je ves pegum vzelo in 11. opoldne je Skenderbeg brez upora Mostar posedel. Ka-vas pašata z 200 vstajniki so vojaki zajeli Mnogo vstajnikov je na bojišču padlo. Vsi poglavarji so pobegnuli in svoje gradove in ro dovine zapustili.
Turška.
Med turško vlado in Egiptam so se raz pertije unele. Vlada v Egiptu se noče nobe nimu povelju turške vlade podvreči in se silno za vojsko pripravlja. 40,000 vojakov se bo nagloma nabralo. Turško carstvu je na robu pogube; ako ga druge deržave ne obvarjejo, ne more več dolgo stati, ker je samo na sebi trohljeno in mu od vsih strani vstaje groze.
Francoska.
Denarniga pridavka, kteriga je Napoleon tirjal, mu narodni zbor ni hotel dovoliti.
Ljubljanski novičar.
* Ravno za gotovo zvemo veselo novico, da je naš iskreni rodoljub, gospod N a v r a lil za kancelista pri kasationalni in najvišji sodniina Dunaju zvoljeft.
cerkve sterl. Kdo bi bil verjel, de potem, ko je deržavni zbor mesca marca 1848 dostojno prošnjo duhovnov zasmehovavno na stran položi!, potem ko so samostanske duhovne in nune na Dunaju besne trume razgnale, ko je tudi kromeriški deržavni zbor zoper katolško cerkev govoril, ko je v celi Evropi punt ošabno glavo dvigovaje, v zmagni omotci prestolam in cerkvi pogin žugal, kdo bi bil verjel, de bo iz tega okuženiga brezdna pregreh tako zgodej rani zor cerkvene svobode zasijal! Bog včasih svojo cerkev z teškimi skušnjami obišče, da se z preganjbo vkrepi. Pa on nebo nikdar pripustil, de bi se zaterla.
Horvaška.
Vradnikam na Horvaškim in Slavonskem se je na voljo dalo v vradnih opravkih v deržavni ali pa narodni obleki biti.
Galicia.
V seji rusinskiga narodniga svetovavstva je naznanil predsednik, de je poslance na Dunaju stanuvajočih Businov, ki so se v imenu rusinskiga naroda k njegovimu veličanstvu podali prosit, de bi se pri postavljenju vradni-kov pri novovravnanih vradih posebno nallu-sine gledalo, cesar prijazno sprejel. Na predlog gospoda Treszczakowskiga se bo ministerstvo zaprosilo, de bi se rusinsko-slovanska stolica na Dunaju napravila. — Doneski za rusinski narodni muzeum se pridno nabirajo.
Tuje dežele, Bosna.
* Iz bosniške meje se piše, de se sliši, de se je Seraskier z 8 bataljoni, 4000 Arnauti in 16 topovi v treh oddelkih proti Mostaru napotil. Hairedin paša se je z 3 bataljoni v Livno podal.
Pastirski list ljubljanskiga knezo-škofa.
(Dalje.)
Vse gnade in vsi sadovi odrešenja pa so hranjeni v cerkvi, ktero je Kristus postavil. Kakor gotovo te gnade zmed človeškiga zaroda , za kteriga so perdobljene, nikdar zginiti ne morejo, ravno tako gotovo je tudi, de ne bojo nikomur posiljene, desiravno so vsi ljudje poklicani, se jih v svoje zveličanjepo-služiti. Bog svoje gnade ponudi, vriniti pa jih nikomur noče, zakaj služba božja ni hlapčevska služba, v kteri je hlapec delati persi-Ijen, ampak služba božja je, kakor sc za proste (ali frejvoljne) ljudi spodobi, prostovoljna vdanost našimu Gospodu in Odrešeniku v ljubezni in zvestobi. Zatorej je Jezus nezmerni zaklad (ali šac) svojiga zasluženja v svoji cerkvi shranil, de ga vsakteri lahko najde, če ima željo piti iz studenca božjiga Odrešenika Ta zaklad pa je, in zamore le samo tistim v cerkvi božji zročen biti, ktere je Jezus Kri stus sam v to zvolil. Le samo ti Kristusovi namestniki imajo dolžnost in oblast, ga hraniti, pa tudi iz njega podeliti tem , kteri po njem željo imajo; ker oni oskerbljujejo naše zveli-čanje, njega začetnik in pravi delivec pa je Jezus Kristus sam. „Tako naj nas ima vsak o služabnike Kristusove in delivce božjih skrivnost", govori sveti Pavel. Če pa Jezus Kristus ni samo človekov Sin, ampak tudiBog, tedej visoki včlovečeni Bog, po tem takim tudi nima vsakteri človek pravice do visoke časti, biti Kristusov namestnik, ampak le samo listi, kteri so od njega poklicani. „Nihče naj si ne perlastuje časti, kakor kdor je poklican kot Aron", govori zopet sveti Pavel. Zatorej je Kristus ves sad svojiga odrešenja, svoje smerli na križi, nezmotljivo, čisto božjo resnico in
vse druge neprecenljive gnadne darove apo-steljnam, ki si jih je sam zvolil, zročil in jim oblast dal, vsim ljudem od njih podeliti, kakor je bil tudi sam peršel, vse rešit in zveličat. Svojim aposleljnam je rekel: „Kakorje mene Oče poslal, tudi jest vas pošljem. Pojdite in učite vse narode, in keršujte jih v imenu Očeta in Sina in sveliga Duha. Učite jih deržati vse, karkoli sim vam zapovedal". Tudi še reče aposteljnam: „Besnično vam povem, karkoli bote zavezali na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih ; in karkoli bote razvezah na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih". De pa človeška slabost njegovi napravi ne škodje, jim je obljubil svojo pomoč, ko je rekel : „In glejte jest sim z vami vse dni do konca sveta".
Poglavarja vsih pa je postavil Simona, Jo-noviga sinu, in mu je ime Peter, to je skala, dal, na kteri bo njegova cerkev tako močno in terdno stala, de je ne bo clo nobena moč, še peklenska ne, podreti zamogla; zakaj rekel je Simonu: „Ti si Peter (skala) in na to skalo bom zidal svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale". Petru je dal še posebej ključe, to je gospodarstvo svoje cerkve. Petru je namreč še posebej rekel: In tebi bom dal ključe nebeškiga kraljestva (to je cerkve); in kar koli boš zvezal na zemlji, bo zvezano tudi v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvesano tudi v nebesih". Svetiga Petra je tedaj Gospod za nar višiga oblastnika v svoji cerkvi poklical, ker ključi so znamnje oblasti. Petru je zročil pastirstvo vse svoje čede, rekoč: „Pasi moje jagnjeta, pasi moje ovce", to je pasi vso mojo čedo. Tako je tedaj po volji našiga Gospoda Jezusa Kristusa sveti Peter podlaga Kristusove cerkve, sveti Peter je nar viši oblastnik in vladar (vižar) v Kristusovi cerkvi, sveti Peter je vesoljni pastir vse Kristusove čede. Zakaj pa je je bila s. Petru taka sprednost, taka polnost duhovne oblasti podeljeua? zakaj je s. Peter nad vse aposteljne povzdignjen in postavljen? Uzrok ali uržoh tega nam pove memo druzih cerkvenih očakov sveti Hieronim rekoč: „Zato je bil eden zmed dvanajsterih zvoljen, in za poglavarja postavljen, de je bila s tem ločitev odvernjena". Edinost cerkve je tedej vzrok veči oblasti svetiga Petra. In res bi se ne dala edinost v cerkvi drugači ohraniti, kakor tako, de je eden za perviga vladarja in oblastnika postavljen, kterimumorajo vsi drugi podložni biti, in mu pokoršino skazovati. Mislite si le dva poglavarja z nar viši oblastjo v cerkvi, ali bi ne bilo mogoče, de bi se tudi v bistevnih ali potrebnih rečeh eden od druziga ločila, in cerkev bi bila razklana, ker bi nobeden druziga posvariti in za-vernite ne smel. Zato pravi sveti Hieronim: „Cerkev se le samo po enim nar višini duhovnu dobra ohrani. Ko bi njemu ne bila dana posebna oblast tudi čez vse druge, bi bila cerkev kmalo v toliko delov razklana , kolikor je duhovnov". Zavoljo cerkvene edinosti je bila tedej svetimu Petru taka sprednost, in taka polnost duhovne oblasti podeljena. Edinostje nar bistevniši (potrebniši) lastnost prave Kristusove cerkve. Kakor resnično je en sani Kristus, kteri nas zveličati zamore, tako resnično je tudi le ena sama cerkev edina v tem, kar nam je v zveličanje potrebno. Zato je naš Zveličar nekoliko pred svojim terpljenjem za edinost svojim aposteljnam in vsim svojim vernim svojiga nebeškiga Očeta prosil, ko je molil, rekoč: „Sveti Oče! ohrani jih v svojim imenu, ktere si mi dal, de bodo eno, kakor tudi mi. Pa ne prosim samo za-nje, ampak tudi za tiste, kteri bodo po njih besedi v mene verovali. De bodo vsi eno, kakor ti Oče v meni, in jest v tebi".
(Konec sledi.)
&BFMH
Spisal Jan. 1\.d..a.
4. Tabor Rimljanov in vedežvavec.
Stoji, stoji staniše tam V širjavi daljni krog Metula terdna, Versta dvanajst vzdiguje se po redu In jezer stanov polni versto vsako. Pa vsaki šotor silnih vojev osem, Ki vsa kod burijo v Metulo terdno.
Na stolici povzdignjeni Sedi tam sivobrad in palca Se suče sreberna mu v roki desni, On kaže tje, ki 'zhaja rano solnce In kaže tje, ki pada solnce pozno. Misle na dvoje razdeli podnebje.
In gleda zdaj na desen zrak Zdaj oka bistriga v obok na levi In dvakrat dvigne krasno palco gori. In ko jo v tretje je povzdignil kviško, So bili bogi mu pokorno — znamnje
Poslali dol so iz višave sinje. Pa znamnje srečonosno ne. Kavranov trop od Juga se poganje In postoji krokaje v sredi zraka. Naenkrat se zažene pa na desno. In buti zopet hipoma na sredo,
In buti kroka strašniga na levo. Iz stolice povsdignjene Odstopi sivobrad in zbere voje In govori besede take zbranim: Nevarno boge jezne je skušati, Grozivue znamnja so poslali danes, Nesrečno sije nam današne solnce.
Osupne tamkej divji zbor, In ta in une se napuhne jezno: Kaj mar so sivče! nam bogovi tvoji. Po volji svoji letajo kavrani, Ki hrane sled jim ostri čut oznani. Zastonj dušiš ognjena eerca plamen.
In volji bogov jeznih vkljub Se dvigne silni zbor z orožjem ostrim. In reka divja se vali k zidovjn.
Idriski rudnik najden.
Čez štiri ure od Ljubljane proti sončnim zahodu grede se pride v Loko, čedno me-stice, ki v prav prijetnim kraji stoji, posebno proti K raj ni je tak, de ni treba po lepšim prašati in lepšiga iskati, lepimu in umno obdelanimi! vertu je enak. Zraven mestica hrib kvisko kipi, na kterim stari grad stoji, iz kteriga se vidijo po dolgim in širokim prijazni kraji in razne vasi gorenske plati, de jih je veselje viditi. Po obedveh straneh mestica šumite Poljanšica in Sora, čez ktero je visok most z edino mestnico prepet, iz kteriga se je bil v letu 1381 Frajzinški škof Leopold v vodo zvernil in žalosten konec storil, kteriga so bili v nunski cerkvi pokopali. V imenovanim mesticu, ktero je bil cesar Oton II. že v letu 974 Frajzinskimu škofu Abrahamu, iz rodovine goriških grofov, daroval, za tega voljo se mu tudi še dan današnji Škofja Loka pravi, je okoli 4 tavžent prebivavcov, kteri razne rokodelstva že od njega dni zdelujejo, ki jih v razne kraje prodajajo, in ktere jim tudi veliko belih petič v deželo privabijo. Ravno tako, kakor današnji dan, če ne bolj s pridani, so se tudi že v letu 1497 obnašali in prav dobro vedli, njih platno, kije bilo belo kot sneg in Loški konji so na Nemškim in na Laškim po redu veliko kupcov imeli, in pri vsim tem so se Ločanji tudi od svojih obertniških dobičkov prav dobro živili.
V ulicah, blizo zidaniga mosta, je stala neka prav zala hišica, Verhard, bogati zlatar jo je bil za se in svojo družinico sozidati in tako krasno olepotičiti dal, de je bila vsakimu memo gredočimu, med vsimi celiga mestica, nar bolj všeč; in akoravno je bil imenovan dom od zvunej in znotrej lep in snažen; vert prostoren in poln žlahtniga sadja; njive dolge in v bližnji okolici nar gorši obdelane, torej tudi nar rodovitniši od vsih družili; pa zavoljo vsih teh reči, ktere so gotovo s hišo vred
veliko vredne bile, bi niende Loškiga zlatarja nihče zavidil ne bil, tode gospod Verbard ima še veliko dražji in nježniši blago v svoji hiši, s kakoršnim se vsak človek bahati ne more, in ravno to je bila njegova hči, zala Agata. Bila je mila in lepiga zaderžanja, lepa in pobožna, čista in krepostna, kakor angelji, ki jih je Jakob vHaran grede, ponoči na polji pod milim nebam na nebeški gredi gori in doli hoditi vidil, in kdor je ljubeznivo Agato le poznal, je ni mogel prehvaliti, naj bi bil še tako velik sovražnik drugimu spolu.
Tudi sam zlatar je bil va-njo ves zamak njen, nič mu ni bilo mar, gledal jo je z veseljem in pred zapeljivci varoval, če je le pri nji' bil, je radovoljin dostikrat tudi svoje rokodelstvo zanemaril; premoženja je imel dovelj, nič ni maral, akoravno ni kdo njegovih perstanov in druge zlatnine in srebernine čislal. Komur niso moji izdelki vseč, je djal, naj ne pride k meni, in če bi se bil kdo pre-derznil njegovi hčeri bližati se, tega bi bil on gotovo pisano gledal, čez-nj bi bil planil in ruval se ž njim, morde do zadnje kaple kervi.
Vender le mu je milek s tulam na plečih in z lokam v roki pot pretekel in njegovi hčeri ljubčika prijeljal, kteriga se jc z gorečo ljubeznijo poprijela, kteri pa ni bil ne bogat zlatar, ne premožen kupec, temuč le ubog suličar (Lanzenknecht), čigar mošnjica je bila suha, kakor poper, in belič se je pri njem tako poredkama našel, kakor začetik nunskiga samostana v Loki. Kocijan Anderlajn po imenu, bil je zal in lleten fant z rudečimi lici in junaško roko, vesel in vedno ves poln norčij, prizadeval si jc, de nihče tako,Agatno serce za se vneti, in danico Loških deklet na svojo pot spraviti.
Agata in nje m M i iniJeni sta svoje znanje tako prikrivati in na tihim deržati znala, de jima ni mogel nihče zavoljo tega kar besedice očitati; nje oče ni nikoli nič od nju zaveze sanjal, ampak eno verižico za drugo in en perstan za drugim je skoval, de bi le več premoženja na kup spravil, in svoji hčerki gorši doto napravil.
Pa kar se ne stori, se ne zve: Kočjan sije preveč srečniga mislil; de je z Agato znan, zato tudi ni mogel jezika za zobmi deržati, ter je zbleknil, kar mu je v sercu tičalo, in kmalo potem je jela cela Loka govoriti, de se Verhardova hči z nekim zalim suličerjem peča. Ta razglas zazvoni noter do zlatarjevih ušes, in ga razkači tako, de začne kričati in gro meti nad deklico, de nikoli tako.
„'Kaj taciga moram od tebe slišati," ji to goten pravi, „presneta mercina, koliko si že stara, de se z možkinii pečaš, in meni nič tebi nič misliš ženina v hišo pripeljati, koniej si otročje čižme izzula, se že misliš na možke obešati, to misel ti bom že iz buče stepel, kakošin potepin mora to biti?"
„Očka!" prosi Agata, „nikar me ne zmerjajte, Kocijan Anderlajn je." —
„Kaj!" zakriči razkačeni, „Anderlajn je tvo-jimu potepuhu ime? To ti povem, de mu jo
bom zasolil, de ne bo več od tebe sanjal, kmalo mu bom rokodelstvo osnoval."
-,Oh, ljubi očka!" mu Agata ročno odgovori," on ne ume nobeniga rokodelstva. Anderlajn je le suličar."
„Suličar", zagromi zlatar nad Agato, „torej hlapec cele dežele, hlapec vsactga kmeta, moj hlapec, tvoj hlapec, in tega si moža zvolila, ti nesrečna mercina ti."
Komej se je anal, de je ni zgrabil in kozjih molitvic učil, gre jezin po hiši gori in doli in premišluje, kaj de naj stori, naenkrat mu na misel pride in pokliče svojiga učenca v stanico in mu ukaže urno po suličarja iti.
(Dalje sledi.)
Žena.
Roginja Živa vidi slabost svoje zadnorojene — prezale žene in ji išc pomočnika in prijatla. Tam po zemlji stopa ponosno mož in vse bitja se njegovi kreposti vklanjajo. Njega si zvoli nebeška Živa tovarša hčerki in jo nese skoz sinje zrake na pisano trato in ji vdihne vse lepote stvarjenja. Ondi položi ženo, ki zdajci v sladkim spanju zadremlje.
Mož pride memo in vidi prelepo stvar, in rajski cvet na obličju. Pa serce mu je ven-
der mirno. On pogleda na solnce, to seje krasneje. On pogleda na trato, ta cvete lepši. On pogleda na svet okolj sebe, bolj umno in veličansko od žene je vstvarjen.
Mož odide in Živa se zavzame o terdoserč-nosti Gospodarja zemlje. Zopet prime hčerko za roko , pa v obličje ji pregledavši vidi sicer vse zemeljske lepote, pa nobene nebeške. Več se ne čudi, de sin zemlje ni ganjen. Hčerki vdihne zdaj nebeško milost, jo položi zopet na trato in se ji vstopi nevidno k strani.
Zopet pride mož memo in le en ozir v mi-lo-cveteče obličje — in terdo serce se stopi. Osupnjen gleda v podobo. Kolena se mu všibe, on pade pred njo in prosi za odpust in — ljubezen.
Živa se pokaže vidno, dene roko žene v roko moža in blagodari oba. Krog združene dvojce pa raja Lelj in ji bode sladke rane sr pušicami.	T..d..a.
Pevska Vila.
Po celim svetu je kraljeval Beli bog sam v začetku. Iz tamniga berloga pa se dvigne Černi bog in grozoviten boj,, ki se ga vse bitja vdeležijo, nastane. Prepir neha s pogodbo. Skupej imata zanaprej Beli in Cerni bog vladati. Vse stvari se dvojnimi! vladar-stvu podveržejo in poklonijo. Le pevske vile ni nikjer. Plakaje hodi ona ob potoku in ta glas iz njenih ust doni': Nebeška oblastnica, zvesto sim strune Belimu bogu podajala in vedno mu bom stalna prijatlica. Pa gnjus mi je podanost Čertu. Vzami svojo hčerko k sebi. Ondi bom tebe in izvir vseh krasot in dobrot — Beliga boga slavila.
Lada čuje glas deteta, ji poda roko in se dvigne z njo v svoje stanovanje nad oblake. Tamkej pevska vila prebiva — sovražnica nesnag in krivic, pa podpornica vseh slavnih početij. Nikdar ne obiše nižave, le gori nad oblaki jo najdejo nje ljubljenci — nebeški pevci.	T..d..a.
Basni.
17.
Mogočno se šopiri bukev rekoč: „Hvala in slava mi! pred vsemi drevesi me čisla perva stvar zemlje, umni človek, ki mu nar prijet-niši ogenj in nar bolj stanovitno gorkoto dajem. Pri teh besedah pogleda zaničevaje na hosto okoli svojih nog. Pa iz nje se mu oglasi prekrasna Vila: Ne glej ošabno na drobno smerečje. Ono sicer človeka ne greje, pa po-deluje tvojimi! terdimu njedru ogenj, de to storiš in si čislana. Tudi v nizkim in majhnim čednost prebiva!
18.
Bavno včeraj sim mu dve kuri odnesla , pravi starka k mladi lesici, zatoraj ne hodi danes na lov. Jezno se napihne mlada in govori sama pri sebi: Ak včeraj ni svoje posesti varoval, ko je veči bila,jo bo danes še menj. Pri tem oberne starki rep, se spravi na gred in pazen kmet jo zasači.
Mladost se ne meni za skušeni svet starih, ter modruje po svoji glavi in — se speče.
19.
Dva psa se pomenkovata, kar zagleda pervi nekej beliga pri strehi, ki se mu zlo kosu kruha podobno zdi. Zapazek ni sicer mislil tovaršu povedati, pa tudi ta je bile reč vgle-dal in zraven rekel: Zares, velik meh so si ondi seršeni napravili.
Ha, ha! se mu nasmeja uni, vem brate, de iz nevošljivosti tako govoriš, de bi te ne prehitel. Pri tem plane in skoči na dile. Tu hipoma mu je roj seršenov v obrazu, ki ga strašno pikajo. V neizrečenih mukah se oberne in pade ritnisko raz dil ter si pri padcu tudi nogo ulomi. Res ga je to sladnosti vzdra-vilo, pa zdravilo je drago plačal.
20.
Stara vrana svari mlado, naglo iz turšice zleteti, ker jezni kmet že puško baše. „Še nekoliko zernj, pravi ta, bom obrala, potem storim, kar ukažeš. Pa kmetje že nabasal, pomeri in mlada se zverne."
Kdor modriga sveta koj ne posluša, bo dostikrat zamudo obžaloval.
T..d..a.
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznih.
Red posamesnih delov zidanja
130 2 »/, sežnjev rantnih štang iz boroviga lesa, čisto zdetanih in okroglih, vsaka rantna štanga mora z hrastovim žeblam na kol perbita biti
vse skupej prerajtano na .
Novo cestno orodje.
7 spičastih rnotik po 3 funte, 7 širokih motik po 2 % funtov, 14 blatnih stergul po 3 funte, 15 krampov po 5 % funtov, 7 železnih grabelj po 3 funte, 60 železnih lopat in 20 šajterg, vsaka mora biti iz sekaniga rudečiga bukoviga lesa in iz dil skupej zbita, 60 pesta iz beliga bukoviga lesa, platiše iz mladiga hrastovima lesa, od preme za ročič je 4 y2 čevlja,'kolo mora visoko biti 1 , trugamora 5 4 kub. čevljev deržati, šajterga mora biti težka 33
funtov 2 preme težne 2 ople „ pišele „ obroč
velika sina 2 »/,' >	2
2 druge šini 4' \	2
4 pantje	2
45 žebljev za perbijanje železa —
4 1 1
1 funt 6
18 lotov
24 „
14
4 22
8
skupej . 9 funtov vse skupej prerajtano na
Cena
ffld. I kr.
484
45
146 50
Vadium za vsako
delo posebej
ffld. kr.
'24 14%
20*/4
Oo kdaj mora
dogotovljeno biti
30. rožniga cveta 1851
31. maliga serpanal851
4. 40 železnih svedrov za kamen
vertati in 16 macol.....61 gl. — kr.
K dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z tem pristavkam povabijo, de znajo ponudbo tudi z pisanim ofertam, katerim se pa more 5% ponudbe za zastavo perložiti, ino kateri se more nar dali do 9 ure 16 t. m. predpoldan komisii dražbe oddati, naredil.
Popis stavb in priprave, vzeta mera, preračun stroškov, dražbine pogodbe in plan se zamore v tukajšni uradnii pregledat.
C. k. uradija zasavskih stavb v Litiji 2. aprila 1851.
št. 2288.
Oznanilo.
(4 9.) 3
K ti dražbi se vsi tisti povabijo, kateri imajo voljo kaj prevzeti s tem pristavkam, de se zamorejo dražbine pogoje in popisovane dela in tudi tisti načerti, kateri zraven gredo, pri c. k. komisii v Račeh in tudi pri c. k. gospodu inženirju asistentu vBoštanju pregledati in predenj se začne ustna dražba, se tudi spisane ponudbe prejemajo, te ponudbe znajo za en most ali za njih več in tudi za vse reči storjene biti, en znesek pa se ne sme za vse skupej ponuditi, ampak za vsako delo se mora posebej naznaniti, za koliko ga hoče ponudnik prevzeti. Vsaka spisana ponudba mora da se zamore prejeti, na štempel 15 krajcarjev pisana in delo, kateriga hoče ponudnik prevzeti, mora z številko in besedo imenovano biti, in 5 goldinarjev od 100 mora za vadium vloženiga biti in njegovo ime spodej podpisano in tudi njegovo stanovanje imenovano biti, zraven mora tudi naznaniti, da so mu delo in dražbini pogoji in popis delov dobro znane.
Od zunej more na tako ponudno pismo delo natanjko pisano biti, kakor je v oznanilo naznanjeno bilo, kateriga hoče prevzeti, zraven mora tudi zapečateno biti, in kdor ne do-polne teh pogojev, na tega ponudbo se ne bo gledalo.
Ko ustna dražba jenja, bodo te pisane ponudbe priča vsih, kateri so bili pri dražbi od dražbinske komisije po številkah, kakor so vložene bile odpečatene in v zapisnik zapisane in tisti, kateri bo te dela prevzel mora k peterim goldinarjem od 100, katere je za vadium vložil, še toliko doložiti, de bo 10 goldinarjev od 100 za kavcijo prišlo. Če eden al drugi, to je, če dva, eden z besedo drugi pa pisanjem enako obljubita, dobi tisti, kateri je"z besedo obljubil. Če pa dva z pisanjem enako obljubita, dobi tisti, kateri je svojo pisano ponudbo popred vložil, ali pa kteri ima manjši številko.
Če eden al drugi te dela prevzame, je koj zavezan in ne more odstopiti in visoki crar je pa še le takrat zavezan ko to c. k. visoko vodstvo zidarstva poterdi.
Tistimi!, kateri te dela prevzame, se bo z pisanjem poterdilo na znanje dalo, in čas, ko bi se kje zamudilo mu bo k dobrimu vrajtan.
Po dokončani dražbi se za te dela od nobeniga nobena obljuba več ne prejme, ker je zapisnik sklenjen.
Boštanje 24. sušca 1851.
Št. 2738.
Oznanilo.
C60.) 1
14. aprila bo pri tem okrajnim poglavarstvu od 10—12 dopoldne dražba v zagotov-Ijenje priprege iz Postojnske postaje proti drugim postajam. Ravno ta dan bo tudi dražba v zagotovljenje priprege iz postajev Razder-tim in Senožeču, potem 15. aprila za postajo Iiogatec od 10—12 dopoldne za postajo Planina in Cirknice, 16. aprila dopoldne za postajo Lože in Obloke, potem 17 aprila pri c. k. razpostavljenim vradu v Ternoviin v Bistrici, za postajo Zagurje za čas od 1. novembra 1.1. do poslednjiga oktobra 185 1 pri tem se opomne, de se tudi pisane ponudbe prejemajo, ki se morajo vendar pred začetkam ustne dražbe komisii zapečatene izročiti in z vadium-am preskerbljene biti, ker se sicer ne bo nanje porajtalo.
Kdor misli tedaj kako teh reči prevzeti, se k dražbi povabi.
C. k. okrajno poglavarstvo v Postojni 5. aprila 1851.
Mac-Neven s. r.
Št. 943.
Oznanilo.
(58.) 1
V Čatežu naDolenskem je stopnja poštmoj-stra spraznjena, ktero spet nadomestiti, se s tem konkurs razpiše.
Zato stopnjo, ki se ima s službeno pogodbo podeliti, se plačuje na leto dve sto goldinarjev z vradnim dodatkam tridesetih goldinarjev v srebru, potem za privatne in erarialne poštne ješe posebej. Tisti, ki jo prevzame, je pa nasproti zavezan kavcijo z 200 gold. ali v gotovini ali zastavi odraj-
tati in naj manj šest za rabo popolnoma dobrih konj z potrebnimi hlevi, potem pokrito in na pol pokrito kalešo, potem dva majhina voza za prevaževanje pisemskih pošt zraven dveh esta-fetnih mavh imeti.
Med Čatežem in Kostanjevco je 1% in med Čatežem in Samoboram 1 pošta.
Čas prošnjo vložiti je d o 20. aprila 1851, zraven se pa opomne, da se bo c. k. poštna postaja v Kerško vas prenesla, ako bi se za kraj Čatež noben prosivec ne oglasil, za kteri kraj se tedaj tudi konkurs razpiše pod enaci-mi pogoji in do ravno tega časa, ako bi se poslednje primerilo.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljana 30. marca 1851.
Hoffmann s. r.
Št. 87.
Oznanilo očitne dražbe.
(59.) 1
V sredo 16. t. m. od 9 do 12 predpoldan ino če bo treba tudi po 3 uri čes poldan bo v pisarnici podpisane c. k. uradije zasavskih stavb očitna ino ustna dražba sledečih del in priprav.
1.	590 kupov posipa za žvinske steze poleg Zalogo do Jeza
dovozit ino posipat..... 408 gl. to kr.
2.	500 hrastovih ali mecesnovih 15 do 17 čevlov dolgih 7/8 palcov debelih vervoplaznih dreves, pripravit, dovozit in
v breg dodelat........4ie „ 40 „
3.	Kamnenij nasip ino dlažba za varstvo kast ali konja na
Jezi............. . 566 ,, 35 „
Naslednje oznanilo visociga ministerstva kmetijstva in gornijstva glede letašnih deržavnih spraševanj iz gojzdništva se s sledečim pristavkam naznani:
Razsodba, če se sme pripustiti k deržav-nimu spraševanje ali ne, kdor se za to oglasi, pripade deželnim poglavarstvam. Kdor se tedaj za to spraševaje oglasi, more svojo prošnjo pri deželnim poglavarstvu tiste kro-novine vložiti in odkaz prejeti, v kteri se spraševanje godi in kjer želi prosivec, de bi ga spraševali.
Dokler se čez to nič druziga ne ukaže, se zamore, ako veljavni vzroki za to govore, od tirjanja pod A4 c. /?. v začasnim ukazu glede deržavnih spraševanj itd naznanjenih, zanaprej pa za vstop v gojzdniško šolo potrebnih vednosti. Toraj se bodo tudi prosivci, ki so samo štir nemške razrede, gimnazij ali realno šolo doveršili, ako druge pod A4, a, b, c, k in /? zadevajočiga začasniga ukaza pogojene spričala prilože, k spraševanju pustili.
Ker mora vsak prosivec za dopušenje k deržavnimu spraševanju 10 goldinarjev vnaprej vložiti, tedaj se vsakimu, kterimu je spraševanje dovoljeno, v podeljenim odkazu naročeno, pri svojim prihodu v kraju spraševanja pri c. k. deželnim poglavarstvu se oglasiti in steni, de pokaže odkaz in poterdni list, de je on prava oseba po § 8. vodila za spraševa-joče komisarje denar vložiti.
Doba prošnje za dovoljenje k spraševanju pri zadevajočih deželnih poglavarstvih vlagati je do konca septembra t. 1. odločena.
Od c. k. ministerstva kmetijstva in gornijstva se sledeče sploh na znanje da:
Pretekliga leta so bile deržavne spraševanja gojzdništva le v Bernu, Ljubljani in Pragi. V drugih, po razpisu ravno tega ministerstva od 26. septembra 1850 št. 13239 naznanenih mestih so morale zaostali, ker se ni noben tak prosivec oglasil, kterimu bi se bilo spraševanje zamoglo dovoliti.
V teh treh imenovanih mestih se je 25 prosivcov dalo sprašati; in 15 med temi je bilo za zmožne spoznanih.
Tekočiga leta bodo spraševanja, ako se prosivci oglase za spraševanje v naslednjih mestih: v Lvovu, Pragi,' Budapestu, H e r m a n n s ta d t u, K r a k a v i, B e č u, S o 1-n o gradu, Gradcu in Zagrebu in sicer v drugi polovici mesca novembra.
Ljubljana 18. marca 1851.
Gustav yrof Chorinski/ I. r. deželni poglavar.
Št. 2381.
(54.) 3
Proglas.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se s tem na znanje da:
De je v ekskucii gosp. dr. Kaučiča ku-ratorja nedoraslih otrok Martina in Jakoba Babnika zoper gosp. Jožefa Kaslelica iz Zgor-njiga Kašla po odločbi čez prošnjo de pres. 15. novembra 1850 št. 9272 zavolj dolžnih 600 gold. po razsodbi od 29. Februarja 1848, št. 1002 eks. int. 8. maja 1848, dovolilo v prodajo posestva eksekuta, ki je vpisano v gruntne bukve poprejšnje gosposke na Fužinah pod urb. št. 278 in 17'/^, in po cenitnim zapisniku od 5. septembra 1850 št. 6909. na 2582 gold. 40 kr. cenjeno. Obstoji iz kajže pod pop. št. 34, v Zgornjim Kašlju, iz ko-vačnice in mlina ravnotuiniz polja in travnikov. Dovolilo je tudi v prodajo v ravno tem cenitnim zapisniku cenjeniga blaga in dražbo na 26. aprila, 27. maja in 27. junija t. 1. vsakbart zjutraj od 9 —12 v kraju posestva s pristavkam odločilo, de bi se posestvo in blago le pri tretji dražbi pod cenitno ceno prodalo.
Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorajo vsak dan med vradnimi urami pri tukajšni vradnii pregledati. Ljubljana 18. marca 1851.
c. k. okrajni sodnik Heinricher. s. r,
K vradiiim listu št. 15. ljubljanskima časnika.
Št. 119.
Oznanilo dražbe.
C I 7.) 3
Za prevzetje za leto 1851 po ukazu slavni-ga c.k. stavbiniga vodstva za krajnsko kronovino od 17. marca 1851 št. 306-1 za izpeljavo dovoljenih sledečih umetniških reči na zagrebški deržavni cesti tega stavbiniga okraja, kakor tudi za pripravo potrebniga orodja pri stavbi bo dražba 14. aprila 1851 pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Trebnim od 9. do 12. ure dopoldne.
Na dražbo bodo po sledečih številkali sledeče reči dane :
Št. 1. Naredba 5 novih z plošami pokritih pod-cestnik vodotočev med raznimi milokazavniki od 111/2 do Vll/3zponudbino plačo za 43« gl. jo kr.
Št. 2. Poprava petero pricestnih zidov v dolgosti 32% sežnjev zraven 10 krajnih kam-ujev med milokazavniki IV/11—12 in VII/2—3 z ponudbino plačo za ... i«9gl. i»kr, St. 3. Priskerbljenje in vsajenje 203 krajnih kamnjev za zavarvanje ceste med raznimi milokazavniki med III/l 5 do VII/1 z ponudbino
plačo za........406 gl. — kr.
Št.4. Priprava cestostavbinga orodja, kakor :
2	železna kola po 15 iiber teška
4 grabenske žnore po 5 liber teške
6 velikih kladev po 8 liber teških
3	navadne ročne šajterge
2 veliki sekiri po 3 libre teške
2 mali sekirci po 1 '/4 liber teške
2 železna kamnokija po 5 liber teška. Vse skupej v ponudbini ceni za 53 gl. 43 kr.
K tej dražbi se tisti, ki kaj prevzeti hočejo z pristavkam povabijo, de more vsak, ki zase ali za koga druziga kakor opolnomočen kaj na dražbi prevzeti hoče, 5 percentni vadium pouudbiniga plačila pred dražbo komisii izročiti, ki se mora po prevzetju na 10 percentno kavcijo dražbine cene povišati.
Pisane naročila, ki so dobro napravljene z 5 precentnim vadiumam preskerbljene, ali v katerih se skaže, de se je v kako javno denarnico ta plača vložila, se tudi prejemajo, v kterih se mora naravnost naznaniti, de se naročniku stavbeni pogoji z stavbinim popisani vred dobro znani; vendar se morajo te pisane naročila pred začetkam javne dražbe komisii izročiti, ali še pred ta dan kakor se dražba začne c. k. okrajni stavbeni vradnii v Višnjogori izročene biti.
Zadevni dražbeni pogoji, stavbeni popisi in načerti in ostanki nad stroški se zamorejo vsak dan v navadnih vradnih urah pri podpisanim kakor tudi pri c. k. okrajnim poglavarstvu v Trebnim pregledati.
C. k. okrajna stav bina vradnija v Višnigori 26. marca 1851.
Okrajni inženir Hans. s. r.
Št. 6235.
(.5 3.) 2
Proglas.
Od c. k. okrajniga sodništva ljubljanske okolice se naznani:
De je v eksekucii Mice Babnik in Janeza Gregorca, oskerbnika nedorasliv otrok Martina Babnika iz Sela pri Pancu z tukajšnim sodniškim ukazani od 19. augusta t. I. št. 6235 v eksekulivno prodajo celiga zemljiša Jožefa Skubica v Pancu pod pop. št. 8 ležečiga, v gruntnih bukvah grofije Auerspergove in Sta-riga apna pod urb. st. 28 in rekt. št. 816 dovolilo in ga sodniško na 1611 gold. 10 kr. cenilo zavolj 162 gold. dolga; za prodajo .je odločilo tri dni, namreč 25. aprila, 26. maja in 26. junija 1851; vsak dan od 9 — 12 ure dopoldne na mestu, kjer zemljiše stoji, z pristavkam, de bi se imenovano celo zemljiše le poslednji dan pod cenitno vrednostjo prodalo.
Popis v gruntnih bukvah, cenitni zapisnik in dražbeni pogoji se zamorejo vsak dan pri tukajšni vradnii pregledati.
Ljubljana 19. augusta 1851
c. k. okrajni sodnik Heinricher. s. r.
st.
54-	Oznanilo.
Po ukazu slavniga c. k.
C57.) 1
a	vodstva očitnih
stavb za kranjsko kronovino v Ljubljani od 17./22. tega mesca in leta, 5t. 433 bodo na c. k. cesti v račinskim in bostanjskim oddelku naslednje cestne dela 14. maliga travna tega leta pri c. k. komisii v Račeh na dražb dane:
•32
Red posamesnih delov zidanja
Delanje eniga noviga mosta čez Mihov graben med miljokazavnikama 0/4—5, kteri je v svitlobi dolg 3», 2', O" in širok 1° 3' O" in scer za 0°, 2y, 8" kub. mere je proč vzeti stariga zida za 9°, 3', 4" kub. mere je proč vzeti zemlje terde ceste in laporja, potem je treba vnovič nasuti in potlačiti za 8", 5', 6" kub. mere je zida s mavto narejeniga ne-olikaniga, kaninje se morajo na lica, kjer skup pridejo dobro vezati, za 5°, O' O" štirj. mere je tlaka, pri kterim morajo kamni 10—12 paleov globoko v zemljo djani in dobro obdelani biti, de se skup vežejo, za 14°, 4', O" podolgim mere je treba 9/10 paleov na vse 4 plati debelih čisto obdelanih tramov iz bo-roviga lesa za blazine, za 4', O" podolgim mere je 7/8 paleov močnih iz
6»
ravno tistiga lesa čisto izdelanih tramov za zid
3", 4', O" podolgim mere 6/7 paleov močnih na vse
4 plati čisto izdelanih lespanov. 5°, 3', 4" štirjaške mere 6/6 palca iz boroviga lesa čisto izdelanih mostnic
vse skup je prerajtano na . Delanje eniga noviga mosta čez Hotemeš graben med miljokazavnikama O/ 5—6 kteri je svetlobi dolg 3% 3', 8" širok 1«, 3', O" 1", 5', 7" kub. mere je preč vze 9" — "
zeti stariga zida , 2', 2" kub. mere je preč vzeti zemlje terde ceste 10°, 1', 7" kub. mere perst nasuti in skup tlačili 9", 5', O" kub. mere je zida z mavto narjeniga kakor zgorej
2°, ly, 7" kub. mere obokaniga zida in kamnje mora
biti lepo na lice obdeljano 5°, 2', 6" štirj. mere tlaka kakor zgorej 3% 2', O" kub. mere ali 17 kupov vsak po 42 % kub. čevljev terde savše šote v velikosti 1 kub. palca
skup prerajtano na . Delanje eniga noviga zidaniga s lesam pokritiga mosta med miljokazavnikama 0/13 —14 zgorej spodnje Soteske
10°, o', 4" kub. mere je treba temelna delati, v te rdi
zemlji perst spravljati 11°, 3', O" kub. mere zida iz mavte narejeniga kakor zgorej
5", 1', b" štirj. mere tlaka kakor zgorej 6°, O', O" kub. mere ali pa 31 kupov cestne šute kakor zgorej
7", O', O" podolgim mere 7/8 palca na vse 4 plati popolnama obdelanih tramov za zid boroviga lesa 12", 5', O" podolgim mere 9/10 paleov trame za bla-
sinj kakor zgorej 3", 4', O" podolgim mere 6/7 paleov debelih tramov
za lišpanje kakor zgorej 6", 2', 6" štirj. mere 6/6 paleov čisto na vse 4 plati zde-lanili mostnic iz boroviga lesa vse skup prerajtano na Delanje eniga čez Meka graben spodej logo zidaniga ino z lesam pokritiga mosta med miljokazavnikama H/2—3, kteri je v svetlobi dolg 3°, 3', O", širok 1°, O', O".
4", 2', 7" kub. mere persti proč vzeti iz terde zemlje 3", O', 3„ kub. mere zid z mavto narejen kakor zgorej 3°, 2', O" štirj. mere tlak kakor zgorej 10°, 4', O" podolgim mere 9/10 poleov močnih iz boroviga lesa trame za blazinj narejenih kakor popred 6°, 4', O" podolgim mere 7/8 paleov močnih in iz či-
stiga boroviga lesa zdeljanih tramov za zid 2", 4', O" podolgim mere 7 8 palca lišpani kakor zgorej 3", 5', 4" štirj. mere 6/6 palca močnih iz boroviga lesa čisto izdeljanih mostnic
vse skup prerajtano na . Delo eniga noviga obokaniga in zidaniga mosta v svetlobi dolgiga 3», 3', O", širokiga 1°, 2', O" nad miljokazavnikama II/5U6 v teh delih 11°, 3', 8" kub. mere temelj podstaviti v terdi zemlji
in perst proč spraviti 13", 1', 4" kub. mere iz lepiga kamnja in iz mavte
narejen zid glej redno štev. 1 2°, O', 5" kup. mere obokani zid kakor redno štev. 2 4°, 4', O" štirj. mere tlak kakor zgorej
3», O', O" kub. mere ali pa 16 kupov a42'J/3 kub. čevljev merjene savske šute tiste velikosti kakor zgorej
vse skup prerajtano na . 260 sežnjev dolge cestne rante in scer 58 enojnih kolov v zemljo 6/7 palca debelih, 3 čevlje na štiri plati čisto obdelanih v dolgih in konec, kateri v zemljo pride, mora ožgan biti 75 dvojnih ali zvezanih kolov, debelosti 6/7 palca čisto zdeljanih iz boroviga lesa kol 3 % čevljev visok, polster 6 čevljev, vezilo 4 čevlje, polster mora v zemljo priti, kol mora z vfzilam dobro zvezan biti
Cena
fflrt. t kr7
381 35
465 32
Vadium
za vsako
delo posebej
ffld. | kr.
19 4%
23 16%
529
11
170
546
26 27%
Do kdaj mora dogotovljeno biti
30. rožniga cveta 1851
31. maliga serpana 1851
31. maliga serpana 1851
11
30
27 118%
30. rožni-cveta 1851
15. maliga serpana 1851