FR. ROJEC: Za domači muzej. IV. §lavne sestavine naše zemlje so rahla prst, mehka glina in trdo kamenje ali skalovje. Kar so človeku in živali kosti, to je zemlji kamenje, ki jo drži sku* paj in brani njene mehke plasti, da jih ne razdenejo notranje vulkanične sile. Ako prst in glino priraerno predelamo in prežgemo, dobimo trde predmete, ki so po tvarini jako> podobni kamenju. V zemlji se nahajajo tudi različne trde rude. Med njirai so nekatere jako dragocene zaradi svoje žlahtnc kakovosti in majhne množine. K rudam prištevamo tudi ka* menje, ki se dcli v več vrst. Največ je apnenca, ki tvori glavno zemeljs sko okostje. Vse naše gore so iz tega kamena. Njegova barva je siv* kasta ali umazano rumenkasta in rjavkasta. Ponekod se dobe tudi beli kosi. Veličasten je pogled na visoke in strme skalnate gore, ki se mogočno dvigajo iznad zelene nižine. Gore so po barvi in obBkah podobne oblakom, ki se kopičijo in vale po nebu. Njih skromna enotna barva se ujema v najlepšem soglasju z barvami druge pri= rodne okolice. Pisanih živih barv torej na stenah skalnatih gor nikjer ne vidimo in jih tudi ne pogrešamo. Površni opazovalec prirode zaradi tega morda celo misli, da kamenje v naših krajih nima drugačnih barv kakor one, ki jih vidimo na apnencu. Skalnate gore se sicer večkrat čarobno žare v svitu rumene ali rdeče jutranje in večerne zarje. Toda takrat se svetijo v taki živi barvi tudi oblaki in nebo nad gorami. Ako bi bile gore rumene ali rdeče tudi podnevi, bi to kalilo ubranost mirnih podnevnih barv drugih delov prirodne slike. V nižavah je pa tudi kamenje v najrazličnejših barvah. Kdor stopi na prod naše bistre Save in pazno gleda v plitvo vodo ob bregu, zagleda tam lepo pisane kamene med grudami apnenca. Na* vadno ima vsak kamen samo eno barvo, nekateri kameni so pa tudi sestavljeni iz več koščkov v različnih barvah. Tudi zunaj vode leži povsod po produ med drugim kamenjem mnogo takih barvanih ka* raenov. Prava barva pa se pokaže na njih le takrat, kadar so mokri. Zato je treba vsak kamen zmočiti, če se hoče preizkusiti njegova 124 barva. Sicer so vse barve pisanega kamenja motne in ne tako žive kakor cvetične, vendar se vidno bolj ali manj razločujejo med seboj. Vsa zgornja ljubljanska ravnina, kjer je stalo v davnih časih jezero, je en sam velik prod zdrobljenega apnenca in barvanega ka» menja. Prstena plast na tem produ je ponekod jako plitva. Tu, kakor ob Savi, kopljejo graraoz za posipanje cest. Ob deževnem vremenu vidimo na posutih cestah različno barvano kamenje. Tudi ljubljanske ulice in ceste so tlakovane s kamenjem v pisanih barvah, ki se lepo in razločno vidijo le ob deževnih dneh. Takega pisanega kamenja je mnogo na vseh porih in cestah tudi v Radovljici in njeni oknlici. Kopljejo ga na produ Save in nekaterih gorskih potokov. Jaz sem se začel na svojih potih po okraju zanis mati tudi zanje. Ob dežju sem videl na nekaterih mestih tako lepe barvane kamenčke, da nisem raogel strpeti, da bi jih ne pobiral, ogle-doval in končno vtikal v žepe in nahrbtnik. Zdelo se mi je, kakor da bi hodil po svetu skrivnostni božji slikar in raztresal svoje barve po zemeljskih tleh, kjer se strjajo v kamenje. Doma sem znašal barvano kamenje v klet in ga zlagal na kupček. Spočctka sem to delal bolj skrivaj, pozneje pa vedno bolj očito in pogumno, ker svoje komenite zbirke nisem mogel dolgo prikrivati zvedavim očem. »Za božji čas,« so me začeli povpraševati nekateri radovedneži, »kaj pa nameravaš s tem kamenitim gričem? Mar boš v njem redil martinčke in gade?« — »Poglejte,« sem jim odgovarjal v zadregi, »kako lcpo barvano je to kamenje! Ali bi ga ne bilo škoda, ako bi fia na cesti strli tcžki vozovi v droban prah in ga tako uničili za vednn? Jaz pa hočem iz njega narediti kaj takega, kar ga ohrani v barvah in oblikah.« - »Kamen je kamen in spada tja, kjer si ga dobil! Za drugo rabo ni. Ako bi se dalo narcditi kaj pametnega iz takega kamenja, bi bili to že zdavnaj storili drugi pred teboj!« Tako so mi ugovarjali trdi glasovi znank in znancev, ki niso imeli ztnisla za lepoto prirode. Jaz se nisem dal odvrniti od svojega smotra. Kup kamenja je v kleti počasi rastel, in jaz sem ob vsaki priliki skrbno premišljal, na kakšen način bi mogel narediti iz njega nov primeren prispevek za svoj domači muzej. Bil sem v zadregi kakor pred sestavo pokrajinske podobe pod štev. II. Po tehtnem preudarku sera si narisal na papir načrt za majhno podobo dveh gob v gozdu. Vzel sem kladivo, škarje, več listov časopisnega papirja in šel na vrt za hišo. Tam je bil pri zidu poleg vrat v klet nizek močan kamen, ki se je iz zemlje videla le njegova zgornja stran. K njemu sem nanosil iz kleti barvanega kamenja in ga začel na njem tolči v 125 drobne koščke. Štolkel sem kamcne v onih barvah, ki sem jih rabil za podobo na načrtu. Drobce vsakega kamena sem zavil v poseben košček papirja, te zavitke zložil v zabojček in se z vso pripravo vrnil v stanovanje, kjcr sem takoj začel sestavljati kamenito podobo. To prvo dcio se mi ni posrečilo. Vcndar nisem obupal. Iskal sem novih sredstev in pripravnejšega načina za sestavo podobe iz bar> vanega kamenja. Po nekaterih okolnostih in slučajnostih sem oboje kmalu našel. Bil sem si gotov popolnega uspeha že vnaprej in z veliko < dločnostjo sem si napravil nov načrt s podobo ptice vrane zunaj v prirodi. Za ta naert sem si izposodil iz šole nagačeno vrano in jo narisal v polovični vclikosti. Odločil pa sem se zanjo zato, ker ima le črno in sivo barvo in se mi je zdela sestava ptice v teh preprostih barvah lahka. Narisal sem okrog ptice tudi primerno prirodno oko* lico in spodaj listek z napisom. Za to podobo mi je bilo trcba novih kamenitih barv. Zopet sem šel na vrt za hišo in začel tolči svoje pisano kamenje. Otroci so me prišli aledat in me — šaleč se — povpraševali: »Ata, ali kamenje tolčeš? Koliko boš zaslužil na uro?«. Odgovoril sem jim: »Boste že videli, če bom kaj dobil za podobo, ki jo hočem narediti!« — »No, pa pridno delaj, da boš več zaslužil in nam zopet kupil kaj lepega!« Tako so mi voščili srečo in veselo odskakali nazaj v hišo. Sedel sem na novo v stanovanju k mizi, razpostavil pred seboj v polkrogu papirnate zavitke s kamenitimi drobci in jih razvil, da so se videle barve. Svoje delo sera pričel spodaj z napisom, misleč si: »To je lahko izvedljivo. Ce to dobro naredim, se mi morajo posre= čiti tudi drugi deli podohe.« Napis sem res srečno dovišil, in sicer v treh barvah. Listek je bel, črke v sredi so črne, a monogram in leU nica na straneh sta rdeči. Mogel sem že nekaj pokazati. Ta prvi uspeh me je navdal z velikim veseljem in navdušenjem za nadaljno delo. Nato sem se lotil sestave ptice. Tudi to delo se mi je posrečilo. Na» redil sem še senožeti kot bližnjo okolico, nekaj večjih šopov rastlin, cvetico v kotu in pod ptico dva kamena. S tem je bila spodnja polo« vica podobe dokončana. Delo me je sproti učilo in mi je šlo vedno bolj hitro in gladko izpod rok. V drugi polovici je bila še precej zamudna sestava dre» vesa z dvema debelcema v zelenkastorjavi barvi m z listnatimi šopi v temni in svetli zeleni barvi. Vendar sem tudi drevo v kratkem času brez ovir lično izgotovil. Nazadnje sem nadelal še njivi za dre= vesom in na straneh v dveh barvah. Spodaj je razorana njiva v rjavi barvi. Kamen sem dobil na kupu kamenitih odpadkov pri kamenoseku Vurniku. Zgornja njiva pomeni zrelo žito in je nadelana z lepo rume= tss nim kamenom, ki sera ga našel na poti nad mlinom v Voščah. Tega kamena je bilo samo za to njivo. Drugega s tako barvo nisem pozneje mogel nikjer več najli. i1. .... f- \ i r -i | \ ^ ^ s lit (K j, ^^^^^^ j^^&t' ^^ vTVITiFa -; - l^tl^^^^^^B Tako dovršeno podobo sem skrbno očistil. Najprej sem z nožem in iglo odstranil lepilno tvarino, ki se je tu in tam kazala preočito izmed kamenčkov. Potem sem vso površino dobro izmil s toplo vodo in z milom ter jo obdrgnil z ostro krtačo. Ko sem jo še izpral s čisto vodo, sem dal podobo na solnce, da se je posušila, nato pa sem jo 127 napojil z makovim oljem. To je potrebno zaradi tega, da dobi kame« nje svežo in prozorno barvo in je videti, kakor bi bilo mokro. Ta oljnata mokrina se več ne posuši, in podoba je odslej podobna starins ski oljnati sliki. Narisal sem še načrt za okvir iz mecesnovega lesa, ki mi ga je Iično naredil izurjen mizar. Na okvir sem sam nabil okraske iz me« cesnovih vejic in potem ves okvir dobro napojil z gorkim lanenim oljem, ki naredi les trpežen, ga brani pred vlago in črvivostjo ter mu daje lepo temno barvo. Da ostane podoba čista in se ne nabira na raskavi kameniti površini prah in druga nesnaga, sem dal v okvir vrezati šipo. Pritrdil sem okvir s šipo vred z vijaki na podobo, v zgornjo stranico zadaj sem privil močan obešalni obroček in podobo obesil na steno. Tehta pet kg in bi se po svoji izdelavi menda naj« primernejše imenovala: Mozaična podoba iz tolčenega kamenja v prirodnih barvah. Zdaj moja kamenita »Vrana« visi v Ijubljanskem muzeju v zgor= njem oddelku na zidu pri oknu med pticami. Spada pa po mojem mnenju v spodnji oddelek med rudnine, ker je pomembna zaradi barvanega kamenja, iz katerega je sestavljena. Odtisk, ki ga tu vjdite, je napravljen po fotografični sljki. Pozneje sem naredil iz barvanega kamenja še dve manjši podobi. Zadnjo sem si prihranil za svoj domači muzej in visi v mojem sta= novanju. Četrto podobo sem začel sestavljati med vojno in je nisem dovršil. Naj ostane taka v spomin na vojno! Napravljen imam lep načrt za novo kamenito podobo, ki jo začnem v kratkem izdelovati. Potrebno kamenje sem že nabral v ljubljanski okolici. Če hoče kdo malih radovednežev videti, kako se delajo take podobe, naj pride sam pogledat v mojo šolo! 7- vescljem sprejmem vsakega, razodenem mu vse skrivnosti svojega dela in mu lahko pokažem tudi kiparske po« dobe iz prirodnih predmetov.