zanesljivega in cenovno ugodnega javnega prevoza, ustreznih stanovanj, javnih in komercialnih storitev ter priložnosti za družbeno udejstvovanje. 
Da bodo starejši imeli možnost izbrati in se odlociti za »pravo«, ustrezno bivalno oko­lje za staranje, je predvsem potrebno razviti razlicne možnosti in nacine starosti prija­znega bivanja z možnostjo oskrbovanja, kar velja tako za urbana kot podeželska okolja. 
Prevod in priredba Alenka Ogrin 
Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2023 
USPOSABLJANJE IZ PRVE PSIHOLOŠKE POMOCI 
V marcu se je nekaj zaposlenih z Inšti­tuta Antona Trstenjaka udeležilo usposa­bljanja iz prve psihološke pomoci v izvedbi Nacionalnega inštituta za javno zdravje; ta delavnica je bila tudi del Festivala za du­ševno zdravje. Usposabljanje je brezplacno, namenjeno pa je tako strokovni kot tudi laicni javnosti. V prvem delu usposabljanja smo se posvetili teoreticnemu okviru. Pri­dobili smo nova znanja s podrocja depre­sije, panicnih napadov in samomorilnega vedenja ter se seznanili s koraki psihološke prve pomoci. V drugem delu smo teorijo prenesli v prakso s pomocjo igre vlog. 
Najverjetneje vecina pozna prvo po­moc pri telesnih boleznih in poškodbah. Podobno so strokovnjaki razvili smernice za nudenje prve psihološke pomoci. To je nabor znanj in vešcin, ki jih lahko upo­rabimo za pomoc in podporo ljudem v duševni stiski. Pomoc lahko laiki nudimo osebi v (duševni) stiski, dokler ni na vo­ljo strokovna pomoc ali se stiska ne reši. 
Namen nudenja prve psihološke pomoci je, da zaobjame tiste ljudi, ki so v stiski, in se nahajajo v naši bližini, da jim pomagamo. In ravno tu pride v ospredje laicna javnost kot vratarji sistema v skupnosti. 
Prva psihološka pomoc obsega 3 korake: 
1. 
prepoznati stisko, 

2. 
pristopiti k cloveku v stiski, 

3. 
mu pomagati. 


Vratarji sistema v strokovnih vlogah pa so potem zdravniki, ucitelji, psihoterapevti in drugi, ki nadalje pomagajo cloveku, da se njegova stiska razreši. 
Zelo pomembna je prva psihološka pomoc pri depresiji, ki je najpogostejša razpoloženjska motnja; vsak šesti clovek naj bi se v življenju soocal z depresijo, pri ženskah je dvakrat pogostejša kakor pri moških. Prav tako je zelo pomembna prva psihološka pomoc ob samomorilnem vedenju; v Sloveniji je 400 samomorov letno, njihova pogostost pa s starostjo na­rašca – pri osebah starejših od 75 let smo namrec po številu samomorov dvakrat nad slovenskim povprecjem. 
Duševno zdravje je nepogrešljiv in pomemben del našega zdravja. Duševne težave in bolezni lahko v vsakem trenutku prizadenejo vsakega izmed nas. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se bo te­kom življenja z duševnimi težavami srecal vsak cetrti izmed nas. 
Na spletni strani https://nijz.si/zivljenj-ski-slog/dusevno-zdravje/psiholoska-pr­
va-pomoc/ so smernice za prvo psiholo­
ško pomoc, kako pomagamo v primeru depresije in kako v primeru samomorilne ogroženosti. 
Ajda Cvelbar in Tatjana Prašnikar Đuran