SLOVENSKA IMELA.
-ta® m-
Izdana 1. aprila 1851.
B č e 1 a.
Zum zum pojemati zima je jela, Zbujale so se slovenske zemlje; Bčelica pridna ni dalje medlela, Vun zabrenčala je hitro napre; —; Medek sladak sim serkljaje sbirala, Tanjkim nožicam obilno vezala.
Alj po drevesih sim le ga sledila, Ne na rastlincah, na rožicah ne; Huda jih sapa iz tla ni pustila, Spavale v zemlji so revcice še: Teško sim čakala rožic probuje — Ko so cvetele že rožice tuje.
In sim čez Kokro je enkrat mahnila V krajnsko planjavo prečudno lepo, Evo! kar cvetka ah krasna in mila Z »Turna« poiniga prijazno ljubo — Plavala ravno je v jutra zoroti, Se lesketela v nebeški krasoti.
Nježna in bistra prečudna cvetlica, Vitka in mična in žlahtna je vsa; Bleska v nje perju se rosna medica, Kad se zaziblje — zapoje glasna, Cista in jasna rojenka planine Zvesta, popolna je hči domovine.
In mi razpela je perjiče širno, Vlila je meda iz serčnoga dna; Sladje mi teklo je neboizvirno, — Da sim nadušena sla6tno bila ; — Ah mi obilno še takoga slada Mi je obljubila mila in rada! —
In sim zletela čez gore, doline; Vam ga cvetlice Slovenske podam, — Da se zaveste sladu domovine, Da zabučati v Slovenii znam: Zor nam nastaja zdaj spomladi prave, Zbujajo rožce se — hčerice Slave!" —
S 1 a v o 1 j u b.
(S članka.)
J\rasno zahaja tam sonce za gore visoke. Njegovo rumeno lice se še koplje v bistrih valovih Drave, ki se dereča po dolini krivuda. Nje mogočni šum se skladno vjerna s peljem veselih ptičic po logih in dobravah. Bagrena zarja objema pečine velikanskih gor in sivi oblaki se prelivajo v večernem rumenilu. Bolj in bolj se jame temniti in tiha noč pade na zemljo. Večerni zvon se razlega po dolu. Mole in poje se vračajo spehani seljani v domača sela, kjer jih že pod košato lipo scer prosto pa vkusno pripravljena obed pričakuje.
Na vzhodu prisije bleda luna izza gor. Milosladko obseva lica mile družine pod lipo in med njo snežnobelega starčka Slavoljuba. Čudno nadušje ga obdaja pod tim svetim drevesom. Dovečerjajo, in kmalo se snide še več druzih družin iz sela, ki so se prišle zastran raznih reči pogovarjat.
Zdaj se povzdigne Slavoljub zmed množice in poprime milega glasa besedo: »Draga moja deca, mlado potomstvo! poslušaj besedo starega prijatelja, ki ti govori iz globine svojega serca. Preljubi moji! ali veste, zakaj tako veličansko stoji lipa skoraj v vsakej vesi, zakaj jes tako rad v njenej senci počivam, zakaj se Slaveni tako radi pod njenimi vejami zbirajo'? Gotovo da tega ne veste. Hočem vam povedati, kar je mi pravil moj rajni ded, njemu njegov oe in tako navdol od roda do roda. Boste poslušali V' — »Radostno čemo paziti na vsako tvojih besed" je bil odgovor pričujočih: Le začni, dragi naš oče! da vendar zvemo prednost in svetost lipe' pred druzimi dre esi!" — Neizrečena radost prevzeme starčka. Po kratkem molčanju začne sveto prav-lico slarodavnosti. Glas mu teče iz ust sladkeji od meda. »V davnih, sila davnih časih, ko so še lemni gojzdi in lesovi naša ravna polja pokrivali, ko so še ljudi več bogov molili in jim razne naravske plodove v dar prinašali, v tistih časih, ko so.še naši prededovi svobodno živeli, ko je slarašina družine jej še duhovnik in sodnik bil, ah v tistih časih je bila lipa sveto in naj dražje drevo našim prednikom. Pod lipo je obhajal starašina zinrakonia žertvo bogovom varhom, pod lipo so se shajali prededi, praznovali svelke po staropaganskih navadah, pod lipo so se sošli vsi občinski zbori. Tu so se dajale postave, pod lipo so se nadu-ševah junaški uiladenči s serčnostjo in pogumnostjo. Yeselo vriskaje so šli potem v boj za sveto lipo, za ognjiše, za domovino. Ah lipa je
bila tedaj naj svetejši drevo. Tudi bogom je bilo taisto drago in sveto. Čudna bitja nebeške lepote, božanske Vile so varvale in hranile to sveto drevo.
Oj sveta lipa! gotovo še pomniš, ko so zmrakoma Vile krasotice v veselem kolu pod tvojimi vejami plesale; gotovo še vedno euješ, tuž-na, zamišljena lipa! njih rajske glasove o jasnem svitu lune. Vsaki večer so se pod teboj shajale. — Bile so boginje naših prededov.
Ni lepšega na svetu-, kot je bila Vila. Černi lasje so se jej vsipali niz snežnobela pleča. Modre, jasne oči so se blisketale nad zornoličnimi milicami kot dve zvezdi svetelnice. Njihov glas je bil mileji od strun, jasneji kot nebeških angelov. Kader so svoj glas povzdignule, je vse onemelo, miline glasa očarano. Potihnuli so šuinljavi vetriči, potihnula je vsaka živa stvar. Stanovale so Vile po pečinah in skalnih votlinah, kjer so cez dan večidel počivale. Posebno rade so se sprehajale ogredič (o spomladi) po zelenih gričih krog njih stanovanja. One so učile naše dedove, kako in kadaj da imajo to ali uno žito sejati, te ali uni sad saditi, in kdor jih je vbogal, je gotovo polne skednje nažel. Vendar odkar se je začelo ponoči žvižgati, odkar se je jela goljufija in druge pregrehe med Slavjani razširjati, odtistihdob so pobegnule v daljne, globoke votline in se nam ne dajo več viditi. Tam plakajo in plakajo čez nevero in neslogo Slavjanoy. Vendar one bodo spet prišle, kader bojo Slavjani med seboj složni, .se bralovsko ljubili, sveto lipo čestili in čislali, kakor so jo čestili naši slavni spredniki. Tedaj bojo prišli spet zlati časi za Slavjane. Pod lipo slavjansko, svetim drevesom, se bodo zbirali vsi daljni sinovi matere Slave, ki s nami slavski jezik govore, od izhoda do zapada sonca. Tedaj bo Gorotanec svojega naj bližjega soseda Krajnca in Štajerca spoštoval, kot spoštuje brat brata, bode objemal in gerlil daljne Ilire, Čehe, Polake in Ruse, kot objema in gerli oddaljen brat brata, ko se spet snideta. Vsim tim bode lipa naj svetejše drevo, naj veča dragocenost. Vsi vražni napadi na naš narod se bojo razdrobili na persih Slavjanov, kakor se razdrobi serdifo valovje na nepremičnej pečini. Nas bo kot listja in trave, in vsaki napad bo prah proti vetru. Tedaj bojo spet prišle Vile hranit in varovat lipe slavjanske, ktera bo rasla krasno, veličansko! — Predragi mladenči in dekline! vi ste še mladi, vi še boste doživeli tih srečnih časov za Slavjane. Ljubite in čislajte lipo, sveto drevo, da vam spet blagi časi ne preidejo in se Vile krasotice v podzemeljskih votlinah spet ne poskrijejo; ljubite in čislajte svoj materni govor, ljubši in slajši od ptujega jezika, ljubite in čislajte svoje predede, ki že davno v hladnem krilu matere zemlje počivajo. Bodite Slavjani v besedah in djanju na čest Bogu in srečo milej slavskej domo-
— lOO —
vini, našej preljubljenej materi.« S tim dokonča srebrolasi starček svoj govor. Ginjenega serca si zapriseže vsaki pričujočih: biti pravi Slavjan v djanju in besedah do poslednje kaplje kervi.	n «j[
(Iz Slavije.)	Balant Janežič,
petosolec v Celovcu. »q »«!(! ■t-mfo . \ b'>i2:it'(
Molitev.
Ki kraljuješ,
Gospoduješ,
Kjer se zvezde lesketo,
Oče visi
Mene vsliši,
Ki zdihujem gor v nebo.
Ne za blago Srebro drago Za zlato ne prosim te; V tvoji časti Daj dopasti Ti razkrušeno serce.
Naj te slavi Na višavi
Človek vsak naj te časti,
Žar svetosti
In modrosti
Naj u sercu zagori.
Sveta Vera Naj prepira
Varje me in grešnih zmot, Na pravice In resnice
Naj me pelje pravo pot.
Ko mi preti ■Me podreli Silni duh pregrešnosti Up mi vzdigni Serce dvigni Do svetisa milosti.
Cisto sveti Zate vneti
Plam ljubezni naj gori, Te ljubiti Te častiti
Zelja v sercu naj kali.
sm<
«11193
mantas
Greha brani
Čedno hrani
Mi serce na vekomaj,
Kadar duša
Svet zapuša,
Ti jo vpelji v sveti raj.
f I3U9H10
mm
F. Orehovski.
«jjidi -o a

Polkovnik Vanovsky.
(Konec.)
>m m sJjEtjlTfi)« ildisg as as -[f« >!f;' >v rnsasan
Tu sklonivši glavo zagleda mošnjo, katero je še v roki deržal ino jo odpre.
V nji so bili še nekteri listi. Najprej mu pride v roko list, pisan tistega dne, ko je bil gori spomenute tri neprijatelje pobil. Obseg lista je bil sledeči:
/
(o• ■: Moja najmilejši Marija! Raduj se s menoj. Kmalo se bodeva vi-dila! Se nekoliko dni, ino boj bo dokončan. Pokazal sem v tem boju, da se nobene nevarnosti ne bojim, kadar me cest ino očevinana bojišče kličeta. Vender že v resnici po miru hrepenim — ker moje serce po tebi ino po hčerki zdihuje, ktere še nepoznani. O poljubi mi tisučkrat
draga mati, dete svoje — dete najno!--Ravno moram iti straže
pregledat, zatorej končam.
»Bog te ob vari!"
Polkovnik se ostalih pisem ni doteknul. Predstavila se mu je živo postava ptujega častnika, kteri junaško bojuje ino z nekoliko ran že kervavi. Zdelo se mu je, kakor da bi bil ga slišal prositi: »Imam ženo ino dete!" — Polkovnik začne sam seboj govoriti: »ino jaz nisem dopustil, da bi se bil verniti mogel! — Pa, on je ja bil moj sovražnik, ino me je globoko ranil. — Al te boj sem jaz samovoljno začel — ino nisem imel več pravice do njega, ker je bil že mir razglašen. — Pa k' čemu take misli ? on se ne oživi več, ino jaz sem ga premagal v čestnem dvoboju, — bojoval sem se jedini proti trem! — Ne, mene ne-more nihče obtožili, zakaj se mi ni podal ? On si je sam kriv na svojej smerti. Ino zakaj sem pa vojak, če bi se ne bojeval ? Ko bi vojak šele tačas imel premišljevali, alj ima vdarili na neprijatelje, alj ne, to bi bil verli junak! — Čudna reč, da me lo tako zanima. — Žena s detetom na-nj čaka! — Ni to perva žena , katere moža je moja roka pod zemljo spravila. — Mnoge žene, mnoge hčere čakajo zastonj. — Na me ne čaka — nihče. — Vojak se nima ženili, zakaj to mu preveč serce omehči, misli ima zmirain doma, ino če ga nemila smert zadene, nasle-duje plakanje ino žalovanje zapuščenih. — Jaz sem bil zmiram pravi vojak, sem spoznal svoj poklic — bil sem vselej kakor izstreljena krogla, posekal sem vse, kar mi je pod roko prišlo — ino svojo osodo nisem s nobeno ino stvarjo zavezal." —
Tako je vojak sam sebe potolažiti hotel, pa se mu ni vdalo. Predstavljala se mu je žena vsmertjenega čakajoča s detetom na pragu hišnim, alj se že perbližuje mož ino oče težko pričakani? — Zdaj se ji približa neznani vojak mimo gredoč jo ogovori rekoč: Nepričakuj dalej svojega moža, otemnelo je njegovo oko, ohladilo, izkervavilo ino skerči-Io se je serce, katero je za te ino za tvoje dete do poslednega hipa gorelo ino tolklo. — Zdaj zaupije vboga ino se sruši s detetom. — Ino obrazi so se različno spremenjavali. — Rana ga je če dalej bolj žgala— zdaj si seže s roko na čelo ino globoko zdihne ter pusti konju uzdo, ga podbode, ino kakor da bi hudim mislim vjiti hotel, hiti skokoma po nižini.
Na vratah majhne sicer pa lične hiše je čakal služabnik svojega gospoda. Pomagaje mu raz konja berbra: »Jaz sem se le zmotil, ni to gostivnica, pa nič ne škodi, imela bi še sicer malo dalej iti, skoro pet deset stopinj odtod za logom je vas s kerčmo. Vender nemislim, da bi se tje na negotovo podala, tu najmanj že veva, kaj naju čaka. Jaz sem sicer že sit do dobrega, dišalo mi je, al tudi za gospoda polkovnika je pripravljeno.«
Polkovnik stopi v izbo. Ena stara pokrivavši mizo, ino mlada, lepa žena v prosti mestni obleki,• stoječa pri zibelki, v kateri je dete spalo, pozdravite spodobno svojega gosta.
»Dober den! — pravi častnik, dovoljite trudnemu vojaku se oddahniti v vaši hiši!"
»O kdo bi vam, odgovori stara, pokoj ne vošil v trenutku, ki se mi vsi za volj razglašenega mira radujeino. Ce vi ravno niste od naše strane, kakor se mi zdi, vender upamo.« —
»Res je, stojim v pruski službi, pa sem vonder vaš rojak: tudi jaz sem v Moraviji rojen «
»Ino vi ste se bojovali proti nam 'ž« —
»Ko sem stopil v ptujo službo, še ni bilo vojske med pruskim kraljem ino naslednico Drogutina šestega, al ko se je boj vnel, sem moral svojo prisego deržati.«
v
Med tem stopi domači hlapec v izbo rekoč »Častivredni gospod fajmošter Vas gospo prosijo, da bi blagovoljili se za malo časa k njim podati.« —
Stara gospa odide s hlapcom. Polkovnik se oberne k mladi ženi rekoč: »Vi ste bolni?« —
»Bolehala sem, pa hvala Bogu, zdaj mi je že bolji. Ni bila to telesna bolezen. Ah gospod, vi ste vojak zatorej morem k vam odkrito-serčno govoriti. Vi me dobro razumite. — Imate gotovo doma tudi dete ino ženo, ktera vas pričakujeta s ljubeznivim poželenjem.«
»Nimam deteta ne žene — na me nikdo ne čaka.«
»Nevem, alj bi vas blagoslavila alj pa omilovala. Tudi moj mož je častnik. Kako veselje mora moj Boleslav občutiti, kadar pomisli na dom, na dete ino na ženo, ktera je že toljko zavolj njega terpela. Nesrečna vsaka, katera se v vojaka zaljubi. — Koljko solz nas je to stalo? preden ko je mešnik najne roke blagoslovil. Ino hitro po svatbi je moral Boleslav v boj iti. Ko sem se od nja ločila, mi je skoro serce pok-nilo, ino njemu so se debele solze po licah udirale. Obtežila sem mu serce. Vbogi je za vojaka predober ino premehkega serca. Tudi še nisem mislila, da bi on mogel človeško kri preliti. Al on se je pri vsaki priložnosti slavnega skazal. Med tem ko je on na vojski, sem hčerko
porodila. Kakšno hrepenenje po detetu se je javilo v njegovih pismih!— Ah dozdaj zastonj! — Ravno ko se je že verniti hotel v naročje svoje rodbine, je moral zopet iti v novi boj. Enkrat je bil hudo ranjen. Hotla sem se k njemu podati, da bi mu bila stregla, al neizrekljiva tuga je zlomila mojo moč. Jaz sem oslabela, ino šele zdaj ei zopet opomagam. Moj mož se je ozdravil, da bi si kde novo nevarnost pojiskal. Al Bogu bodi hvala, vojska je dokončana, ino den na den pričakavam dohod svojega dragega Boleslava."
»Draga gospoja, vaša pripovest je me zlo ganila, čeravno nisem vašemu Boleslavu podoben. Veselo sem šel v boj, nisem žene zapustil doma. Samoten stojim v življenju, k nikomur se ne nagne serce moje."—
»Vi ste pravili, da ste Moravan. Nimate nobene žlahte več v Moraviji?"
»Ko sem pred petimi letami s prusko vojsko šel proti Olomucu, kterega smo oldegli, sem tudi svojo rojstno mesto vidil, al bilo je po-žgano, ino nikdo mi ni mogel povedati, kam se je rodbina Vanovskih preselila.«
»Kaj pravite, vi ste z rodu Vanovskih?"
»— Tudi jaz sem rojena Vanovska."
Častnik vpre svoje oči na mlado ženo, in bilo mu je, kakor da bi bil v nji neko podobo davnih dragih osob najdel; al je bila to le goljfija njegove žive obraznosti? On jo prasa : »Kako se imenuje vaša mati ?" —
»Dragoila, kakor jaz."
»Je imela bratov, sester?" —
»Jedinega starejega brata, kateri je še fantič v svet vlekel ino veliko let ni bilo nič slišati od nja. Tu je bil v jedni bitvi Davorin vojak z naše vasi od pruskega častnika vjet, kteri je tudi moravski govoril. Kader častnik dozve, da je Davorin rojen v L* je pokazal veliko radost ino mu povedal, da je on vtekli sin Vanovskega. Na to mu izprosi prostost ino mu vkaže pozdraviti svojega očeta ino sestro. Oče zvediv, da sin v neprijatelskem taboru stoji, je sam sebe obtožoval, da je skoz preveliko ojstrost svojega sina z hiše ino z očevine izgnal."
»O moj dragi oče!" —
»Kaj gospod, ste vi?" —
»Ja, jaz sem tvoje matere brat. Pojdi, da te objemem, serce moje hrepeni po sočutju. Blagor meni!
Mlada žena se je silo razveselila nad tem snidom ino se radovala, to veselje materi naznaniti.
»Dragoila, vpraša častnik s ginjenim glasom: kaj dela — kde je oče tvoje matere?«
— 10'i —
»Dve leti že leži na pokopališču blizo vasi. — Prusi so nam v L * dom zapalili ino živino pobrali. Ded niso hotli tam dalej ostati, ino so si kupili to majheno gospodarstvo."
»Pripoveduj mi od nja, vsaka beseda bo hladivna rosa mojemu razpalenemu sercu. Ubogi oče, ti si ojstrost oponašal? — O njegovo serce je bilo dobro, al jaz sem bil razuzdan, nisem poslušal njegovega opominjanja, dokler je konec vzela njegova prizanesljivost. Moj samovoljni duh se je vpiral vsakemu nadziranju ino hrepeneč po čudnovitem živlenju sem zapustil očetovski dom, se s nobenim poslovivši, razun s materjo u grobu. — Dolgo sem se po Moraviji in Sileziji potepal, zadnič granico preskočil ino se na Pruskem v vojašno zapisati dal. Ko me Miroslav pervi vidi, se mu moj visoki zrast zlo dopade ino me v svojo telesno stražo vzeme. Al še le pod njegovim sinom sadajnim kraljom Miroslavom drugim mi je nastala doba vojaške česti ino slave. Ko je on še kraljevič bil, sem mu že svojo neograničeno vdanost pokazal. Najdel sem njegovo osodo svojej čisto enako, tudi njega je njegov oče tako ojstro imel, da je večkrat pobegniti hotel, pa mu je vselej spodletelo. Po smerti svojega očeta se je on vsim svojim nekdajnim prijatelam hvaležen skazal, ino tudi na me ni pozabil. Zatorej sem mu bil vdan s celim svojim sercom ino se še branil nisem bojovati proti vlastni očevini. Vender zdaj ti govori, hči moje drage sestre, pripoveduj mi od očeta, ko je vmiral, alj se je kaj spomnil svojega vteklega sina ? — Mi je zapustil kakšni blagoslov?--o povej mi vse, neizpusti ničesar, sem
vojak, moje železno serce prenese vse."--
»Vaš oče so bili krotkega ino mehkega serca, akoravno so se vam preojstri zdeli. Dostikrat če je kdo vas v misel vzel, so jim solze v oči stopile ino so sebe ino nas tolažili rekoč: »Bote vidli, on bo še nazaj prišel. Stareji ko je človek, bolj se mu toži po gričih, kjer je fantič pisane metule lovil." — Ko so pa na smertni postelji ležali, so večidel na nas mislili, ino ko so nas blagoslovili, so tudi vas imenovali ino po zraku nad oddaljenem sinom križ delali." —
»Duh mojega očeta, odpusti skesanemu sinu! — Ah pozno čutim, da je moje živlenje zgubljeno. — Najsvetejš veze, kateri bi me imeli vezati s očetom ino s očevino — sem s ponosno ino zločesto roko raztergal, odrekel sem se vsih, kteri so me ljubili, ino proti svojej očevini sem oborožene rame vzdignul! — Ko se je pa dolgoletna vojska končala, ino vojaki hiteli na dragi dom — je tudi moje serce poželelo krajin, kjer je moj očetovski dom stal. — Al jaz sem tukej še ptujec."
Da bi svoje občutke za en čas zatajil, se pripogne k spijočemu detetu rekoč: »Njegov oče še nepozna deteta svojega? »Človek brez rodbine
v »(trt
na tem svetu ni v stanu zapopasti očetovske ljubezni. — Zdaj se mi šele i-azjasnuje obnašanje avstrijanskega častnika, s kterim sem pred dokončano vojsko bojeval. Že sem imel prevago — odpornik pade ves oker-vavljen — jaz sem ga opominjal, da bi se podal, on je pa prosil: »odstopite, imam ženo ino dete — al nepodain se!» Jaz pa sem ga ne-vsmiljeno usmertil — Oj kako me vender to zdaj greva. — Vbogi je bil ravno tistega dne svoji ženi pisal, da bo berž ko bo mogoče pokoj razglašen , ino in se potem krnalo na svoj dom vernih — Moj sluga je ta lišt pri vsmertjenem najdil."
Pri teh besedah potegne polkovnik mošnjo z žepa in jo odpre, da
bi pojiskal list — v tem hipu mlada žena strašno zavpije; Boleslav! _
ino pade mertva na tla.
Poznala je mošnjo, ktero je bila ona svojemu možu darovala.
Stari vojak jo vzdigne ino jo gleda ves skerbljiv. Al zastonj. Njena vplašena duša je bila že zapustila slabo telesno stanišče.
• Grozna tihota postane v sobi, dokler zopet vrata zaškripajo.—Počasi , ino žalostno vstopi mati nesrečne mlade vdove. Zvedela je ravno od gospoda fajmoštra, da je mož njene hčere v boju padel.
S solznimi očmi je iskala svojo hčer nepaze.na plujega vojaka, kteri je pri mertvi stal ves derven ino bled ko smert.
Vboga mati poznajoča, da se je hčerina duša že na veke od trupla ločila — objeme s neizrekljivo žalostjo ohladjeno mertvo.
Polkovnik pa se je v Moraviji vselil ino osiromašeno dete za svoje vzel, za česar voljo se mu sestra, katera ni vedela, skoz čigavo roko je njen zet padel, ni zadosti zahvaliti mogla. Dete pa, ktero seje v krasno gospodično razvijalo, ga je za svojega naj večega dobrotnika deržalo.
Ostali ljudi pa so se ga ogibali, septajoči si: »Izdajavec je, bojeval je proti svoji očevini!<{
Slovenski običaji.
IV. P e r 11 a h t i, š e n t - j u r j e , maji, kres.
Vsi ti svetki: pernahti, šent-jurje, maji in kres imajo to posebnost, da se zvečer svetkujejo i obhajajo.
Pernahti se svetkujejo pri koroških Slovencih zvečer 5. januarja, namreč pred praznikom svetih treh kraljev takole: Dečki (fantiči) se zmrakoma sbero na vesi s kravjimi zvonci i s zvončiči ovčjimi i kozjimi. Kadar se stemni, letajo v trumi po selu zvončlaje, leto pa spet obstojo i to do tverde noči, zadnič obletijo še celo selo v okrog. — To
zvončlanje, govore, je dobro, da se živini v planini neka škoda ne primeri, posebno da medved ali volk živine ne razterga. Ta navada je v zilskej dolini i v Žabnicali.
O pernahtih hodi tudi perhta ali perhtra baba okolo, kakor ljudi pripovedujejo. Perhta je gerda, huda i strašna baba, vsa kosmata; v jednej roki ima burkle, da dregne, v drugej sekiro tesavnico, da jq vsadi človeku v herbet; na herbtu nosižerlin, to je koš. Hodi o pustu, kadar so šetne, naj bolj pa o pernahtih, straši otročiče, kakor naslednje verstice neke pesme povejo :
Perhtra baba hodi zdaj, Kjer otrok se najde kaj, Bučne vampič s vilami Tih, k' so zlo nasiteni.
Nekdaj odpre duri i uspe v jispo sadja, oreh r jabelk i takih stvari, da po celej jispi leto. Otroci se za tim kobrajo, to je, to sadje hitroma pobirajo, samo kar pod mizo leti ne smejo, inače se po letu ovce rade na paši zgube.
Šent-jurje se svetkuje 23. aprila zvečer takole: Dečki in pastirji se snidejo smrakoma na občinskej paši zvunaj sela. Jeden izmed njih je s slamo ovit — on pomeni spomlad, vigred, vilažaj; imenujejo ga sv. Sent-jurna, ostali imajo pri sebi kozje rogove, kravje zvonce i zvončiče ovčje i kozje. Sadaj počno vsi trobentati i zvončlati i tako trobentaje i zvončlaje lete u ves i se vstavijo pred pervo hišo, kjer vsi jednoglasno počno srečo voščiti govoreči :
Sveti Sent-juri poterka na duri, Ma jeno hvačo zeleno jeno rudečo. Je še le peršu v deževo,
Je ga že vse vesevo,	■ V"1.'5
Tičice v germovji,
Kukovca v bukovji.
Rumene rožice lepu cveto,
Se sveta Sent-jurna veselo.
Zatiin dajo hišni ljudi tim šent-jurjevcem nekak darek, postavim : jajc, masla, zaseke, pšeničnega kruha, nekada še kako klobasico. Potle se sopet vsi vkupaj jednoglasno zahvaljajo govoreči: Buh olivari vašo živino, Vaše krave, vaše vole,
v ' 1 •	- • • ■	A' ?'*.
Vase konje, vase svinje, Vaše kure, vaše teleta,, /,
~bq	Pa va|e Kpe dekIeta.
Miži pa hrile pa zlodej vzemi. — Potle začno sopet vsi trobentati i zvončlati i lete k drugej hiši, Vsigdar leteč, polagano ne grejo nikdar. Povsod jim podajo nekak darek. Gerdo bi bilo gospodarju i gospodinji, ako bi šent-jurjevci njih hišo orne-nili r memo šli, pa takodjer nesreče bi se pri hiši bali, ako bi se tim dčckom čislo nič ne podalo. Se tudi malokdaj zgodi, da bi jih brez vsega daru odpravili. Onda bi se šent-jurjevci tudi ne zahvaljali temuč bi govorili:
Nej pokrepa vaša živina, Vaše krave, vaši voli, Vaši konji, vaše svinje, Vaše kure, vaše teleta, Pa tudi vaše dekleta. Miši pa hrili vse nej snedo, Ogenj nej vam vse požje, Toča pobije, voda zalije .... Drugi den po tem se mladina, dečki i devojčice, v nekej hiši sbe-rejo i si skuhajo razne jedi od tih sbranih darov, imenito pa cvertje, to je, jajca v maslu i se vesele.
Ta navada je, kolikor jaz vem, v sledečih sosedščinah ; v rožiš-kej fari, v Lipi, v Sent-llu, na Pečnici, v Ločali i na Berdncah. U Turju, jednem selu blizo Podkloštra, na mesto voščenja zapojo pesem od svetega Jurja. U Šentjurju v zilskej dolini se zapoje na somenj, to je, na den cerkevnega žegnovanja, Šentjurjeva pesen perva po službi božjej pod lipo i se začne: Oj sveti Sentjuri, k si bolj ko vsi druji . . Leta 1841 sem bil temu svetkovanju v Rožeku pričujoč s g. Izmailoin Sreznevskitn c. učiteljem na vseučilišču Harkovskem. (Dalje sledi.)
Latinski bogi - Slavjanske priče.
Hči boginje Semele ali zemlje je bila Ceres. Njo so častili boginjo ze-melskih plodov t. j. zernja, sadja i. t. d. ki se iz zemlje rodi. Ime Ce-reg tedaj gotovo ni kaj druzega ko naša kci, hčer, hčerka, ktero je zemlja s Saturnom t. j. z bogom časa ali jčasom rodila.
Tudi Proserpina so ji rekli, namreč od serpa in proserpiti ali s serpom požeti, ker se tako zernje spravlja.
Napredujmo dalej. Tudi Diana je slavjansko ime. Njo so nekdaj tudi imenovali: Diviana, kakor priča Varro (g. kn. de LL.) in
Tulius (2. kn. od roda bogov). Bila je prečista devica, kakor basno-slovje pravi, in da si to krepost, to čistost obvarje, je izmed ljudi v ho-sto pobegnila z nekimi devicami in tam od lova živela; za to so jo tudi za boginjo lova častili Mi Slavjani pak še dan danešen imenujemo ono dekle, deklino, divjo, ktera je nekaj ljudi boječa in plaha , rekoč, da je nekaj divja, divjasta, divjakna, kakor tudi rečemo od živine, ktera ni prav krotka in ljudem privajena, da je divja, zdivjana.
Latinci, kteri so tudi boginjo Divljano od Trakov in Skitov dobili, in njenega imena ne razumeli, so ga koj po svojem prikrožili v Diviano in potler v Diano.
Ako pak še nekaj globlej pogledamo, vidimo, da še danešni Iliri svoje hčeri^ po korenu: divji - a - e, imenujejo : d i v a, d e v a, divna, ali pomanjšana: divojka, devica, devojčica. Iz tega se kaže, da boginja Diana ni imela vlastnega imena, temoč občno s vsako drugo devojko. Pa tudi povestnica nam pravi, da so stari ilirski narodi svoje hčeri ravno tak na skritem imeli in odgajali, kakor je Diana živela. Siromašne so sicer morale tudi na polje, v verte itd. delat hoditi, ali ojstro šego so imele, se tako skerbno možkih ogibati, da na pozdrav celo hvale niso rekle, ker je nespodobno bilo ž njimi le besedo pregovoriti. Se ne davno t. j. v I. 1806, kar piše Apendini, da so stari Dobro-vničani tožili i se žalostih, da se ta sveta šega popušča, pokvarjena od ptujcev.
Ino iz Possidona zvemo po Strabonu (kn. 7.) da je pri Trakih de-višlvo in čistost v tako veliki ceni in časti bila , da so mnogi vse svoje dni v deviškem stanu živeli. Rekli so njim čisti - zvesti, čiste-zveste. Ino kakor druge boge in boginje so Latinci tudi to šego od Trakov sprejeli in vpeljali čiste, devištvu zveste device-device čiste—ves(e-ve-stalije i boginjo Vesto.
Ravno tako se tudi le iz traškega ali ilirskega jezika in iz nobenega drugega ne dajo razjasniti imena: Uranus, Neptun, Libitina Kotitus i Orkus.
Uraniti t. j. rano vstati, rano ura ni ti, pred dnevom, ali kader je še nebo polno zvezd, so še sedaj pri Ilirih navadne besede Odtod latinsko Uranus t. j. zvezdno nebo-in Bog nebes, in Urania znaj-ditelca zvezdoslovja. Nepoton, Neptun-Bog morja-ki ne vtone t. j. Nevton ali Neptun.
Libitina je po svedoštvu Plutarha toliko, ko Venus. Njeno ime pride od: ljubiti, ali libiti kakor tudi latinske besede: lubet, libitum in libido. Rekli so ji tudi: Kotita-od kotiti, t. j. roditi; od tod še dneš-ni: ko ti v t. j. nezakonsko rojeni. Inače se zdaj kotiti samo od živine reče. Orcus, bog peklenski-je naš vrag-urag. »Orcum, piše Verrius, ab antiguis dictum u r a g u m«; znabiti od • vreti, vira-ti, v'rati.
Mars, bog boja, ima tudi svoje ime iz slavjanskega korena, bodi si iz marjati t. j. dostikrat vmoriti, ali iz marviti t. j. na drobce, marvice zdrobiti, srušiti, razmarviti, kar se v boju rado godi, ali že iz mar si t i se, t. j. z mesom pobitih al z marlio se sititi, na kar mnogokrat bojna sila zažene. Bi bilo to ime iz latinske besede mor s - smert-smart, bi Latinci gotovo tudi rekli po svojem jeziku: Mors ino ne Mars, kar jim ne da pomena.
Stari so imeli vero, da je Mars zaleženja iz Traške gore Rhodo-pe. Po tej misli piše Klavdian: »Flumina lavaverunt puerum Rhodopeia Martem.« t. j. »fant Mars se je kopal v Rodopejskih potokih. Rodophe, Rhodope, Rodopejski pak je po navadni spremenitvi čerk (b v p in oj v e) očitno naš Rodoboj, in Rodoboj t. j. rod boja, ali, če je vam bolj drago, izpeljajte to ime iz: ratba, rotba, rodpa, rodopa, rodope, kajti rat, ratba je spet boj po drugem slavj. narečju.
In da ima beseda Rhodope za istino ti pomen in izvir, poterdi ta okolnost, da so Rodopejci po priči Tuccidida (kn. 2.) z bojnim vitcžtvom daleč sloveli, obrožani s kosami, in zato imenovani: kosonosci (mache-rophaeri). Za to je druga priča Klemens Aleks, kteri Traškim naselbinam po Ilirskem tudi pripisuje, da so znajdilelji bojnega orožja in zares ima tudi več Traških kraljev, vojvodov, narodov in krajev primek od kakše bojne lastnosti ali imenitnosti.
Kratek navod u številoslovje.
V. Peta stopnja. Zdrobljenje sbornih števil.
Tq se začne pri dvojki, in se pokaže, da je dvoje toliko, kolikor tlvakrat po enim. Dvoje morem plačati s'dvema krajcarjama, ali pa s dvojačo —
Troje je 3 krat po 1 ali 1 krat po 2, in 1 krat po 1; tri morem plačati s 3 tremi krajcarji-ali s dvojačo in s I krajcarjem- ali s grošain. Tako se gre napred. Prav ročna vadba, ktera k razštevi pelja, je pogosto poprašovanje s kakšnih nižih števil obstoji vsako više število. N. p. sedem, kolikokrat po enim, po dva po tri, po štiri, po pet, po šest, po sedem. Deset koliko ima krajcarjev, koliko dvojač, koliko grošov, koliko reparjev, koliko petk (petič), šestič? sedinic ? osmič ? i. t. d.
VI. Šesta stopnja: Razšteva.
Pri razštevi moramo posebno na dvoje vadil paziti 1. da učimo poznovati številnice, s kterimi odločene dele nekih reči (Partitiv-Zahlen) imenujemo in poznovati, kolikokrat stoji eno število v drugim. Vse pošte-vanke, in razštevanke so k temu le groblaste stezde. Otrok mora reči, ki jih hoče razštevali, pred očmi imeti-ali saj si jih lahko misliti; številke mu nič ne pomagajo, ga le motijo. Da se naučijo razštevivnice, se morajo zmi-raj delati vidne reči, n. p. dva dečka dobita jabuko, bi ga rada vsak jednak kos imela, kaj bota storila?—Tak kos se pravi pol, ali polovica. Koliko bo tedaj vsaki imel, ko ga na sred prerežeta ?—Ima tedaj vsak poT ali polovico jabuka; zdaj dobita drugo jabuko in ga spet prerežeta tako, da vsak polovico dobi, koliko bo vsak imel? — dobita tretkojabuko in ga delita, koliko bo vsak imel i. t. d. do desetega jabuka učijo se spoznati, da dve polovice, ako se složite, daste eno celo i. t. d. Se vadijo, preberniti polovice v celine in potem celine v polovice — pakaže kolikorkrat sloji dvojka v vsakim številu, ali kolikokrat zamoremo dve odšteti od vsakega števila med 1 — 10.	(Dalje sledi.)
Zmes.
Perva »beseda" v G r a d c u	>2,M,
23. marca 1851.
' ■ 'I ffso'!
Doleti me kakor se bi bil en košček z modroga neba odtergal - višnjeva kartika s »polomescem i zvezdo« in me pelje napre mi sijaje do neke sobane in odpre mi nje vrata: eto ti veselja — sbrana je tu vesela, jasnolična, složna, — slavjanska množica, ki je pribežala kakor V zavetje sem u sobano, se navdajati premilih maternih glasov, na perutah čudotvornih pesmi se vzdigovati vise in više iz tišav in težav — Slav-janstvo obdavajočih. Ozri se predragi čitatelj v duhu z manoj okrog in serce ti bode veselo zaigralo — sloga tukaj brati —; ozri se zdaj na zvišan oder in zagledal bodeš lepo družico kakih 40 mladenčev, ki za-ženejo veseli, krepki zavestja polni glas: »Bratje Slovenci smo, svobodo ljubimo« itd . . . Done in done napre in se vtopujejo pomembne besede v razbujene persi, v razžarena serca, ki se sledne tujstva zaveze odtergujejo in presladko vzibujejo sanjajoče si domovine krasne stane, majke Slave čverste narode, neprecenjeno vživanje svobode, ki z mirom sdružena povzdigne narode na stopnje mogočnosti. Lepa, prav lepa je ta pesem; primerno so g. Malavašičeve budivne besede od g. To-m a ž e v i ca vgtasbene. — Pa dalje nadalje slušaj moj ljubi spremljevjvec in draga spremljevavka, posebno ti, ko bodeš nekaj prav veseloga, posnema vrednoga slišala ! Odgromni junaški kor pošumi in stopi na oder nadepolni mladi Ceh g. »Bohm» in svira tako milo, tak čisto, tak zanimivo na postranici; da glaski iz nje izpeljani teko v persi kakor goreči žarčiki, kakor srebernodoneče tajavne kapljice, ki v serca padeče topijo še tu in tam tičečo zadnjo ledino. Izlija in zvija se premila pesem. »Kje dom je moj« v družbi z drugimi češkimi pesmami iz postranice in veliko slave izverstnemu prišalcu probudi. — Potekli so mili glaski in izbUdi se prekrasni čveterospev »Živlenje« besede g. Potočnika — napev našega f»ervoga složitelja g. Riharja. Naj mi bode pri tej priložnosti pripul-ceno, zamujeno v zanikernosti zadolženo nepaznost Slovencev s počešče-njem g. Riharja popraviti. Nemorem brez opombe odhiteti, da so vse vse, posebno cerkvene pesmi tega izverstnoga glasoslovca tako izvirne, tako izverstne, da se morebiti noben narod s enakimi pesmami iste ver-ste ponositi ne more. Vse dokazujejo, da se g. Riharju pristni, čisti glasi nadnebne harmonije pretakajo v persih, in da jih umetno zna vjeti v pesme narodnoglaseče, če ravno se nektera tuja zdi, saj verh dostignuv-ša umetnost vsako narodnost za saboj pusti. Kakor aevidni trak iz neba viseč so njegove pesmi, po kterih se duša v »raj harmonij« v svoj »dom« v spušča. Pa dosti od toga tukaj, — le toljkanj še, da čveterospev »Živlenje« vse to sam dokazuje. Komaj je pošumel in stopi na oder počasnoga koraka zamišljena Polakinja g. M. Ozre se z orlovim gledom po tihi množici, in stopi ji iz očesa solzica — spominj — »oj-čizne.« Dahne in izlije iz prepolnih pers prečudne glase; pesem se dviga in pada, se širi in stiska, se terga in vjema, se berzi in pomudi, se zažene in — pade — in neha; zdih in zdih in sveršena je »j>ol-ska"! — — — Kakor bi hotla propaden up, potlačeno serce povzdig-
nuti, zagromi zdaj iz krepkih pers celoga kora »Husitska«. Kaka pesem! Up in nada se vežeta, — slutenje in hrepenenje se jedinita —-žile se napenjajo — serce se širi — moč telesa rase in hoče skipeti nad vragom, ko se složivajo, milujejo, si napi vajo, se nagovarjajo v pogum od sile napada ni bratje. In povzdigne se slednic molitev k Bogu za pomoč in zmago. — Vse je pretreseno in petje — zastane. Čas ti-hoga premišljevanja nastopi, pervi del besede je sklenjen. In ko vse zamišljeno svoje misli in želje si sbira v skritem oserčju — zašumi veli-eanska pesem celoga kora »Zvonikarjeva« in povzdigne zopet zaup v nebesa. Pesem in napev od g. Potočnika sta enako izverstna. Pelje nas nazaj v mlajši leta, v prekrasne slovenske domovine, kjer se tako milo razlega petje zvonov po cvetečem polju in kliče pridne pobožne Slovence in čiste Slovenke v bele cerkvice. Rahlo objema čutljive serca milo -veličanska pesem. Priveže se ji »fantazija« godena od g. Kaspara, mladoga nadopolnega Čeha, ki tako zaganja lok po strunah, da njih glasovi čisti in ojstri, mili in polnoglasni kakor solnčni traki prešinejo serce. Tiho je tožila, glasno se zopet serdila matka sviralj »vijolina.«
Slava in slava je donela g. Kasparu! In priklene se »fantaziji« čveteropev »strunam« besede Dr. Prešerna napev Kamila Mašeka. Tu je mlada glasov navdana od Boga bogato obdarjena duša v glasove izlila občut, ki se je v nemilo ranjenim sercu nesrečnoga »pevca« zaganjal semtertje, ki je rasel in rasel, dok da je preobiln ga zamoril. Prav primerno je to v pesmi vglaseno; tuga, britka žalj, pekoča tožba in brezup sledijo v nji — in se spušajo k »neusmiljeni«. Neizrečeno mil spominj in vsmiljenje do nesrečnoga — nevmerjočega pevca v persih o-stane, v ktere je lila ta pesem. — Sledila ji je — pazi moja ljuba čita-teljka — prekrasna — iz serca spevana pesem od »Josipine Turnograd-ske«, iste Slovenke, zveste verle hčerke inatke Slave, ki ti je že v »bče-li« v dveh prelepih povesticah medka svojega serca ponudila. Navdana je božjega duha, objeta višjega nadušenja, blagoga in krepkoga serca ta vneta Slavjanka, — to priča zopet nje pesem »občutki" na besede L. Toman - a. Nje glas oživuje v besedah izrečene mertve »občutke« in se vliva v persi, ki redijo prečudno neizrekljivo hrepenjenje, kakor bi mu prosti! cesto, kakor bi bil mu kazal, kakor bi ga v glasih — izrekel. Tako je dopadla, da se je morala ponoviti. — Slava ti blaga Slovenka! Naprej in naprej izgled in zvezda svojim sestricam prepevaj, govori, sveti, da jim zbudiš neskončno moc rodoljubja, da postanejo tebi enake kine in veselje — domovine 1 —
Nasledila je tej krasni pesmi »Zapušena« slovaška pesem. Iz čisto slavjanskoga vira se proliva in tako serce zaliva, da se hoče v tugo, v žalost v nji izrečeno potopiti. Vzdigne se še — ko v spominju se „za-pušeni« enmalo poveselijo glasi, pa le bolj globoko pade, ko se zvižajo v strah groba. Mutno serce zapusti ta prekrasna — ena naj lepših slav-janskih pesmi. Vse je bilo o nji prepadeno — vse vtuženo, meni pak se je zdela žaljovanje — matke Slave po zgubljenih sinovih in nezvestih hčerkah. — Da ni brezupna, da ni tužna zapustila množica »besedo«, vzdigne se zdaj celoga kora tak pogumno, tak krepotno, tak složno »Sla-ska reč«, da je vse pretresla, vse prešumela. Vse se — jame gibati — nada se spet zbuduje, zavest moči ji je porok nje izpolnjenja — srečne prihodnosti! Ni se smela skor jenjati pesem — ki svoje slovo y svojim » -|bs?oq som ... . ; .. . i ...... -
imenu nosi. — In tak je bila — tak je govorila, budila »perva slavjanska beseda v Gradcu.--
Velika, izvoljena množica je polnila sobano. Veliko slavnih Slavjanov, gorečih rodoljubov in visokorodnih družin, kakor tudi veliko tujcev je bilo sbranih. »Vsi so z veselim zadovoljnim sercem" besedo zapuslili z vošilom, da bi ji kinalo druga sledila. In šli smo nadušeni dalje; zdelo se mi je lepše nebo, vse prijetnejše — vse bolj domače — o čudna moč je v pesmi malernoga, milokrepkoga jezika! — Mura se mi ni več tak mutna zdela; bolj glaseča bolj bistra je veselo gonila naprej dime valove v Slavjansko Savo z veselo novico, ki jo je sprejela z svojega brega. Zdela se mi je, da se je »Gradec« bolj mogočno oziral na prelepo okolico, kakor ob časih, ko so Slovenci si krog njega mesto »gradili" — in ko so v njem slovenske pesmi se razlegale in slovenske orožja šumele. — Sladak, bezkončno sladak spominj je vsakomu Slavjanu ostal na »besedo", ki je lak lepo vse bratske narode Ene majke složila. Vse je bilo jedino! — Zato hvala vam in slava slavjanski mladenči in rodoljubi, ki ste v čast malke svoje povzdignuli glas z zavestjem, da glas je vlekel za Orleom kamnja in drevje in morje, da glas Amfiona je sostavljal skale v zidovje , gradil mesta, da glas ima čudotvorno moč!— Ne vpehajte tedaj — začetek je slaven. Kličite nazaj iz naročja tujstva zgubljene ovčice na serce matere rodnice. Zgubljene ovčice? Oj ža-loslnoga serca moram obstali, da jih je še tudi tukaj veliko zanikernih pozabljivcev, da so jih slavjanske matere rodile — o silno veliko! — Pa zadosti le grenke kapljice; naj ne gnusi čisloga veselja »perve besede". Kako se je pelo? Dobro — in če se pomisli, da pervokrat očitno brez rednoga uka in mnogoga pripravljanja, tak se mora reči — prav dobro In zasluga, da je tak bilo, sliši gospodu B. lpavic-u, pevovodju, učencu zdravništva, mladomu Slovencu, ki je od nebes pravi dar prejel, s kleriin veliko sadu obeta Slavjanstvu.—Naj mu bode matka Slava draga! — Slednič moram še opomnili dveh pevcev g. V. Bučarja in g. Šušteršica; pervoga mili, polni visoki glas se tak ljubko vlija v serca\ kakor drugoga krepolni globoki jih pretresuje., — Vsim pevcem pak,
ki so se dobro obnašali iz serca zavpijem: Živili, živili!!!--
Zoridan.
* Novicam se piše, da so poslednje porotne sodbe v Ljubljani, so-sebno pa tisli zapisnik iz Krajna s tistim čudnim prestavkam »und sie legte sich d a r a u f, so generalprokuratorja g. U1 e p i č a in g. predsednika barona Buff a prepričale, da je treba , da sezapi sni ki v jeziku zato že n-ca pišejo, torej sta po laslnim nagibu nasvetovala, da naj bi se vpri-hodnje zopet, kot se je že iz začetka lanskiga leta godilo, z zatoženci slov. jezika zapisniki v slovenskem jeziku, vendar pa z nemškim prestavkam na slrani, spisovali, ker svetovavci nadsodnije Celjovške vsi po slovensko ne umejo.
Zahvala.
Te dni je prejelo s!ov. bravno družtvo tistih 40 rajnišov sr., ki je mu jih slavni odbor slavj. bala na Dunaju namenil. Kako jih bo porabilo, se bo očitno na znanje dalo. Naj je tu slavnemu odboru serčna hvala izrečena za to veliko darilo in blago podporo!
Slov. br. družlvo.
Odgovorni izdatel in tiskar; Ferd. il. Kleinmajr v Celovcu.