1 Ukaz finančnega ministrstva z dne 14. julija 1900.1. o priznavanju imovine, zavezane pristojbinskemu namestku, in pa o odmeri ter plačevanju te dav¬ ščine za šesto desetletje (1901—1910). (Obsežen v dne 19. julija 1900. 1. razposlanemu drž. zak. pod št. 120.) O priznavanju imovine, zavezane pristojbin¬ skemu namestku po zmislu zakonov z dne 9. febru¬ arja 1850. 1. (drž. zak. št. 50) in z dne 13. de¬ cembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89), in pa dodatnih zakonitih določil, ter o odmeri in plačevanju te davščine za šesto desetletje (1901 — 1910) se uka¬ zuje naslednje: Predmet priznatve. §• 1 . Da se odmeri pristojbinski namestek za šesto desetletje, je po stanju dne 1. januarja 1901. 1. priznati: a) Vso pristojbinskemu namestku zavezanemu, v domači deželi ali v inozemstvu bivajočemu subjektu lastno v domači deželi ležečo nepre¬ mično imovino brez razločka pravne lastnosti posesti, z užitnimi pravicami, zvezanimi z njo, (Slovenisch.) \ 2 N in brez razločka, je-li posest vpisana v javne knjige ali ne; b) kjer koli nahajajočo se premično imovino pristojbinskemu namestku zavezanih subjektov, bivajočih v domači deželi; dalje v domači de¬ želi nahajajočo se premično imovino pristoj¬ binskemu namestku zavezanih subjektov, biva¬ jočih v inozemstvu. §• 2 . Dolžnost priznanja imovine in plačevanja pri- stojbinskega namestka velja v zmislti točke 1 tarif¬ nega postavka 106. B. e. zakona z dne 13. decem¬ bra 1862. 1. ne samo glede imovine pravilno kon¬ stituiranih jurističnih oseb, ampak tudi glede vsake druge nepremične in premične imovine, čim ne pristoji osebam določenim posameznim delež imo- vinske osnove. Isto tako je nepremično imovino v točki 2 tarifnega postavka 106, B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. 1. navedenih pridobitnih družeb, ka¬ terih deležnikom na glavni osnovi skupne imovine pristoji delež, dalje pod zakona z dne 27. de¬ cembra 1880 L, (drž. zak. št. 1 iz 1. 1881.), in z dne 15. aprila 1885.1. (drž. zak. št. 51) spadajočih zadrug, društev in zavodov za izmero pristojbinskega namestka priznati brez ozira na civilnopravno naravo teh osebnih združeb, v kolikor posamezne nepre¬ mičnine niso v solasti udov (§. 361 o. d. z.). ; Z deleži na imovinski osnovi' občestva ali glavni osnovi skupne imovine, o katerih se govori v tarifnem postavku 106 B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. L, je razumeti samo take, katere more posamezni ud, dokler obstoji občestvo, svo¬ bodno prenesti na tretje osebe. 3 §■ 3. Ako je kaka zakonita oprostitev od pristojbin- skega namestka, se je pognati zanjo in izposlovati njeno pripoznanje po finančnem oblastvu. Imovine, za katere se dokaže, da so trajno oproščene pristojbinskega namestka, je treba pri¬ znati samo v toliko, kolikor se vidi potrebno, da se zanesljivo poistini zahtevana oprostitev. Imovinske dele, za katere se dolžnost plače¬ vati pristojbinski namestek po opomnji 3 k tarif¬ nemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. 1. ni še začela dne 1. januarja 1901.1., je zasedaj, dokazavši čas, o katerem je državna blagajna zadobila pravico do redne pristoj¬ bine od imovinske pridobitve, priznanih v odmero pristojbinskega namestka poklicanemu oblastvu in ob svojem času, ko nastopi namestna dolžnost, po stanju tega časa priznanih predpisom primerno. Namestku zavezani subjekti, kateri dne 1. ja¬ nuarja 1901. 1. še ne obstoje polnih deset let, imajo za sedaj le dolžnost čas, ko so se ustanovili ali so postali, izkazati v odmero pristojbinskega namestka poklicanemu oblastvu in še le o preteku desetega leta svojega obstanka svojo imovino pred¬ pisom primerno priznati po stanju tega časa. §. 4. Za tiste pristojbinskemu namestku zavezane subjekte, kateri bivajo v deželah ogrske krone ali v deželah Bosni in Hercegovini, so za dolžnost, pri¬ znati imovino in plačati pristojbinski namestek, merodajna določila §§. 8, 18, 43 in 47 s cesar¬ skim ukazom z dne 29. deeembra 1899. 1. (drž. zak. št. 268) odobrenega dogovora z dne 26. de¬ cembra 1896. L, oziroma §. 2 ukaza finančnega 1 * ministrstva z dne 29. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 269). II. Osebe, katere so zavezane, podajati pri- znanice. §. 5. Pristojbinskemu namestku zavezano imovino priznavati so dolžni: za cerkvene in posvetne ustanove, ne glede na njihov namen, upravniki; za beneficije, v kolikor niso prispojene kaki skupnosti, za imovino nadškofij in škofij — uživalci, in ako so izpraznjene — administratorji, provizorji, (upravniki interkalarnih dohodkov); za imovino prispojenih beneficij — predstoj¬ nik skupnosti, kateri je beneficija prispojena; za cerkve — upravniki cerkvene imovine; za stolne in zborne kapitlje, proštije, samo¬ stane založence, samostane in druge cerkvene združbe (konvente) — predstojniki; za imovino nekatoliških verskih in bogočastnih občin — njih zakoniti zastopniki; za deželno imovino (deželni zalog, domesti- kalni zalog) in za druge po deželi upravljane na¬ menske imovine — deželni odbor; za imovino občin (krajnih občin, frakcij, okraj¬ nih zastopov, skladnih občin i. e.) in drugačne po občinah upravljane namenske imovine — občinski predstojniki (krajni predstojnki, načelniki i. e.) pazeč na obličnosti, predpisane za izdajo listin v imenu občine (sopodpis udov občinskega zastopa, pritis- njenje občinskega pečata); za zavode in društva, delniške družbe, za rud¬ niška društva in rudniška podjetja, ustanovljena 5 po §§. 137 i. sl. rudniškega zakona z dne 23. maja 1854. 1. (drž. zak. št. 146) in za druge pridobitne družbe i. e. — predstojniki, ravnatelji ali drugačui pooblaščenci in zakoniti zastopniki. III. Oblika priznatve. §• 6 . Nepremično imovino je priznati po priloženih vzorcih ^4/1 in A/ 2, premično po vzorcu B, in pri- stojbinskemu namestku zavezane užitne pravice (ka¬ kor pravice lova, ribištva, mlinarstva, krčmarstva,- semenjstva, pobiranja cestnine in brodovine i. e.) je priznavati posebe po vzorcu C. Začasno naj se imovinski deli, za katere se dolžnost, plačevati pristojbinski namestek po opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862.1. šeni začela dne 1. janu¬ arja 1901.1. (§. 3, odstavek 3) priznanjajo s poseb¬ nim zapiskom po vzorcu D, v katerem je najprej navesti nepremične reči po vrsti, kakor so bile pri¬ dobljene, in potem premične reči po isti vrsti. Te vzorce z njih vložnimi polami vred dado finančna oblastva takoj tiskati ter jih izroče stran¬ kam proti povračilu napravnih troškov, poočitenih na vsaki tiskovini. Imovino beneficij, cerkva in ustanov je pri¬ znavati ne mešano, ampak posebe. Družbe, društva in zavodi, ki so dolžni pola¬ gati javni račun, morajo priznanici priložiti tudi po¬ slednji računski sklep. Vsako priznanico, ali imovinski zapisek je dati¬ rati s pristavkom kraja in dneva in podpisati pravo- zavezno. ✓ 6 Imovinske dele, za katere se zahteva trajna opro¬ stitev od pristojbinskega namestka, je, v kolikor se morajo priznati, da se zanesljivo poistini oprostitev (§. 3. odstavka 1 in 2), v dotični priznaniei, in to na koncu, navesti izkazavši vzrok oprostitve. IT. Posebna določila o priznavanju nepre¬ mičnin (priznanice po vzorcih B /1 in A/2.) §• 8 . Ako nepremičnine, lastne pristojbinskemu na- mestku zavezanemu subjektu, z ozirom na svojo obdelavo in užitek, tvorijo eden ali več gospodar¬ skih skupin (kompleksov), kakor na primer enotno obdelovana kmetijska posestva ali tvornice s po¬ stranskimi poslopji vred, skladišči itd., treba je to jasno poočititi v dotičnih priznanicah; vkup spada¬ joča zemljišča, oziroma poslopja je navesti zapore¬ doma in skupnost zemljišč in poslopij je v priznani- eah po vzorcih A/l in A/2 izraziti z vzajemnim ozirom. §. 9. Ako ima namestku zavezana stranka nepre¬ mične reči, katere leže v različnih davčnih okrajih, mora za vsak davčni okraj podati posebno prizna- nico o nepremičnih rečeh, katere leže v njem. Vsako tako priznanico je završiti zase. Te ločene priznanice je na naslovnem listu ošteviliti po vrsti, kakor teko. Posamezne završetke je v posebni razpredel¬ nici po vzorcu vstrezne priznanične tiskovine sesta¬ viti po isti vrsti in nato nastaviti skupni podatek. 7 Ta z napisom „Sestava" opremljena razpre¬ delnica naj bode tudi za ovoj (plaščno polo) posa¬ meznim po aritmetičnem redu razvrščenim prizna- nieam; in datirati jo je in podpisati tako kakor pri- znanice same (§. G, končni odstavek). če priznanju zavezana oseba (§. 5) po svojem bivališču ne more kakih potrebnih pojasnil v pri- znanici dati ustno, mora v ta namen imenovati osebo v okraju, kateri so znane razmere, ter jo tudi pooblastiti, da, ako treba, veljavno sklene dogovor o podlogah pristojbinske odmere z organi finančne uprave. §. 10 . Enako obdelovana zemljišča, ki spadajo k isti gospodarski skupini (§. 8) in leže v istem davčnem okraju (§. 9), je sicer navesti z njih parcelnimi šte¬ vilkami, vendar pa zadostuje samo sumarno pove¬ dati njih zemljiški davek in površine. §. 11 . V priznanieali o nepremični imovini je priznati tudi reči, ki so same na sebi premične, pa jih je kakor pristojstvo kake nepremične reči v pravnem zmislu šteti za nepremične (§. 293 o. d. z.) ter v porazdelbi na strani 4 priznanic po vzorcih A /1 in ^4/2 natanko navesti. Kaj je šteti za pristojstvo kake nepremične reči, to je razsojati po §§. 294 do 297 o. d. z.). §. 12 . Nepremičnine je priznavati z navadno vred¬ nostjo (§§. 305 in 306 o. d. z.) po predpisu §. 50 8 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. L, in to splošno z ozirom na kupne cene, v kraju na¬ vadne. Ako ni takih kupnih cen za primerjanje, je poslopja in drugo pristojstvo nepremičnih reči pri¬ znati po sedanjih napravnih, oziroma nabavnih troških. Nepremičnine, katere so bile iz katerega koli vzroka če tudi pred daljšim časom sodno cenjene, je priznati z vrednostjo, ustanovljeno s poslednjo sodno cenitvijo, ako se zoper njeno primernost iz časa opravljene cenitve ali iz drugih okolnosti ne podajejo bistveni pomiselki. Take pomiselke je iz¬ rečno povedati v priznanici. Nepremičnine, katere skupaj tvorijo gospodar¬ sko skupino (§. 8), utegnejo se priznati s povprečno vrednostjo, in to tudi tedaj, če leže v različnih davčnih okrajih, vendar ne krateč dolžnosti, navesti kake sodne cenitve. Določila §§. 50 in 54 zakona z dne 9. febru¬ arja 1850. 1. in §. 6 cesarskega ukaza z dne 19. marca 1853. 1. (drž. zak. št. 53) o ovedbi vred¬ nosti po dogovoru ali s posebno sodno cenitvijo se uporabljajo tudi z ozirom hapristojbinski namestek. §. 13. Ako pri zgolj kmetijskih in gozdarskih zemlji¬ ščih in poslopjih, izvzemši tista zemljišča, katerim vrednost določa njih usposobljenost za stavišča, in pa pri prebivalnih poslopjih priznana vrednost doseza najmanj a) 108kratno zemljarine brez popustka; b) lOOkratno hišnorazrednega davka brez po¬ pustka štirih poslednjih tarifnih razredov, ozi¬ roma 1 50krat.no hišnorazrednega davka brez popustka višjih tarifnih razredov; 9 c) 16kratnohišno-najmovinskemu davku zavezane čiste najmovine, to je GOkratno 263/sodstotnega, oziroma SOkratno 20odstotnega hišno-najmo- vinskega davka brez popustka, prištevši vred¬ nost kake časne davčne oprostitve, tedaj utegne priznavateij za sedaj opustiti natančni dokaz primernosti priznanih vrednostnih številk, vendar pa ostane dolžan, ako zahteva finančno oblastvo, prinesti dokaze in pomagala, ki jih ono šteje za potrebna ter jih natančneje oznameni. Pri tem zlasti ni od predpisa odbijati popustka na zemljarini in davku od poslopij, ki se daje na podstavi zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220). Vrednost časne oprostitve od hišno-najmovin- skega davka je po navodilu v ministrstvenem ukazu z dne 25. aprila 1900. 1. (drž. zak. št. 80) izraču¬ nih na podstavi petodstotne obrestne stopnje, pri čemer je misliti, da se stavek plačuje celoletno. §. 14, Družbe, društva in zavodi, ki so zavezani jav¬ nemu računodajslvu, morajo, ako svojo nepremično posestvo s pristojstvom vred priznavajo z manjšimi vrednostnimi izneski, kakor so oni, ki so v podstavo poslednjemu računskemu sklepu (§. 6, odstavek 5), pojasniti razlike v priznanicah. Sosebno so železniška podjetja, ako ne doka¬ žejo glavnic, potrošenih za zemljišče, za zemeljna in umeteljna dela, za spodnje in vrhovne stavbe in za vse nepremično pristojstvo, kakor so: kolodvori, nakladališča in razkladališča, železničnemu obratu potrebna poslopja na odhajališčih in prihajališčih, stražnice in nadzorniške hiše, in pa vse tiste oprave na stoječih strojih, katere je šteti za premične, in vse nepremične reči, ter jih ne priznajo za od- 10 mero pristojbinskega namestka, dolžna kakor gre dokazati primernost nepremičnostne vrednosti, bodi razdeljeno, bodi v povprečni vsoti priznane. §. 15. Pasiva se ne odbijajo od vrednosti nepremične imovine, zavezane pristojbinskemu namestku v na¬ men odmere ter davščine (§. 56 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. L). Y. Posebna določila o priznavanju premične imovine (priznanica po vzorcu Ji). §. 16. Premično imovino je po imovinskem staležu z dne 1. januarja 1901. L, in na ta čas se je ozirati tudi glede določitve vrednosti, priznavati razdeljeno kakor pri zapuščinskem inventarju, in pa tako, da se more potem presojati primernost vrednostnih po¬ vedi, katere je pristavljati po §§. 51 in 52 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. in §. 8 zakona z dne 13. decembra 1862. 1. Pri glavnicah v zasebnih posojilih, in pa v javnih zadolžnicah in zasebnih vrednostnih pa¬ pirjih je natanko v vseh razpredelkih izpolniti raz¬ delitev na strani 2 in 3 priznanice po vzorcu B. Z aktivnimi terjatvami in vrednostnimi papirji je priznati tud dne 1. januarja 1901. 1. že dospele, še ne pobrane obresti, in pa tekoče obresti, ki jih je izračuniti do vštevši 31. decembra 1900.1. Kar je gotovine v blagajnici dne 1. januarja 1901. L, je postaviti v priznanico brez ozira na njeno namembo in uporabo. 11 Pri beneficijah beneficijatu lastne gotovine in prjstoječih mu .obresti od glavnic beneficije ni šteti za imovino beneficije. §: n. Pristojbinski namestek od premične imovine se odmerja po čisti vrednosti, kar je ostaja odbivši pasiva (§. 57 pristojbinskega zakona z dne 9. fe¬ bruarja 1850. L). Priznanici o premični imovini je torej prido- dati dokazilo pasivnega staleža, kakor je o času, na katerega naj se nanaša priznanica, ter je naposled razkazati ostanek imovine, ki je zavezan pristojbin- skemu namestku. Ako se pa pri subjektu, zavezanem pristojbin- skemu namestku, kateri ima sedež v domači deželi, pasive drže tudi v inozemstvu ležeče nepremične imovine njegove, je od premične imovine odbiti samo tisti iznesek pasiv, kateri po predpisu §.57 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. razmeroma pripada na tozemsko nepremično in celokupno premično imovino. Pasiva torej, katera se drže samo tiste nepremične imovine namest- kovega zavezanca, katera leži v inozemstvu, niso sposobna za odbitek od premične imovine. Enako smejo pristojbinskemu namestku zave¬ zani subjekti, ki imajo svoj sedež v inozemstvu, samo tisti del pasiv odbiti od svoje tozemske pre¬ mične imovine, kateri pripada na tozemsko pre¬ mično in nepremično imovino. Pri družbah, društvih in zavodih, zavezanih javnemu računodajstvu, je zato merodajna specijalna bilanca, postavljena za Avstrijsko, ako ni nikakega pomiselka proti njej. Ako za posamezne promične ali nepremične •imovinske sestavine nastopi zakonita oprostitev od 12 pristojbinskega namestka, je tudi na te imovinske sestavine pripadajoči del pasiv v nernar pustili. Poplačavanje pasiv v predpisni dobi ne izpre- minja ničesar v pristojbinski odmeri. §. 18. Z ozirom na §. 105 cesarskega patenta z dne 9. avgusta 1854. 1. (drž. zak. št. 208) se smejo od aktivne imovine, da se pokaže čista premična imo- vina, odhiti samo dolgovi, to je tisti izneski, do ka¬ terih so imele v merodajnem času tretje osebe ter- jatveno pravico, torej izneski, po katerih se zmanj¬ šuje imovinska osnova. Troški, katere mora kaka pristojbinskemu na- mestku zavezana oseba kot taka plačevati iz tekočih dohodkov na podstavi dolžnosti, naloženi ji po ka¬ kem posebnem zakonu, ukazu ali po kakem po¬ sebnem naslovu, se ne morejo šteti za pasi- vum, ker kažejo samo vrednostno zmanjšanje do¬ hodka, ne pa tudi imovinskega bistva (substance). Določujoč vrednost imovine ustanov (sosebno pri mašnih ustanovah) ni odbijati zaveznosti, ki jih je opravljati iz ustanove. §■ 19. Za dolgove ni šteti sosebno tudi naslednjih postavkov, kateri se v računskih sklepih družeb, društev in zavodov navadno navajajo med pasivi in torej jih ni odbijati od pristojbinskemu namestku zavevane premične imovine: Reserve v zalaganje bodočih izgub, izpadkov ali troškov (redni in izredni reservni zalogi, posebne reserve za posamezne opravilne dele ali posamezna opravila, pri kurznih povišbah iz razlike med na- 13 mvnimi cenami in aktualnimi kurznimi vrednostmi Vrednostnih papirjev narejene posebne reserve za kurzne izgube itd.); \ čisti dobiček zadnjega leta; pred 1. dnem januarja 1901. 1. naprej prejeti obrestni izneski za dobo, sezajočo čez ta čas, če tudi bo ti izneski namenjeni v zalaganje pozneje na¬ stajajočih zaveznosti, kakor na primer obresti, ki jih kak zastavnični zavod naprej pobira od hipote¬ karnih terjatev, ki so za odkup pozneje plačnih za- stavničnih kuponov, v dotle pa tvorijo imovino za¬ vodovo. §. 20 . Za premijske reserve po načelu vzajemnosti ustanovljenih družabnih preskrbovalnic (pokojnin¬ skih zavodov) in zavarovalnic naj velja nastopno: a) zavodi in družbe, ki v svojem opravilnem go¬ spodarstvu po določilih ministrstvenega ukaza z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31) pre¬ mijsko reservo, katera naj bode v zalaganje bodočih zaveznosti zavoda ali družbe nasproti zavarovancem (kaže na 1. dan januarja 1901.1. nanašajočo se vrednost iz opravljenih premij¬ skih plačil izvirajočih pravic zavarovancev) po načelih, ustanovljenih v §. 28 v misel vzetega ministrstvenega ukaza izračunjeno stavijo v obratni račun (med razliodki) in v bilanco (med pasivi), smejo te premijske reserve kot pasivum odbiti tudi priznavajoč premično imo¬ vino v ta namen, da se odmeri pristojbinski namestek. b) Pri onih starejših družabnih pokojninskih za¬ vodih, kateri niso še urejeni po pravilniku, razglašenem z gori omenjenim ministrstvenim ukazom, je v ovedbo namestku zavezane čiste 14 premične imovine založno glavnico, ustreza¬ jočo že nakazanim pokojninam in preskrboval¬ nim užitkom, šteti za pasivum. c) Onim manjšim vzajemnim društvom, katera se, ko niso urejena po načelih, omenjenih pod a), omejajo samo na to, da svojim udom, ki opravljajo pravilom primerna vplačila, do¬ deljujejo zdravniško pomoč in oskrbovanje v boleznih (boleznine), podpore v primeru časne ali dosmrtne pridobne nesposobnosti ali prispevke k pogrebnim troškom, ter nimajo nikakega ustanovnega zaloga, more v odmero pristojbinskega namestka poklicano finančno oblastvo dovoliti, da se blagajniški stalež dne 1. januarja 1901.1. šteje za premijsko-reservni zalog, in da se potemtakem opusti od¬ mera pristojbinskega namestka od premične imovine. §■ 21 . Pasiva, na katera se je ozirati pri odmeri pri¬ stojbinskega namestka od premične imovine, je pra¬ viloma prav tako in 'z istimi sredstvi kakor popustne dolgove dokazati finančnemu oblastvu. Olajšave dokaza more na podstavi skrbnega preudarka razmer dovoliti finančno oblastvo. VI. Posebna določila o priznavanju užitnih pravic (priznanica po obrazcu C). §. 22. f V priznanico po vzorcu C je vpostaviti naj¬ prej tiste užitne pravice, ki se štejejo med nepre- I 15 hičnine (§. 298 o. d. z.), potem one, ki se štejejo ned premičnine. Za vsako vrsto je narediti poseben sMep. \ Lovsko pravico je, če pristoji subjektu, pri- stojbinskemu namestku zavezanemu, na lastnem zemljiškem posestvu (za kar je potreba 200 oral = 115 \icktarjev arondiranega posestva), priznati s ce¬ lim donosom, drugače pa (če je zemljiško posestvo manjše), s tistim izneskom, ki razmeroma pripada od dons>sa lovske pravice na zemljiško posestvo namestkil zavezanega subjekta, kot nepremično imovino, ako se ni že pri priznanju in ustanovitvi vrednosti nepremičnin (priznanica po vzorcu A /1 gledalo na lovsko pravico. Če se donos lovske pra¬ vice ne porazdeljuje na zemljiške posestnike, ampak ga občina poteguje zase, je pristojbinski name- stek od vrednosti na zemljiške posestnike pripada¬ joče lovske pravice kot sestavino premične občin¬ ske imovine odmeriti samo, ako in v kolikor so zemljiški posestniki lovski donos odstopili občini kot taki formalno in trajno (ne pa morda na odbi¬ tek občinskih prikladov, ki jih zadevajo, ali proti preklicu). Tržne (semanje) pristojbine, stojine (štant- nine) i. e. samo tedaj niso predmet pristojbinskega namestka, kadar se dokaže, da so samo in edino napodstavi §§. 69 in 70 obrtnega reda z dne 20. de¬ cembra 1859.1. po oblastvu dovoljene in odmerjene kot odškodnina za troške, kateri občini nastanejo in so združeni s tem, da ima semenj. Ako ni tega dokaza, je donos tržnin in stojin pri odmeri pristojbin¬ skega namestka vzprejeti kot sestavino premične imovine. Ponavljajoče se denarne in naturalne prejemke, kakršni so sosebno združeni z beneficijami, je pri¬ znati s povedbo naslova, iz katerega izvirajo. 16 Nasprotno štolnine, darovi v darilnicah (pušči¬ cah) in drugi taki kot povratna oprava ali prosto¬ voljni darovi župnijskemu beneficijatu pristoječi pre¬ jemki, ker ne teko’ iz imovine beneficije, niso pred¬ met pristojbinskega namestka. TIL Neka določila o oprostitvah od pristoj- hinskega namestka. §. 23. V opomnji 1 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. previdena oprostitev od pristojbinskega namestka se upo¬ rablja samo na družbe za skupno pridobitev, ako je družabna pogodba ustanovljena ali a) na določeno dobo, ki ne gre čez 15 let, ali pa b) izrečno samo na žive dni prvotnih deležnikov ali za njih dediče. Ta oprostitev se torej sploh ne razteza na družbe, katere so ustanovljene na nedoločen čas ali na določeno dobo čez 15 let, in se izgubi, če se prvotno na določeno dobo ne čez 15 let ustanov¬ ljena družba izrečno ali molče podaljša na nedolo¬ čen čas ali na določen čas, ki gre, prištevši dose¬ danjo trajno dobo družbe, čez 15 let; dalje če družbi, ustanovljeni na žive dni deležnikov ali pa za njih dediče, pristopijo novi deležniki, in to ne kot dediči prvotnih deležnikov, ne da bi se to tikalo pravnega obstanka družbe in bi se prenesla njena nepremična imovina. §. 24. Ako je obstanek užitnih ali rabnih pravic, kakor so oznamenjene v opomnji 2, č. »k tarifnemu 17 postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. L, na nepremičninah, katerih last pristoji nedeljeno kakemu občestvu, dokazan, če pa ni do¬ kaza, da so s temi užitnimi in rabnimi pravicami koristnosti nepremičnin do cela porabljene, vendar ni odreči na rečenem mestu zakona ukrenjene opro¬ stitve od pristojbinskega namestka, ampak občestvu je davščino predpisati samo od tistega dela vred¬ nosti nepremičnin, kateri ustreza delu koristnosti, ki ni do cela porabljen z dokazanimi užitnimi in rab¬ nimi pravici. §. 25. Rudniške nepremičnine, lastne rudniškim družbam in rudniškim podjetjem, ustanovljenim po §§. 137 in našli, rudniškega zakona z dne 23. maja 1854. 1. (drž. zak. št. 146), ali kakemu drugemu namestku zavezanemu subjektu, so, v kolikor sploh niso zavezane zemljarini in zgradarini, proste tudi pristojbinskega namestka po opomnji 2, č. b, k tarif¬ nemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. 1. Samo časna oprostitev od zemljarine ah zgra- darine ne daje pravice do oprostitve od pristojbin¬ skega namestka, ukrenjene na tem mestu zakona. Pri vinskih nasadih, poškodovanih po trtni uši, se je pa pri odmeri pristojbinskega namestka tudi ozi¬ rati na zmanjšanje vrednosti, izraženo z odpisom zemljarine (§. 7 zakona z dne 27. junija 1885. 1., drž. zak. št. 3 iz 1. 1886). §. 26. Nepremičninam ustanov za učne, dobrodelne in ljudomile namene se more glede oprostitve od pristojbinskega namestka po opomnji 2, č. d k tarif- (Slovenisch.) 2 18 nemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. 1, premična imovina društev in zavo¬ dov za učne, dobrodelne in ljudomile namene enačiti samo tedaj, če se ta imovina po pravilih teh društev in zavodov ne sme več odtegniti omenjenim namenom. Društva in zavodi, ki so ustanovljeni na podlogi vzajemnosti (oprava in povratna oprava), se ne pri¬ števajo društvom in zavodom za dobrodelne in lju¬ domile namene. Premična imovina duhovnih in deških seme¬ nišč je zavezana pristojbinskemu namestku, v kolikor ni ustanovljena za učne namene. Vzdržavanje odgo- jencev in novincev se ne more šteti za učni namen. Glavnice šolskega in bolniškega zaloga, v kolikor se ne dokaže z listinami, da so njih obresti posve¬ čene, to je na veke določene, za učne, šolske, ozi¬ roma bolniške namene, so zavezane pristojbinskemu namestku. Prostovoljna gasilna društva so gledč svojih pod¬ pornih blagajnic, in pa svojega gasilnega orodja ter svoje drugačne premične imovine po opomnji, č. 2 d k tarifnem postavku 106, B. e. zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. 1. oproščena od pristojbinskega na- mestka, če se s pravili dotičnega društva dokaže, da so te reči trajno posvečene ljudomilim in dobrodel¬ nim namenom. Enako gasilne potrebščine niso pred¬ met pristojbinskega namestka. §. 27. Tudi imetelji beneficij, kateri na podstavi za¬ kona z dne 15. februarja 1877. 1. (drž. zak. št. 98) zahtevajo osebno oprostitev od pristojbinskega na¬ mestka, morajo priznati premično in nepremično imovino beneficije ter potegniti se za to, da jim oblastvo pripozna oprostitev. 19 Presojevaje to zahtevo, se je ozirati samo na dohodke, tekoče iz imetja beneficije, brez ozira na kak drugačen oseben dohodek, ki ne izvira iz pre- bende. Ne more se torej niti dopolnilo kongruve, niti osebna doklada ali podpora, ki je časno dodeljena imetelju beneficije iz verskega zaloga, šteti za doho¬ dek beneficije. Enako se tudi ne vpoštevajo v konč¬ nem odstavku §. 22 oznamenjeni, ne iz imovine be¬ neficije tekoči prejemki in pa tisto, kar pristoji bene- ficijatu iz posebnih ustanov, od katerih se je posebe odmeril pristojbinski namestek. Za razhodke je pri ovedbi čistega prebendnega dohodka šteti: a) Troške za vsakega pomožnega duhovnika, ki ga mora vzdrževati beneficijat; b) vse razhodke, katere je iz prebendne imovine opravljati tretjim osebam na korist po določilu ustanove, kakor n. pr. za kako cerkev, šolo, bolnico itd.; c) vse davke in javne davščine z dokladami, pa¬ sivnimi obrestmi itd., katere je beneficijat opravljati dolžan, vendar izvzemši morda do sedaj plačani pristojbinski namestek in osebno dohodarino; . > , d) pisarniške razhodke za pisanje matice m raz¬ hodke za dekanski urad v obsegu, kakor je oznamenjen s §. 7, č. b, zakona z dne 1 9. sep¬ tembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176). A kadar je eden ali več pomožnih duhovnikov, katere mora vzdrževati imetelj kuratne beneficije, je takoj pri dovolitvi osebne pristojbinske prostosti be- neficijatove, pridržati si, da bode, ako bi se pozneje vsled kake nastale izpraznitve enega ali drugega mesta pomožnega duhovnika prebendni dohodek beneficijatov za nekaj časa povzdignil nad 1000 K, opravljati pristojbinski namestek, dokler seza dotični 2 * 20 prebitek dohodka, za tisti čas, ko bo mesto pomož¬ nega duhovnika prazno. Ako kaka skupščina za prispojeno ji beneficijo po zakonu z dne 15. februarja 1877. 1. zahteva oprostitev od pristojbinskega namestka, ki ga je kot posestnica imovine plačevati dolžna, se vzdrževanje udov skupščine, ki se zalaga iz dohodka beneficije, pri ovedbi čistega dohodka iz beneficije ne more smatrati za odbitni postavek. §. 28. Dolžnost plačevati pristojbinski namestek v zmislu opomnje 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. L, se v primerih, ko se na kak namestku zavezan subjekt brezplačno prenaša s služnostjo užitka ali rabe obremenjena stvar, ali se mu prepuščajo stvari potom darila za smrt, začenja šele po preteku desetega leta računeč od tistega časa, ko mine užitek ali raba, oziroma ko mu pripade darilo za smrt (§. 9 zakona z dne 13. de¬ cembra 1862. L, tarifni postavek 91, opomnja 2 za¬ kona z dne 9. februarja 1850. L). Nasprotno okolnost, da je namestkov zavezanec rabo ali užitek kakega predmeta prepustil kaki drugi osebi, ne daje pravice do oprostitve od pristoj¬ binskega namestka. V opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. previdena de¬ setletna doba teče pri ustanovah, če se napravijo na podstavi poslednjevoljnih ukrepov, od tistega časa, ko je državna blagajnica zadobila pravico do pristoj¬ bine za to poslednjevoljno posveto; torej praviloma od dne, ko pripade dedščina, pri ustanovah pa, ki se napravijo z aktom med živimi, od privolitve usta- novnice, slučajno od tistega prejšnjega časa počenši, v katerem je pravno opravilo po določilih meščan- 21 skega (civilnega) prava šteti za sklenjeno, in je po §. 1 A pristojbinskega zakona postalo pristojbini zavezano. Poslopje, zgrajeno na zemljišču, katero je že več kot deset let v posesti namestkovega zavezanca, je namestku zavezano, če tudi ne stoji še deset let, ker za začetek namestkove dolžnosti ni merodajen čas, ko je bilo poslopje zgrajeno, ampak čas, ko je bilo stavišče pridobljeno. VIII. Rok za vpodajanje priznani c in imo- viiiskili dokazil. §. 29. Priznanice o imovini, katera je že dne 1. janu¬ arja 1901. 1. zavezana namestku, in pa v §. 3 ; od¬ stavku 3 in 4, in v §. 6, odstavku 2 omenjena do¬ kazila o imovini, katera postane šele po 1. dnevu januarja 1901.1. namestku zavezana, oziroma o času, kdaj so postali dne 1. januarja 1901.1. še ne deset let stari namestku zavezani subjekti, je vpodati naj¬ pozneje do konca aprila 1901. 1. §. 30. Tiste nepremične in premične reči, pri ka¬ terih dolžnost plačevati pristojbinski namestek po opomnji 3 k tarifnemu postavku 106, B. e. zakona z dne 13. decembra 1862. 1. nastane šele po 1. dnevu januarja 1901. 1. (§. 3, odstavek 3 in 4, §. 28), je v tridesetih dneh, potem ko je nastala dolžnost plačevanja pristojbinskega namestka, s po¬ vedjo vrednosti po razmerah dneva, katerega je na¬ stala ta dolžnost, kakor gre priznati po predpisanih vzorcih. (Slovenisch.) 3 Vendar je moči stranke, ako prosijo, dolžnosti takega priznanila od primera do primera oprostiti proti temu, da vpodajo trideset dni po koncu vsa¬ kega leta skupno priznanico o vseh imovinskih delih, ki so v teku tega leta iz nova vstopili v namestkovo zaveznost. §• 31. Pridobitne družbe, katere so bile prvotno usta¬ novljene samo na 15 ali manj let, katerim pa se je trajna doba dodatno raztegnila ali se razteza tako, da njih skupna trajna doba preseza 15 let, morajo priznanico vpodati v tridesetih dneh, od dne dolo¬ čene ali dovoljene razteze počenši, po staležu tega dne, oziroma v roku §. 30. Na pridobitne družbe, katere iz kakega drugega vzroka izgube oprostitev od pristojbinskega namestka po opomnji 1 k tarifnemu postavku 106, B. e. za¬ kona z dne 13. decembra lSGŽ. L (§. 23, odsta¬ vek 2), uporablja se predstoječi odstavek zmislu primerno. IX. Oblastva, katerim se vp o dajejo pri- znanice. §• 32. Namestkovi zavezanci na Dunaju naj svoje pri- znanice vpodajejo pri osrednjem odredbinskem in pristojbinoodmernem uradu na Dunaju, zavezanci v Brnu, Gradcu, Krakovu, Levovu, Polznju in Pragi, in pa na Gorenjem Avstrijskem, Salcburškem, Ko¬ roškem, Kranjskem, Sleškem, Primorskem in v Bu¬ kovini pri pristojbinoodmernih uradih, ustanovljenih 23 v teh mestih in deželah, vsi drugi pristojbinski za¬ vezanci po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, pa naj svoje priznanice vpodajejo pri finančnih okrajnih ravnateljstvih, katera so jim po njih bivališču pristojna. Priznanice o pristojbini zavezani v ozemlju’ kjer velja ta ukaz, ležeči imovini takih namestku zavezanih subjektov, ki imajo svoje bivališče zunaj tega ozemlja, je isto tako vpodati pri odmernih oblastvih, oznamenjenih v prvem odstavku, in to pri tistem, v katerega področju se nahaja namestku zave¬ zana imovina; če se pa ta imovina nahaja v področju več odmernih oblastev, pri onem oblastvu, v ka¬ terega področju se nahaja glavna masa imovine, morebiti, ako se dvomi o tem, kakor si izbere stranka, pri enem izmed dotičnih oblastev. X. Posledice nepravočasne ali neresnične priznatve. §. 33. Na opust pravočasne priznatve je uporabljati §.80 pristojbinskega zakona z dne 9. februarja 1850. 1. tako, da se naj vse desetletje, za katero naj se odmerja pristojbinski namestek, pobira po¬ dvojena pristojbina. Če kdo zataji ali neresnično povč kaj pred¬ metov, katere je priznati, postopa se z njim po §. 84, št. 3 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. po kazenskem zakonu o pripadninskih prestopkih. To velja sosebno tudi, če se pri rečeh, ki so same na sebi premične, zamolči, da so pristojstvo kake ne¬ premičnine (§. 11). 24 XI. Odmera pristojbinskega namestka. §. 34. Došle priznanice se primerjajo z dosedanjimi zapiski ter se potem s potrebnimi nalogi priobčijo dotičnim davčnim uradom, kateri naj jih primerjajo s svojimi katastrskimi zapiski, opravijo ustrezne ovedbe ter poročč glede posledka in pa popolnosti in resničnosti povedi in v kraju navadnih kupščin in pa o drugih odmernih dejanjih. Priznanjene vrednostne izneske je, ako treba, popraviti po dogovoru ali pa z ukrepom posebne sodne odmere. §. 35. Finančno okrajno oblastvo, oziroma pristojbino- odmerni urad, odmeri pristojbino s 25odstotno pri- klado vred za vse desetletje, razloči o zahtevi opro¬ stitve od pristojbinskega namestka ter priznani zavezancu pristojbinskega namestka določeno vred¬ nost in izračunjeni pristojbinski iznesek, in pa tiste predmete, za katere se ni moglo ustreči zahtevi pristojbinske prostosti. Zakonito odmerjeni pristojbinski namestek se odpisuje samo, če se v teku desetletja proda kaj nepremičnin ali se kaka imovina izpremeni iz pre¬ mične v nepremično, in za tak odpis se je s kolka prosto vlogo, priloživši potrebna dokazila, obrniti do oblastva, katero je odmerilo namestek. §. 36. Ako se priznanica ne vpoda o pravem času in se tudi ne zadobi podaljšanje roka, je finančnemu oblastvu dano na voljo, ali s kaznimi zarad nereda 25 v zmislu ukaza finančnega ministrstva z dne 6. aprila 1856. 1. (drž. zak. št. 50) stranko siliti, da izpolni svojo dolžnost, ali pa uradoma ovedeti pristojbin- skemu namestku zavezano imovino ter odmeriti pri¬ stojbino. XII. Tplačiio pristojbinskega namestka. §• 37. Letni iznesek za desetletje od premične in ne¬ premične imovine odmerjenega pristojbinskega na¬ mestka je vplačati v enakih anticipativnih četrtletnih dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta dospevajočih obrokih (§. 1 zakona z dne 18. marca 1872. 1., drž. zak. št. 33). §• 38. Pristojbinski namestek izpraznjenih duhov¬ nih prebend je opravljati dalje, dasi naj pripadajo interkalarni dohodki kaki osebi (kakemu zalogu), ki je po tarifnem postavku 75 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. oproščena. Pristojbinski namestek za dobo interkalarnega časa je še-le, kadar jenja ta, iz interkalarnega (ver¬ skega zaloga) na enkrat vplačati. §. 39. Ako se vplačilo zamudi, zaračunijo se petod¬ stotne zamudne obresti počenši od tistega dne, ki pride prvi po roku, ustanovljenem za pobiro, do poplačila dospelega dolga in se pobero z njim vred (§. 2 zakona z dne 18. marca 1872. L, drž. zak. št. 33). 26 §• 40 . Da se pobira pristojbinskega namestka ne za¬ vleče po zadržkih, ki ovirajo odmero, ga je, dokler se ne izvrši odmera za šesto desetletje, po izmeri petega desetletja, proti poznejši izpravi začasno po¬ birati ter prejem potrjevati na dosedanji plačilnici. Šele kadar bo ustanovljena vsa pristojbina, ka¬ tero mora posamezni zavezanec od svoje imovine opravljati v šestem desetletju, mu je odvzeti sedanjo pristojbinsko pripisnico (plačilnico) ter mu s potreb¬ nim obračunom izročiti novi plačilni nalog. Bolim s. r. 27 Vzorec A/l. (1. stran.) Krono vina: Davčni okraj: Finančni okraj: List katastra: Priznanim' v odmero pristojbinskega namestka (ekvivalenta) od vrednosti zemlji¬ škega posestva s pristojstvom (fundus instrudusj vred za dobo od 1. dne januarja 1901. 1. do konca decembra 1910. 1. Opomnja: Razpredela ,,Poprecna kupščina", „pripoznana ali lzpravljena (vrednost)" in „List katastra" se prihranjata uradnemu popisu. 28 (2. stran-) 29 (3. stran.) 30 (4. stran.) Razvrstilo pristojstva (fundus instructus) v tej priznanici navedenega zemljiškega posestva. 31 (1. stran.) Vzorec /1/2. Davčni okraj: List katastra: Priznanica! Krono vina: Finančni okraj: v odmero pristojbinskega namestka od vrednosti poslopij s pristojstvom ffundus instructus) vred za dobo od 1. dne januarja 1901. 1. do konca decembra 1910. I. Oporanja: Razpredeli „pripoznana ali izpravljena (vrednost) 44 in pa „pripoznani ali izpravljeni (skupni znesek) 44 , potem „List katastra" se prihranjajo urad¬ nemu popisu. 32 (2. stran.) Poslopj a Vrsta, brez na- stropja ali z na- stropjem, način stavbe (leseno, zidano, krito se skodljami, lcorci, skril ji, železno ali cinkovo plo¬ čevino), sestavine in uporaba (sobe, izbe, kuhinje, kleti, hranišca, delavnice, hlevi itd.) V najem je dano letnih K | h K h Zgradno- prosta leta e« fl fl a fl 3 N M 'S K h O času prizna- nice predpisani redni davek brez priklade K h K h 33 (3. stran.) O p o m n j a 34 (4. stran.) Razvrstilo pristojstva (fundus instructus) v tej priznanici navedenih poslopij. Vzorec B, 35 (1. stran.) List katastra: Priznanica premične imovine po imovinskem staležu 1. dne januarja J 901. 1. Predmet I. Aktivni stalež. 1. Gotovina in to posebe: zakonita plačalna sredstva do¬ mače dežele . ....... drugi novci . 2. Glavnice, naložene, z zaosta¬ limi in tekočimi obrestmi vred: po razvrstilu I: aJ pri zasebnikih, in to posebe: v deželni vrednoti .... v drugih vrednotah ... bj v javnih zadolžnicah . . . cj v drugih vrednostnih pa¬ pirjih . 3. Dragotine, izdelki v zlatu in srebru . 4. Zaloge, ki se ne štejejo za pristojstvo (fundus instructusj jiriznavateljevihnepremičnin . 5. Živina, kolikor ni pristojstvo ('fundus instimctusj nepremič¬ nin .. • 6. Oprava pohišna in orodje, v kolikor niso pristojstvo£ftiMe2ws instructusj nepremičnin . . . 7. Slike in drugi umeteljni pred¬ meti . ..• • • 8. Knjige in drugi znanstveni predmeti. 9. Vse druge premičnine, v ko¬ likor niso pristojstvo (fundus instructusj nepremičnin . . . 10. Naturalne in novčne oprave duhovnim beneficijam na leto . . . K . .h vrednosti po priznanici. 11. Predmeti, od katerih se na podstavi zakona zahteva opro¬ stitev od pristojbinskega na- mestka. II. Pasivni stalež po podrobnem razvrstilu II. Hipotekovan .. Ne hipotekovan. III. Čisti stalež imovine. Ako se od aktivnega staleža p^st. 1 do 11 v iznesku. odbije pasivni stalež z ... . ostane čiste pristojbini zave¬ zane imovine. Vrednost po računu, povedi zave¬ zanca, sodni cenitvi, borz¬ nem kurzu po- samez K | h vkupe Pripo- znana ali izprav- Ijena vred¬ nost K | h Opomnja K Ih Opomnja: Razpredeta „List katastra" in „Pripoznana ali izpravljena vrednost" se prihranjata uradnemu popisu. 36 (2. stran.) Razvrstilo I. v onostransko priznamo o vzprijetih glavnic v zajmih zasebnikom, potem v javnih zadolžnicah in v zasebnih vrednostnih papirjih. Tekoča številka 37 (3. stran.) Dolžno pismo (vrednostni papir) Nazivalo vrste Čas izdaje Obre¬ stna sto¬ pinja Nomi¬ nalna vrednost Borzni kurz dne 31. de¬ cembra 1900. 1. K I li Dospele in do- 31. de¬ cembra 1900. 1. tekoče obresti K Najdena vrednost K | h Pripo- znana ali izprav- ljena vrednost K Opo mnja Tekoča številka 38 (4. stran.) Razvrstilo II. dolgov, kar jih je na premični in tozemski nepremični imovini. Upnikovo ime Vrsta in datum dolžnega pisma (dolgo vnice) Dokazila v dokaz dolga O p o m n j a (ali hipotekovani ali ne) 39 (1. stran.) Vzorec C. Priznanica v odmero pristojbinskega namestka od vrednosti rabnih pravic (lovskih, ribiških, mlinarskih, krčmarskih, tržnih, mitniških in brodovnih pravic) za dobo od 1. dne januarja 1901. I. do konca decembra 1910. 1. Op o mn j a: Razpredela „Pripoznana ali izpravljena vrednost“ in „Listna stran katastra“ se prihranjata uradnemu popisu. Oznamenilo pravice 40 (2. stran.) Kosmati 1890 K h 1891 K h 1892 K h K1 h K 1 h Kih 1896 K h 1897 K|h 1898 K h 1899 K h kosmati poprečni donos teh 10 let 41 (3. stran.) K | h O o 'o g K h Troski njih znesek K | h K [h So K h 42 Yzorec D. List katastra: Spisek onih nepremičnin in premičnin, za katere dolžnost opravljati pristoj- binski namestek nastopi šele po 1. dnevu januarja 1901. , (