.S ^glejmo resnici w obraz! Vesenjak. Iz .••aznovrslnili lis*ov lahko povzamemo dejjstvt, kaKO soi:ijalnodemokratski minister Korač zagovarja i/menjavo naše krone v razmerju 1 : 4, ter med drugiru trdi, da so si kmetjo nadrli itak prevefi denarja. Ein.ko mnenje o uašili kmctih zastopa tudi glaviij iist slovenskih socijalnih demokratov ,,Naprei". V, štavilki 0, z dne 9. januarja 1920 piše nararec proli njim sledece: Oragiiija in obleka. Veliko se piše o draginji. A skoro nič se n« 'j.Meu.ia i»meta, ki je ludi velik pospešcvatelj te b«z^.iue. i\everjetno je, kako dandanes premožni kmct otlira lakozvane male ljudi. Pred vojno zadolžea, ne- > imovii in do sile ponižen; ,je mod vojno obogatel. Zrasel mu je greben in prej mehko srce mu je postalo kamen. Tlafnnati abogemu delavcu, ufiitolju ali uradniku 3 Iv za jajce, druga živila pa tudi za nezasližano cone. to ,jo njem-u pravifino, ln, da še sploh pi"cda, to je še posebna njegova milost, ki jo skaže revežu, navezanemu na malo plačo. Petienemu kmetu se dundaiies dobro pozna, da ne trpi nobonega pojn.mjkauiii. Njemu danes denarjn ni vef treba, tako pravi sain. Zalo tudi ne mara niti drago prodati sv»jih živil in živiao, ker je slišal, da bo denar padel in bi potem ne imel niti blaga niti denarja. Zato bi !>il prav akrajni 6as, da se. tudi temu odpomore. Rgvni delavec in uradnik stradata in garata vse božje lato in nimata nifesar oblefti, kmet in trgovec pa S» jiina prezirljivo sinejita v obraz . . . Ne vem, ali govori iz Korafeevih in »Na^revevih" trdilev ve6 nevednosti ali nameravane neresnioo* Na vsak nnčin pa je' naša javnost dolžna spoznavati re;-:ničen položaj kmetskega ljudstva in brez olopševa.ija in brez pretiravanjai moramo gledali resnici y. obi'az! Slokrat ]e bila že ovržena. trditev. da ]« kmet povzročitelj draginje in da je kmetsko ljudstvo krivo današnjega stiuija. Za vsak pridelfl^ lahko strokonio in stvarno dokažemo, da povišanje oen kinetskih prideikov ni v istera razmerju, kakor povišanje een }iotrobščinaan, katcre mora kmet knpovati. Kdor gre trk»l;O'-o v l.melsko naše življenje. in naše sedanje narodiio-gospodai'ske razmece, pafi mora priti do drugih /akl.';iekov, kakor minister Korač in list .,Napre.i". Kakšno je gospodarsko stanje letos? 2elo velik del našega kmetskega ljudstva žnri izkiju*no od viiiogradništva. Par polovnjakov vina v. »ormalni letini je edini dohodek. In letos? Uime in Tremensk« nezgodo so opustošile pretežno veiino viHOgrador in letošnji pridelek nnaša jedva eno šestino do «110 četrtino navadne letine. V. mnogih krajih še tega ni! Kuor zna, koliko obleke se strga pri ob•Jeloranju vinograda in kakSni so sedaj stroški, ta mi pafc Haora pritrditi, da naš kraet vlnogradnik iiiiua ob svojili praznih upih in praznib. sodih niti volje nili m.tžnosti. da bi so komu sraejal. Paft pa gleda s tcžko sirbjo in z grenkostjo v srcu v negotovo bodoonost. L* oglejte si naše vinogradne kraje, pa mi raorate pzilrdlti, da ne protiravam! Nrši sadjarji so inieli letos nenavadno malo s«r dja. Sporaladansko deževje je z mrazom vred ugonofoilo zgodnje in pozno sadje že v cvetu in posebej zolena St&jerska že dolgo vrsto let ni1 imela tako slabe sadne letiiie, kako- ravno letos. Ali so menda to t'stl Ijudje, ki sg iia.i sinejejo drugim?! In naši živinorejci?! Ti so imeli prav posebno nesrečo. Pretežua vočina občiu je bila prizadeta po raznih nalezljivih boleznth. Pljucna kuga, bolezon na ¦gobcn in parkljih ter cela vrsta drugik.so'bili stalni strašni gostje v hlevih za govedo. Pri svinjah jo bilo že slabše. Poznam veliko število vasi, kjer je poginilo ali na prisilnem zakolu padlo do tri četrtine vseli svinj y obcini. Kaj ne, gospodje, tako prizadet kmet se posebao lahko smojo! ? Le oitajte samo uradua poročila v uradnem listu o teh stvareh, pa boste morali pritrditi, da nio ne pretiravam. Ce bi videli toliko, kakor sem videl jaz, pa boste morali imeti o kmetu drugo mncnje, kakor ga imate sedaj. N« bom opisoval naravnost nepreglednih Itžav in sfroškov, ki so jih imeli letos naši kmetski ljudje s spravljanjera krme, stelje in vseh poljskih pridelkov. Vprašajte našega p01jedelca, koliko je pridelal letos pšenice, rži, krompirja! Ali so nie ne sporniiijate, da je gnjila in propadala ajda tedne in mesece na njiTah zaradi neugodnega vremena? Toda kmotskemu ljudstvu ne boste verjeli, zato le vprašajte pri zastopniku ministerstva za prehrano Slovenije, koliJto živil mora kupiti kmeisko ljudstvo! Diuige težavo in krivice. K vsem (em gospodarskiin nezgodam, nesr«<"'aiu in Jožavani j,a še pride pritisek od strani daviNniJi oblasli. kakor ga, dosedaj še nikdar ni bilo. Tc je pač delo in sad socijalistične in liberalno-demoi.ratske vlade! So nikoli ni bilo tako trdega osebnodoliodninskega in celo nepostavnega vinskega davka ter drugih direktnih in indirektnih davščin, kakor pod sedanjc vlado, Pridenimo k temu še dejstvo,' da se je ljudstvu odvzelo pri kolekovanju kar meni nie, tebi ui6 20% težko pridobljenega denarja in da se ta odvzeti denar m obresluje! j Vaša metoda jc pač ta: pc sraniotnih cenaii, ki ipso v uobenem razmerju s skrbjo, s trudom, z d©!o:n in zuojem, naj prodaja kmetsko ljtfdstvo brcz iajeme svoje pridelko. Za drag denar pa naj kupuj* vse karkoli rabi, pa naj bo to žebelj na okovani čevljevi peti ali klobuk, odnosno ruta na glavi, naj bo molika v roki ali mlalilni stroj v skednju! Pomoč Jo v nas samih! Toda kaj so bomo veliko prerekali?! Preprioall mi nnši!1. naCelnili kulturnib. in gospodarskih r.asprotnikov ne bomo. Ls spominjajmo so dalcč nazaj v prejSaja leia! Vedno so po svojih shodih in po svojib. listili vpili, da kinotsko ljudstvo odira. Tncii tcdai je lo bilo, ko so iineii kmelski pridelki sramotno nizke conp. Eno samo sredstvo imamo, ki je zanesljivo in uspp.sno* politično ir gospodarsko^ se trduo organizirajmo! Vse naše krščansko in kmetsko ljudstvo mora priti do prepricanja, da mu je pogoj za obstanek in procvit le v močni politifini organizaciji: Kmsftkrzvozi in v našili kmetijskih zadrugah. Zato vsi z vnemo in požrtvovalnostjo na delo! Kmečka zveza je ^nala odbiti marsikateri udarec, ki so ga naši vsakovrstni nasprotniki namenili naSemu slovenskemu krščanskemu kroetskemu ljudstvu. Vsled zavednosti. možatO':ti in poštenosti naSih Ijudi bo zmagovala in vršila tudi naprej svojo nalogo. Naše vrsto se ranože po celi Jugoslaviji bolj kakor pri kterikoli drugi stranki in ko bomo številno ujoftni, bomo točko za točko uresničevali naS program, ki no pozna in ne o/nanja sovraštva, temvec hoče ]e pvavico vsakonmr.