Beg učiteljev iz vasi Kako gleda mlad pripravnik na to vprašanje Dan za dnem se polnijo časopisni stolpci z ugotovitvami, da je treba slovensko šolo reorganizirati, porajajo se novi prcdlogi o Ijudskošolskem zakonu, očita se učitcljcm, da niso dovolj močna podlaga, na katero bi zidali stavbo slovenske ljudskošolske vzgojc. Lepo je želeti, da bi vzgoja res zajela najširše sUije slovenskega naroda. Za najboljše nosilce te vzgojc na vasi se imenujejo kmučki sinovi. Priznam, da bi bili oni najbolj poklicani, mladini vcepiti ljubezen do rodne grudc. priznam pa tudi, da se navad- tistega sadu, ki ga jc sam pričakoval, zato izgubi vero v scbe in sočloveka. Vprašajmo se, kako naj bo mladi pripravnik na vasi gonilna sila vsega prosvetncga in tudi gospodarskega življenja, ako ni bil v to nikdar vpeIjan? Kako naj b« dober praktik, ako mu ni nihče svetoval, ga bodril, mu dajal poguma? Pot do nadaljnjc samoizobrazbc mu je več ali manj zaprta zaradi prevelike oddaljcnosti do večjih srcdišč. Ti mladi tovariši se tudi največkrat po- no tudi. kmečki sinovi kot učitelji le prcveč t^V^ ^Jllčl'?^™!^' %J° oddaljujcjo o občestva v vasi. Kje lcži vzrok? Prepovršno se ocenjujejo uspehi in ncuspchi mladega učitelja, a njegovo prizadevanje na vasi sc označuje kratko z bescdami: »Gospod se ni vživel v kmečko okolje, ni za nas.« Če ne ustanovi v kratkem času v vasi nckaj društev, se ne pokaže dovolj zmažen pri vodstvu raznih sadjarskih in drugih podružnic. se takoj vržc kamen v učitelja. Kamen prileti in posledice? Volja do dela sc pri učitelju občutno zmanjša, ako že povsem ne ohromi. Koliko učiteljev tudi kmečkega stanu zbeži na višjo pedagoško šolo. na šolo za telesno vzgojo ali pa pusti učitcljski poklic! Čemu se temu pojavu ne iščejo globlji vzroki, čemu se gre tako mirno prcko tega? Vzroki ležc naivečkrat izven učitelia! Zakon o ljudskih šolah določa, da kjer koli je mogotc, naj se učitclji novinci nameščajo na šole z najmaTij dvema oddelkoma. Jasno je, da jc zakonodavec mislil tu predvsem na višje organizirane šolc, kjcr bi mladi učitelj imel v osebi svojega starejšega tovariša mentorja. Stareiši, izkušcnejši tovariš lahko vodi mladega učitelja. mu svetujc in ga vpeljuje v težak poklic. Starejši tovariš bi mu tudi odsvetoval neke »prijatelje«. Dancs pa je mladenič, največkrat šc sam v sebi neizgrajen, postavljen na eno- in dvorazrednc šole. Mlad, neizkušen, vzgojcn v popolnoma drugačnem okolju, pride na vas. Vse oči se upro v njega, sam pa uvidi, da so bile njegove sanje q idiličnem kmečkem miru preuranjene. Posledica njeaove neizkušenosti je, da njegovo dclo največkrat ne pokažc šole, kjer se učiteljstvo stalno menja. Take šole so neurejcne, največkrat piha z vseh strani skozi preperela okna in razbite šipe veter. In razočaranje ob nastopu službe nc more biti v korist učiteljcvrmu nadaljnjcmu delu. Poglejmo resnici v tiči. Koliko borb je treba, da se proračunske postavke v proračunu zvišajo, koliko je zato treba moledovati okrog članov krajevnega šolskcga odbora, ki so prav tu le preveč trdi. Proračun šolske občine jc potrjcn; ali pa ga občina res izplača krajevnemu šolskcmu odboru, o tcm bi vedeli povedati mnogi upravitelji na nižjc organiziranih šolah. Mnogo šol ima do občin čudovito lepe terjatve, ki se vnašajo samo v proračune od leta do leta. Zdi se mi, da hočemo tudi tu korak nazaj. namreč, da bi sc celotno šolsko gospodarstvo zopet potisnilo na občine. Mlad učitelj se peha iz dncva v dan nu takih šolah, iz dneva v dan pa se mu tudi stopnjuje želja po lepih šolah v večjih krajih. Zaželi si drugega draginjskcga razreda. Zaželi si vsaj gostilniške hrane, kajti na kmetih še te ne dofei. In prav razočaranje stopnjuje njcgovo hrepenenjc po bližini kulturnih središč, mlad je in željan napredka. V tej borbi za boljša mesta pa se le prerade upogibajo hrbtenice, kajti tudi to jc !e neizbežen pojav današnjih časov. Kako bi pridržali te učitelje na vasiV Po mojem mnenju se stanjc ne bo izboljšalo z dotokom kmečkih sinov na učitcljiščc, kcr bodo tudi oni zadeli na iste ovire kakor mi, tudi oni bodo ambiciozni in stremeli kvisku! Stanje se bo izboljšalo tedaj, ko se učitelju na vasi ne bo treba boriti z materialnimi skrbmi, ko se bo njegovo delo in prizadevanje res pravilno ceniio in se učitelj nc bo uklepal v ozke sponc raznih načrtov. Ako bo celokupna javnost učitelja na njegovi vzvišeni poti podpirala, mu dajaila opore, tedaj sc ne bo čutil na vasi največkrat osamljenega v svojem delu, vas bo vzljubil, ona pa kot drevesnica močnih, zdravih Ijudi bo srečna. ker bo imela srečnega sta-lnega učitelja. J. M.