LJubljana, torek 19« septembra 1939
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492 Podružnica Maribor: Grajski trg št. 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2
Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih; Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, W?en št. 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. I, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Skupna izjava nemške in ruske vlade
ruskih in nemških o peracii na Poiiskem — Potiska država nai se obnovi na drugačnih
femeiiih — Nemški poziv Angiiii in Franciii
Berlin, 18. sept. br. Nemška in ruska vlada sta danes objavili naslednjo skupno izjavo:
Da se preprečijo neutemeljene domneve o nalogah na Poljskem operirajočih nemških in ruskih čet, izjavljata vlada nemškega rajha in vlada Sovjetske unije, da operacije teh čet ne zasledujejo nobenega cilja, ki bi ne bil v skladu z interesi Nemčije in Rusije, ali ki bi nasprotoval duhu in črki med Nemčijo in Rusijo sklenjenega nenapadalnega pakta. Naloga teh čet je, da obnove na Poljskem red in mir, ki je bil porušen zaradi razpada poljske države in da omogočijo prebivalstvu Poljske, da ustvari in na novo uredi pogoje svoje državne eksistence.
Nemškemu komunikeju je dodano še naslednje pojasnilo, ki ga ruski komunike, izdan v Moskvi, ne vsebuje:
Obe vladi zastopata mnenje, da so prenehali obstojati naravni eksistenčni pogoji dosedanje poljske države, ki so manjkali prav za prav že pri njenem osnovanju, in da je ta poljska državna tvorba končnoveljavno razpadla. Obe vladi soglasata v tem, da je treba pomagati poljskemu narodu pri ustvaritvi potrebnih pogojev, da se bo lahko dosegel nov, življenja sposoben državni organizem. To pa je izključno naloga nemške in ruske vlade. Obveznosti, ki sta jih prevzeli Anglija m Francija v cilju, da pomagata Poljski, so postale brezpredmetne. Zato se mora Angliji in Franciji sedaj postaviti vprašanje, zakaj prav za prav hočeta vojno.
Ruske čete dospel®
do madžarske meje
V Brestu Lltovsku srečanje nemške ln ruske vojske Določitev začasne demarkacijske črte med obema
armadama
dalje je izjavil, da je še daleč od ureditve rusko-japonskih nesoglasij. Rusija se bo še nadalje borila za neodvisnost Kitajske in bo tudi še nadalje podpirala Čangkajškovo vlado.
Varšava se noče
Moskva, 18. septembra. AA. (Reuter) Snoči je bil objavljen naslednji komunike sovjetske vrhovnega poveljstva:
Dne 17. septembra zjutraj so delavske in kmečke čete rdeče armade prekoračile za-padno mejo ob vsej črti od Dvine ob leton-ski meji do Dnjestra ob rumunski meji. Poljske čete so dajale slab odpor. Do večera so čete rdeče vojske zasedle Parapja-nov, Vološin in Molodečno, prekoračile reko Njemen ter dospele v Koroševice, Mir, Rovno, Tarnopol in Kolomejo. V toku borb so sovjetske letalske sile sestrelile sedem poljskih letal ter prisilile tri težke bombnike, da so pristali. Prebivalstvo v zasedenih krajih je navdušeno pozdravilo rdečo armado.
Cernovice, 18. sept. br Sovjetske čete prodirajo v 800 km dolgi fronti na poljsko ozemlje, ki so ga ponekod zasedle že v globino 80 km. Ob poljsko-rumunski meji so ruske čete danes zavzele mesti Sniatin in Kuty, ter se naglo bližajo proti poljsko-madžarsko-rumunski meji. Ostanki poljske armade se umikajo čez mejo v Rumunijo. Na nekaterih mestih so ruske čete prodrle celo preko 100 km daleč na poljsko ozemlje.
Bera, 18. sept. br. švicarska poročevalska agencija je prejela iz Helsinkov na. slednji brzojav o napredovanju ruskih čet na Poljskem: V Vzhodni Poljski so ruske čete napredovale že nad 60 km in so se pomaknile od mesta Baranoviča še dalje v notranjost. V Vzhodni Galiciji so Rusi zasedli Tarnopol in Kolomejo, njihovi motorizirani oddelki pa prodirajo proti madžarski meji.
Moskva, 18. sept. br. Sovjetski poročevalski urad Tas poroča, da so danes zgodaj zjutraj sovjetske čete dosegle bivšo češkoslovaško mejo in da so popolnoma pretrgale zvezo med Rumunijo in Poljsko.
Riga, 18. septembra. AA. (Reuter) Po poročilih, ki so sem prispela iz Poljske, so sovjetske čete dosegle mesto Vilno ob poljsko-litvanski meji.
Protest poljske vlade
Bukarešta, 18. sept. s. Poljska vlada je z obmejnega poljskega mesta Kuty, kjer je danes zjutraj imela svoj sedež, objavila komunike, v katerem popolnoma odobrava postopanje svojega poslanika v Moskvi, ki je odklonil sprejem ruske note o vkoraka-nju ruske vojske na Poljsko. Poljska vlada označuje vkorakanje ruske vojske na Poljsko kot enostranski akt agresije, prekršitev nenapadalne pogodbe med Rusijo in Poljsko ter prekršitev meje, proti čemur ostro protestira. Poljska vlada pravi, da je bil napad z ruske strani izvršen v trenutku, ko se Poljska uspešno zoperstavlja nemškemu napadu, ter poljska vlada še vedno v redu vrši svoje posle in nikakor ni prenehala obstojati.
Bukarešta, 18. septembra. AA. (Havas) Poljska vlada je poslala vsem tujim vladam noto, v kateri jih obvešča o vkora-kanju ruskih čet na Poljsko. V noti pravi poljska vlada, da predstavlja intervencija sovjetske vojske proti Poljski akt napada.
Vprašanje določitve nove ruske meje
Berlin, 18. sept. s. Danes popoldne sta se v Brest-Utovsku sestali nemška in ruska vojska. Srečanje je bilo prijateljsko. Oficirji so si svečano podali roke. Med poveljstvima obeh vojsk je bil dosežen sporazum, da bo na licu mesta določena začasna linija, ki je obe vojski ne smeta prekoračiti.
Berlin, 18. sept. z. Na vprašanja, ali je demarkacijska črta med nemško in rusko armado na Poljskem že določena, odklanjajo merodajni berlinski krogi vsak odgovor. Opozarjajo samo na to, da je že brest-litovski mir določil ozemlje, ki pripada Rusiji. O tem, ali naj tudi sedaj velja tedanja razmejitev med Rusijo in Poljsko, odklanjajo v Berlinu vsako informacijo. Položaj je v tem pogledu zaenkrat še docela nejasen tudi zaradi tega, ker v Berlinu nimajo še nobenih zanesljivih informacij o tem, kako bo vkorakanje ruske
armade na Poljsko vplivalo na splošni evropski položaj, zlasti pa na nevtralne države na jugovzhodu Evrope. Predvsem je še docela neznano, kakšno stališče bo zavzela Anglija. V poučenih krogih namigujejo, da bo Nemčija ponovno stavila predlog za sklenitev miru. Za zelo verjetno smatrajo, da bo Hitler sklical še ta teden državni zbor, na katerem bo zavzel svoje stališče in postavil ultimativne zahteve.
Poljski poslanik
bo zapustil Moskvo
New York, 18. sept. s. Poljska vlada je naročila svojemu poslaniku v Moskvi, da zaprosi za potni list in zapusti Rusijo.
Z rusko vojsko gredo tudi propagandni oddelki
London, 18. sept. s. Kakor poročajo s Poljske, gredo z rusko vojsko tudi propagandni vojaški oddelki, ki so že začeli prirejati propagandna zborovanja v zasedenih ozemljih.
Moskva, 18. sept. o. Član ruske vlade je imel po radiu govor, v katerem je izjavil, da se vkorakanje ruske vojske na Poljsko ni izvršilo samo zaradi zaščite beloruskega in ukrajinskega prebivalstva temveč tudi za to, da se tako odpre pot za komunistično doktrino v ves svet. Njeno prodiranje sta leta 1920. ustavila pred vrati Varšave Pilsudski in fašistična poljska država. Na-
Cernovice, 18. sept. AA. (Havas) Davi ob treh je potekel rok nemškega ultimata za predajo Varšave. Glavno mesto Poljske ni odgovorilo, toda ne ve se še, ali so Nemci izvršili grožnjo, da bodo mesto napadli z vseh strani
Posebni dopisnik agencije Štefani, ki se mudi na fronti pred Varšavo, poroča, da do trenutka, ko pošilja svoje poročilo, poljski parlamentarci še niso prišli pred nemške linije. Toda Hitler je odredil, naj se na parlamentarce še nekaj časa počaka. Zato nemško topništvo in nemško letalstvo še nista bombardirala Varšavo. Sirijo se glasovi, da je v Varšavi nastal upor. Del civilnega prebivalstva želi Varšavo predati, vojska pa misli, da jo je treba še dalje braniti.
Berlin. 18. sept. s. Nemško vojaško poveljstvo je zvečer objavilo, da se bodo začele vojaške operacije proti Varšavi, ker Poljaki na poziv niso poslali nobenega odposlanstva za pogajanja o predaji mesta.
Nemška poročila
Berlin, 18. sept br. Nemško vrhovno poveljstvo je danes opoldne objavilo naslednje vojno poročilo:
Vojni pohod na Poljsko se bliža koncu. Po popolni obkolitvi Lvova in zavzetju Lublina stoji del nemške vzhodne vojske na splošni črti Lvov—AVlodzimierz—Brest Litovsk—Bialystok in je s tem glavni del Poljske zaseden. Zadaj za to črto je na raznih krajih še v teku uničenje in zajetje posameznih raztresenih ostankov bivše poljske armade. Najmočnejši del teh obkoljenih vojnih edinic, ki predstavljajo približno četrtino poljske vojske, je raztresen na zelo ozk«»yn ozemlju južno Wyszogroda med Bzuro in Vislo in se od včeraj dalje bliža razkroju.
Iz obkoljene Varšave je včeraj poljski radio naslovil na nemško vrhovno poveljstvo izjavo, da so Poljaki pripravljeni sprejeti nemškega parlamentarca, nakar je nemško vrhovno poveljstvo takoj pristalo. Včeraj do polnoči se pri naših četah še ni javil noben parlamentarec.
Zračno orožje je učinkovito napadlo južnozapadno od Wyszogroda obkoljene poljske čete.
Poljska letala se na vsej fronti niso nikjer pojavila. Nemško zračno orožje je s tem v bistvu izpolnilo nalogo, ki mu je bila zastavljena na vzhodu. Številne edi-nicc letalstva in protiletalskega topništva so se pomaknile nazaj in čakajo, da jih bodo uporabili drugod.
oljakov v Litvo,
isko m Humumjo
Zaradi ruske intervencije so se poljske vojske začele umikati v sosednje nevtralne države
Cernovice, 18. sept br. Na rumunsko letališče v Cernovicah je prispelo nad 300 poljskih letal. Po večini gre za vojaška letala. Posebna komisija ima nalogo, da razoroži posadke in letala zapleni. Posadke so internirane. Danes dopoldne je prispela v Cernovice tudi večja kolona poljskih tankov in večje število poljskega protiletalskega topništva. Rumunske vojaške oblasti so vse to orožje zaplenile, posadke pa internirale.
Cernovice, 18. sept. br, (DNB). Rumunske oblasti na poljski meji imajo polne roke dela, da izvedejo likvidacijo poljske državne uprave in poljske oborožene sile. Predsedniku poljske republike Moseicke-mu, ki je pobegnil v Rumunijo. je začasno nakazana za bivališče neka vila v bližini kraljevega gradu Cotroceni. Poljski zunanji minister Beck, ki se prav tako nahaja na rumunskem ozemlju, je skušal sklicati v Cernovicah konferenco pri poljski vladi akreditiranih diplomatskih predstavnikov, kar pa je rumunska vlada zabranila. Rumunska vlada sedai proučuje vprašanje, ali naj dovoli poljski vladi odhod v kako drugo nevtralno državo ali ne.
Moscicki in Beck odpotovala v Francijo
Bukarešta, 18. sept. s. Predsednik poljske republike Moscicki in zunanji minister Beck sta na poti v Konstanco, odkoder nameravata z ladjo nadaljevati pot v Francijo.
Maršal Rydz $migly s Štabom v cernovicah
Cernovice, 18. sept. AA. (Štefani). Davi ob treh je prispel v Cernovice maršal Rydz Smigly z vsem generalnim štabom poljske vojske. V teku noči je prispelo v Rumunijo čez 10.000 civilistov ter več divizij poljske vojske, v prvi vrsti specialne čete. Avtomobili Rdečega križa neprestano prevažajo ranjence v Rumunijo. Člani poljske vlade so odpotovali
danes dopoldne v Bukarešto, odkoder se bodo podali v Pariz in London. Osebe, ki so v teku noči prekoračile rumunsko mejo pri Kutyju, so bile poslane v Vinico.
Kuty, 18. sept. AA. (Havas) Agencija Pat objavlja sporočilo, da so vse vesti, da je dal maršal Rydz Smigly ostavko, popolnoma neosnovane.
London, 18. sept. AA. (Reuter) Britanski varšavski poslanik sir Kennard je včeraj na nasvet poljske vlade skupaj z ostalimi člani britanskega poslaništva pripotoval v i Rumunijo.
Prestop lotiške meje
Riga, 18. sept. AA. (DNB). Po poročilih iz Daugavpilsa beži mnogo poljskih beguncev proti lotižkim mejam. V Daugav-pils je že prispelo tudi 20 poljskih vojnih letal, ki so jih letonska oblastva zaplenila.
Politični krogi so z velikim zadovoljstvom vzeli na znanje vest, da bo Sovjetska Rusija spoštovala nevtralnost baltiških držav.
Na švedskem internirana poljska podmornica
Stockholm, 18. septembra. AA. (Štefani). Neka poljska podmornica, ki ima 1.110 ton in 65 mož posadke, se je po borbi pri Gdinji zaradi poškodbe zatekla v švedsko luko Nineshami. Po odredbah zakona o nevtralnosti bo posadka internirana.
Delna mobilizacija v Litvi
Kovno, 18. sept. s. Litovska vlada je odredila delno mobilizacijo, da ojači obmejne čete na poljski meji. Litovska vlada pa hoče v sedanjem konfliktu ostati slej ko prej nevtralna. Odredila je, da bodo razoroženi vsi oddelki poljske vojske, ki bi prekoračili mejo.
Kovno, 18. sept br. Razne litovske organizacije na Px>ljakem so se obrnile na
\
litovsko vlado s spomenico, v kateri zahtevajo, naj se Vilno z vsem okrožjem zopet priključi Litvi
Poljski poslanik
pri HaliSaxu
London, 18. sept. s. Poljski poslanik grof Raczinski je danes posetii zunanje ministrstvo.
Nemške letalske izgube na Poljskem
London, 18. sept s. Po poljskih virih je bilo tekom nemško-poljske vojne sestreljenih okoli 280 nemških letal. To bi pomenilo izgubo približno 1000 letalskega moštva.
Po nemški sodbi Je Poljska žrtev Anglije
Berlin, 18. sept. br. (DNB). Današnji »Volkischer Beobachter« razpravlja v daljšem članku o usodi Poljske in o nezadržnem ter naglem prodiranju nemških čet. Članek prihaja do sklepa, da je nesrečno usodo poljskega prebivalstva zakrivila naravnost kazniva zunanja politika sedanje poljske vlade. Glavni krivec
pa ni Poljska sama, ampak Anglija, ki je hujskala Poljsko na odpor proti Nemčiji, čeprav ji je moralo biti dobro znano, da se poljsko orožje ne bo moglo zoperstaviti nemškemu. Poljska ni prvi primer, ki nazorno slika angleško politiko. Poljska je na lastni koži občutila, koliko pomenijo angleške garancije in njeno zavezništvo. Anglija je pustila Poljsko izkrvaveti. Njena pomoč se ni v ničimer pokazala. Ne samo po nemških, temveč tudi po strogih nevtralnih podatkih, ne izključujoč angleških in francoskih poročil, je ugotovljeno, da Anglija ni poslala Poljski na pomoč niti enega svojega letala, čeprav je bilo to mogoče. Posamezna angleška letala so pač prišla na Poljsko, a le tista, ki jih je prej morala drago plačati z zlatom. Članek konča z ugotovitvijo, da je zdaj le še malo držav, ki bi se hotele boriti za Anglijo. Poljska je padla in Francija je zdaj poslednji trubadur, ki še hoče krvaveti za angleško politiko. Angleška poročila sama priznavajo, da na zapadnem bojišču še ni posegel v borbo niti en angleški vojak in so nasprotne vesti z vsem poudarkom Angleži sami demanti-rali. Prvo pomoč so Angleži nudili šele včeraj, ko je pet angleških letal pomagalo francoskim letalom bombardirati našo utrjeno črto.
Anglija in Francija
v novi situaciji
V pričakovanju nove Hitlerjeve mirovne ponudbe z Mussolinijevim posredovanjem
London, 18. sept. z. Včeraj so se ves dan vodila posvetovanja med posameznimi člani vlade o novem položaju, ki je nastal zaradi vkorakanja ruskih čet na Poljsko. Chamberlain je imel več ur trajajoče posvetovanja z zunanjim ministrom lordom Halifaxom. Novo nastali položaj za London Se ni jas3n, dasi v merodajnih krogih Izjavljajo, da postopanje Rusije ni izzvalo presenečenja. Londonska vlada čaka na podrobnejše poročilo moskovskega poslanika. Prav tako smatrajo, da je treba počakati, kakšno stališče bosta sedaj zavzeli Francija in Poljska. Kar se tiče Poljske, je že znano toliko, da poljska vlada ne namerava napovedati Rusiji vojne. Ne more se še reči. ali je s tem tudi že obeleženo stališče, ki ga bo zavzela angleška vlada.
Po raznih kanalih nemške propagande pa so medtem prišle v London informacije, da Hitler in njegova okolica še vedno upata na likvidacijo sovražnosti z Anglijo in Francijo s spretno sestavljeno mirovno oferto. Na kakšen način namerava Hitler staviti Londonu in Parizu svoje mirovne ponudbe, še ni znano. Splošno pa mislijo, da bo Mussolini prevzel vlogo posredovalca. V merodajnih londonsKih krogih so znane tudi že nekatere podrobnosti Hitlerjeve mirovne oferte, vendar pa izjavljajo, da jih te ponudbe ne zanimajo, ker je Anglija trdno odločena, voditi vojno do kraja.
Pariz, 18. sept. z. United Press poroča, da prevladuje v francoskih političnih krogih mnenje, da izvajanje angleško.franco-sko-poljslcega pakta proti Rusiji zaenkrat ne pride v poštev, ker Rusija izrecno poudarja, da želi ostati še nadalje nevtralna ter da ji gre le za zaščito nacionalnih interesov beloruske in ukrajinske narodne manjšine na Poljskem. V ostalem ne prikrivajo, da smatrajo zatrjevanje ruske nevtralnosti zgolj za diplomatsko fikcijo in so prepričani, da Rusija samo čaka na ugoden trenutek, da stopi v vojno proti zapadnima velesilama ob strani Nemčije. Pariški tisk smatra, da bo imel ta korak Rusije nedogledne posledice, ki pa jih zaenkrat še ni mogoče predvideti. Treba je še počakati, da se bo videlo, na katero stran se bo obrnila ruska ekspanzija, na sever ali na jug. Računati je treba tudi s tem, da bo Italija morda že v kratkem spremenila svoje dosedanje stališče.
Pariz, 18. sept. br. Vsi današnji listi se bavijo z vkorakanjem ruskih čet na Poljsko ter naglašajo, da tudi ta sprememba in poostritev položaja na Poljskem ne more v ničemer izpremeniti stališča Francije in Anglije, ki se bosta bojevali vse dotlej, dokler ne dosežeta svojega cilja. »Temps« piše, da je vkorakanje ruskih čet na Poljsko sicer poslabšalo položaj Poljske, da pa se bo mogla pravilno presoditi daleko-sežnost tega koraka Sovjetske Rusije šele potem, ko se bodo pokazale posledice te ruske invazije v baltiških in jugovzhodnih državah.
Odmev v Italiji
Rim, 18. sept. o. Vkorakanje ruske vojske na Poljsko so v Italiji sprejeli v splošnem mirno. V vladnem programu, ki je bil te dni izdelan na ministrskih sejah, je določeno vse potrebno, da se v prihodnjih 12 mesecih uravnoteži uporaba vseh proizvodov in obenem zadosti vsem potrebam državne obrambe. V Rimu menijo, da morebitno razširjenje evropskega konflikta, ki bi ga mogla izzvati ruska intervencija, ne bi mogla imeti močnejšega vpliva na zadržanje Italije, za katero je sedanji trenutek ugoden tako z gospodarskega kakor političnega vidika, ker je Italija danes največja industrijska država v Evropi, ki ni udeležena v obstoječem sporu. Njena vojaška I
pripravljenost predstavlja pozitiven element za ojačenje italijanskega političnega vpliva na nadaljnji razvoj položaja. Prva naloga Italije v sedanjem konfliktu je podpiranje vseh diplomatskih akcij, ki bi mogle skrajšati in ublažiti vojno Polslužbeno poročilo pravi, da stremi Italija pred vsem za tem, da ohrani mir v onem delu Evrope, na katerega ima neposredni vpliv. Menijo, da bi Nemčija, ki je pristala na rusko tezo, da Poljska ne obstoji več in da je treba pristopiti k novi ureditvi poljskega ozemlja, mogla ponuditi mir Franciji in Angliji, katerima ne bi postavila teritorialnih zahtev, razen glede kolonialnih koncesij, računajo pa, da bi Francija in Anglija odklonili vsako tako ponudbo kot nečastno.
• • • v Ameriki
New YOrk, 18. sept. s. Ameriški opazovalci na Poljskem pravijo, da je bila poljska armada v trenutku, ko se je začela ruska intervencija, v glavnem še in-taktna. Sedaj bo razdeljena na več manjših edinic, ki jim je z vseh strani odrezan umik. V prihodnjih dneh se bo odigrala na Poljskem največja vojna drama v zgodovini. Armada, ki šteje poldrug milijon mož, bo uničena, ne da bi se mogla braniti. Po cenitvah vojašk-h strokovnjakov bi se bila brez ruske intervencije poljska vojska lahko držala še daleč v zimo ter bi bila angažirala vsekakor več stotisoč mož nemškega vojaštva. Ruski korak je vsak nadaljnji odpor onemogočil.
WaShmgton, 18. sept. AA. (Štefani). Dejstvo, da so sovjetske čete prekoračile poljsko mejo, je povzročilo v tukajšnjih krogih veliko senzacijo. Zunanji minister Hull je ostal zelo dolgo v svojem kabinetu. V toku dneva je sprejemal poročila iz Evrope ter obveščal Roosevelta, ki zaradi tega ni odšel na nedeljski oddih. Roosevelt je imel v Beli hiši več konferenc z visokimi uradniki zunanjega ministrstva. Dozdaj ni bilo objavljeno nobeno uradno sporočilo o stališču Zedin jenih držav. Predsednik Roosevelt bo imel v četrtek v Beli hiši posebno konferenco s predstavniki vseh parlamentarnih strank. Senator Bo-rah je izjavil, da se sprememba zemljevida Evrope ne tiče interesov Zedinjenih držav, kar je razlog več, da Zedinjene države ostanejo še nadalje ob strani. Senator Thomes je izjavil, da se je moralo po sklenitvi nemško-sovjetskega pakta pričakovati, da se bodo dogodili sedanji dogodki.
New YOrk, 18. sept. AA. (Havas). Ameriški zunanji minister Hull bo imel v četrtek o priliki otvoritve vseameriške konference govor, ki ga bodo prenašale vse ameriške ter nekatere evropske radiopo-staje. Govor bo preveden na 8 jezikov. >Newyork Tribune« pravi, da bo Hull točno označil stališče Zedinjenih držav napram mednarodnim problemom in da bo to najvažnejši govor o politiki Zedinjenih držav v zadnjih 20 letih.
Washington, 18. sept. s. Zastopnik zunanjega ministrstva je danes izjavil, da ameriška vlada ne namerava uporabiti nevtral-nostnega zakona tudi za Rusijo, razen če Anglija in Francija napovesta Rusiji vojno. Ameriška vlada ne bo zaenkrat podvzela nobenega koraka glede Rusije, dokler Anglija in Francija ne zavzameta svojega stališča.
• ••V
Tokio, 18. septembra, s. (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil časnikarjem, da bo Japonska zdaj napela vse svoje sile, da uredi kitajsko
Nadaljevanje na Z. strani
vprašanje, kakor tudi vsa viseča vprašanja z vsemi državami, vštevši Sovjetsko Rusijo. Nenapadalnega pakta s Sovjetsko Rusijo, je nadaljeval zastopnik zunanjega ministrstva,. pa zaenkrat ne mislimo skleniti, temveč bomo to in še nekatera druga vprašanja odložili na pozneje.
Oficielni japonski krogi so v ostalem zelo presenečeni nad rusko intervencijo na Poljskem. V političnih krogih tudi izjavljajo, da premirje med Rusijo in Mongolijo na eni ter Japonsko in Mandžukuom na drugi strani ni bilo sklenjeno po posredovanju Berlina ter označujejo to premirje kot dogodek popolnoma lokalnega značaja.
Agencija Domej poroča, da bo Nemčija sedaj skušala vplivati na Rusijo, da neha podpirati vlado Čangkajška na Kitajskem in se tako izogne možnosti rusko-japonskega konflikta. Nemčija želi, da bi imela v sedanjem položaju Rusija proste roke v Evropi. Tudi obisk generala Teraučija v Berlinu velja v glavnem japonsko-ruskemu zbližanju. General Terauči se bo na povrat-ku v Tokio najbrž ustavil v Moskvi.
Današnji »Kokumin Šimbun« svari Zedi-njene države ameriške, da naj s poostritvijo gospodarskega pritiska ne provocirajo' Japonske, ker bi to moglo dovesti do krize v japonsko-ameriških odnošajih. List pravi: Tihi ocean je sedaj edini ocean na svetu, kjer ne teče kri, obstaja pa nevarnost, da se tudi ta spremeni v bojišče.
... v Budimpešti
Budimpešta, 18. septembra. AA. (Havas). Madžarsko javno mnenje stoji pod močnim vtisom najnovejših dogodkov na Poljskem, vendar sta tisk in javnost ohranila popoln mir. Listi prinašajo obširna poročila o vstopu Rusije v vojno, vendar pa ne prinašajo nobenih komentarjev. »Magvar Orszag« smatra,- da je treba naglasiti, da se je položaj v Evropi radikalno spremenil. »Het-veregel« citira švedske liste o junaškem odporu, ki ga še vedno nudi poljska vojska. Sam Bog ve, pravi list, kako dolgo se bodo mogli vojaki še upirati proti orjaškim kleščam, ki jih stiskajo.
Vlada je začasno dobila zakonodajno oblast
Važen ukaz kr. namestništva na osnovi ČL 116 ustave
Beograd, 18. sept. p. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz kraljevskih namestnikov, s katerim se na predlog ministrskega sveta in na podlagi § 116 ustave predpisuje uredba o izmenjavi obstoječih predpisov in uve-ljavljenju novih. Uredba se glasi:
Čl. 1. Ministrski svet more do sestanka narodnega predstavništva z uredba-
mi izpremeniti obstoječe zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise ter izdati nove, v kolikor zahtevajo to javni interesi. Te uredbe se imajo predložiti v odobritev narodnemu predstavništvu, čim se zopet sestane.
Čl. 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom objave v »Službenih Novinah«.
Položaj Rumunije
Rumunija se smatra odvezana dolžnosti, izviraj očih iz mmunsko-poljske pogodbe
Budimpešta, 18. sept. z. Po poročilih iz Rumunije rumunska vlada zaenkrat zaradi vkorakanja ruskih čet na Poljsko in pojava rdeče armade na rumunski meji ne bo izvajala nobenih političnih konsekvenc. Iz previdnosti pa je okrepila vse posadke na mejah. Rumunija znova poudarja, da hoče ostati strogo nevtralna. Kar se tiče rumunsko-poljskega pakta, ki je bil sklenjen za primer ruskega napada, smatrajo, da ta pakt sedaj ne pride več v poštev, ker so nastale na Poljskem tako flaleko-sežne spremembe, da se nahaja poljska vlada v pregnanstvu in sploh ni več v stanju, da bi izpolnila s tem paktom prevzete obveznosti. Zato se smatra tudi Rumunija odvezana svojih dolžnosti. Rumunija pa tudi ne more prevzeti nase tako ogromnega rizika. V ostalem akcija Rusije za Rumunijo ni prišla presenetljivo, ker so že od vsega početka tolmačili rusko-japonski pakt in nemško-ruski pakt v tem smislu, da se bo ruska politika usmerila napram Evropi.
Komunike rumunske vlade
Bukarešta, 18. sept. AA. (Rador). Predsedstvo vlade razglaša: Okoliščine, v katerih so se odigrali dogodki na Poljskem v teku včerajšnjega dne kakor tudi dejstvo, da je poljska vlada prosila rumunsko vlado za gostoljubje poglavarja poljske države in članov poljske vlade, ki so se
zatekli na naše ozemlje, nalagajo Rumu-niji, da tudi v bodoče ohrani dosedanje stališče stroge nevtralnosti do vojujočih se strank. Rumunska vlada slej ko prej rodoljubno bdi nad obrambo državnih meja.
Bukarešta, 18. sept. br. Rumunska vlada je objavila odlok, s katerim odreja strogo vojno pripravljenost vsega romunskega gospodarstva. Vlada ima po tem odloku vrhovno nadzorstvo nad celokupnim narodnim gospodarstvom ter ima pravico zabraniti izvoz posameznih vrst blaga.
Bukarešta, 18. sept. br. Kakor se dozna-va, je angleška vlada naprosila rumunsko vlado, naj po možnosti sprejme čim večje število poljskih beguncev.
Poljska ni zahtevala pomoči Rumunije
Bukarešta, 18. septembra. AA. (Reuter). Uradno se poroča, da je rumunska vlada podvzela vse ukrepe, da zavaruje integriteto svojih mej. Obveščeni krogi trdijo, da Poljska ni zaprosila za pomoč Rumunije na osnovi pogodbe, ki obstoja med obema državama.
Nov rumunski poslanik v Moskvi
Bukarešta, 18. septembra. AA. (Havas) Višji uradnik rumunskega zunanjega ministrstva Galinescu bo od 1. oktobra rumunski veleposlanik v Moskvi.
Naša poročila po polnoči
Napad na Varšavo
se je že pričel
Ker junaški branilci poljske prestolnice niso reagirali na ponve za predajo, so pričeli včeraj Nemci mesto
bombardirati
Nič novega na zapadu
Ali je Siegfriedova Unija ranljiva ali ne? - Francozi so pri zadnjem napadu zasedli štiri vasi
Pariz, 18. septembra. AA. (Havas) Komunike vrhovne komande z dne 18. septembra zjutraj se glasi: Noč je bila mirna na vsem bojišču. Krajevne aktivnosti zavezniških oddelkov.
Pariz, 18. sept. br. Francosko poveljstvo je bilo ob 20. izdalo naslednje poročilo: Živahno topniško delovanje na vsej fronti. Nemško topništvo postaja vse aktivneje. Francoska mornarica je potopila nemško podmornico.
London, 18. sept. br. Reuter poroča, da so Francozi po hudi bitki zasedli štiri nemške vasi, dve ob Mozeli, dve pa vzhodno od Saarbriickna. Nemci so na umiku pognali v zrak velik del železniške proge proti Trieru, da bi na ta način preprečili prodiranje francoskih čet proti temu važnemu mestu. Iz Posarja je bilo evakuiranih z nemške strani najmanj milijon ljudi.
Pariz, 18. septembra. A A. (Havas) Po 14 dnevnih sovražnostih se še ne more govoriti o kakšnem posebnem vojnem dogodku, glede našega letalstva se pa lahko že zdaj potrdi, da so francoski letalci dosegli lepe uspehe in da so odločno podprli kopno vojsko. Posebne hvale so vredna lovska letala in njihovi piloti, ki so se pokazali kot izredno hrabri borci. V zadnjih 24 urah je položaj na vsej francoski fronti dobil mnogo mirnejši značaj. Bilo je na obeh straneh nekaj streljanja iz pušk posebno med patruljami. Nasprotnik je odgovoril s kratkim bombardiranjem. Topništvo je poseglo vms le od časa do časa v milejši obliki. Položaj na fronti od Rena do Mozele je bil pretekli dan precej podoben položaju. ki vlada od začetka sovražnosti na renski fronti, kjer loči reka oba nasprotnika. V tem predelu je bilo nekoliko streljanja na obeh straneh.
Rim, 18. sept. br. »Telegrafo«, organ zunanjega ministra grofa Ciana, objavlja po-
ročilo svojega posebnega poročevalca, ki se je zadnje dni mudil na ozemlju tromeje med Francijo, Nemčijo in Luksemburgom. Poročevalec naglaša, da je prišlo v soboto do silno ogorčene bitke pri Saarbriicknu. Francoske čete so izvršile energičen napad, zlasti v dolini Mozele. V bitki je poleg topništva sodelovalo tudi letalstvo. Francozi so vrgli v boj maroške čete. Francoske čete so zavzele vasi Buschdorf in Langdorf ter se po hudi bitki zasidrale v vasi Kohl-dorf. Na ta način so francoske čete zavzele precejšen del nemškega ozemlja in izravnale svojo fronto, ki poteka sedaj od Mondora skoro v ravni črti proti severo-zapadu.
London, 18. sept. br. (Havas) »York-
shirepost« priobča poročilo svojega vojnega poročevalca z zapadnega bojišča, ki v njem pravi med drugim: Francoska ofenzivna črta na nemškem ozemlju je dolga 160 km. Napredovanje je zelo otežkočeno, ker je z obeh strani neprestano topovsko obstreljevanje. Francozi napredujejo korakoma Francozom se je posrečilo, da so v svoje sprednje črte pripeljali lahke topove, kar dokazuje, da je francosko težko topništvo nemškemu nadmočno.
Pariz, 18. sept. br. Francosko vojaško poveljstvo sporoča, da je dosedanja francoska ofenziva, čeprav armadno vodstvo ne izpostavlja brez potrebe ljudskega življenja, že zdaj pokazala, da je Siegfriedova črta ranljiva ln da se da prebiti.
Nemško poročilo
Berlin, 18. sept. br. Na zapadp ni bilo omembe vrednih bojev. Pri Saarbrucknu je bilo sestreljeno eno francosko letalo. Zračnih napadov na nemško ozemlje ni bilo.
Vojna na morju
Angleška pomožna vojna ladja in nemška podmornica
potopljeni
New York, 18. sept. s. Angleška admi-raliteta je opoldne izdala komunike, da je neka nemška podmornica potopila nosilca letal »Courageous« (22.500 ton). Kraj, kje je bila ladja potopljena, ni naveden. Istotako ni navedeno število žrtev, ki pa je najbrže zelo veliko, ker je imela ladja veliko posadko.
>Courageous« je bil zgrajen 1. 1917 kot križarka, po vojni pa preurejena v nosi-ca letal.' Pred nekaj leti je bil postavljen v rezervo, avgusta meseca pa je bila ladja zopet uvrščena v vojno mornarico. Nosila je zmanjšano število letal, in je služila zasledovanju sovražnih podmornic. Imela je pri tem, po poročilu admiralitete velike uspehe. Ladja je imela 1200 mož posadke in 200 mož, ki so pripadali tehničnemu letalskemu osebju. Nosila je lahko 52 letal, ni pa bila popolnoma zasedena z letali. Ladja se je potopila izredno naglo, ker je torpedo poškodoval strojniški oddelek. Na. stala je eksplozija, ki je zahtevala mnogo žrtev. Na kraj nesreče so takoj prihiteli angleški in francoski rušilci in so rešili del posadke, ki je ostala pri življenju. Rušilci so takoj nato napadli podmornico in
so jo z minskimi bombami potopili, ker se je na morski površini pokazal ogromen madež olja.
Washingt»n, 18. sept. br. Tukajšnji mornariški krogi sodijo, da potopljena angleška letalska matična ladja »Courageous« ne pomeni posebno težke izgube za angleško vojno mornarico. Potopljena ladja je bila prva svoje vrste in zaradi tega že precej zastarela.
Berlin, 18. sept. br. Nemški poročevalski urad poroča, da je neki angleški rušilec potopil nemško podmornico 300 milj za-padno od Irske. Posadko 29 mož je sprejela na krov neka ameriška trgovska ladja.
130.000 ton angleških ladij potopljenih
New York, 18. sept. s. Po nemških cenitvah so Nemci od začetka vojne potopili 130.000 ton angleških ladij, j Washington, 18. sept. s. Izmed ameriških ; potnikov na ladji »Athenia« jih pogrešajo še 28, vendar ni izključeno, da se je kdo l izmed njih rešil, pa se ni javil ameriškim ž oblastim.
Berlin, 18. sept. j. Ker se poljski odposlanec ni zglasil v določenem roku, je nemška vojska danes popoldne pričela obstreljevati in napadati poljsko prestolnico.
Lvov, 18. sept. AA. (Havas.) V borbah v okolici Grodeka pri Lvovu je bila popolnoma uničena dunajska oklopna divizija ter 45. pešadijska divizija Iz Linca. Poveljnika 134. pešpolka polkovnika Geritza so Poljaki ujeli, medtem ko sta generala Pri-twiz in Gafrem padla.
London, 18. sept. j. Varšavska radijska postaja je nocoj oddajala govor, ki ga je imel poveljnik junaških varšavskih branilcev polkovnik Lipinski. Varšava se še vedno brani, je dejal polkovnik Lipinski. Branila se bo do zadnjega moža. Tekom današnjega dne smo na zapadni strani mesta odbili hude nemške napade. Nemška vojska je imela velike izgube. Nemci so ves dan obstreljevali mesto s težkimi topovi. Nad mesto so priletela sovražna letala danes dvanajstkrat in metala težke bombe. Več bombnikov so naši protiletalski topovi sestrelili. Nemci niso računali z junaškim odporom poljskega naroda. Sramotni vdor sovjetske vojske ne bo omajal našega odpora. Naj Nemci in Rusija sklepajo o naši bodočnosti karkoli, poljski narod bo končno le zmagal.
Proglas Moscickega poljskemu narodu
London, 18. sept. AA. (Reuter.) Predsednik poljske republike Moscicki je poslal poljskemu narodu proglas, v katerem pravi: V času, ko se naša vojska z brez-primerno hrabrostjo bori proti nadmočni sovražni sili in se upira z jurišem skoro celotni oboroženi sili Nemčije, je naš sosed na vzhodu zavOjeval našo zemljo in pogazil vse svečane obveznosti ter nespremenljive zakone morale. Poljska se v zvezi z Veliko Britanijo in Francijo bori za zmago pravice nad nezakonitostjo, za vero in civilizacijo nad brezdušnim barbarstvom. Jaz sem neomajno prepričan, da bo morala Poljska iz te borbe iziti kot zmagovalka. Državljani! Iz današnje borbe moramo ohraniti simbole republike in izvore ustavne oblasti. S težkim srcem sem se odločil premestiti sedež predsedništva republike in najvišje državne oblasti v kraj, ki bo nudil boljše pogoje, da bi se zagotovila polna suverenost in ki mi bo omogočil bdeti nad interesi republike. Državljani! Vem, da boste tudi po težkih preizkušnjah ohranili isto duhovno silo, isto dostojanstvo in isti vzvišeni ponos, s katerimi ste si pridobili občudovanje sveta. Vsakogar izmed vas je danes dolžnost, da ohrani čast naroda ne glede na to, kaj vas bo doletelo. Vsemogočni Bog bo pravilno sodil naše trpljenje.
Proklamacija je datirana: Kosov (Ko-lomea), 17. septembra.
Ubegla poljska podmornica
Talin, 18. sept. AA. (Štefani.) Poljska podmornica »Orel«, ki se je zatekla v Estonijo, je kljub čuvanju s strani estonskih straž pobegnila. Letonska letala in vojne ladje so jo zaman preganjale. Prav tako pa ni imel nobenega učinka ogenj iz pristaniških baterij.
Kardinal Hlond v Rimu
Rim, 18. sept. j. Nocoj je prispel v Rim poljski primas kardinal Hlond.
Položaj po ruski intervenciji
Moskva, 18. sept. j. Glasilo sovjetske vlade »Izvestja« objavlja uvodnik, po katerem bo bodoča sovjetsko-poljska meja tekla od Vzhodne Prusije preko Bresta Litovska do rumunsko-madžarske meje.
Černovice, 18. sept. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Sovjetske čete nadaljujejo z napredovanjem vzdolž poljsko-rumunske meje proti zapadu. Slabo vreme, ki je bilo ponoči, jih je primo-ralo, da so počasneje napredovale. Ni bilo nobenih krvavih spopadov med sovjetskimi in poljskimi četami. Po vesteh iz poljskih virov nosijo prodirajoče sovjetske čete s seboj velike bele zastave in izjavljajo povsod prebivalstvu, da prinašajo mir in red.
New York, 18. spt. a Iz Pariza poročajo ameriški opazovalci, da tam smatrajo, da so s položajem, ki je nastal po vkorakanju ruske vojske v Poljsko, prizadete predvsem jugovzhodne evropske drli žave, zlasti Rumunija, ki ima v Besara-biji del bivšega ruskega ozemlja. Z zanimanjem pričakujejo, kakšno stališče bosta napram dogodkom zavzeli vsled tega Turčija in Italija, ki imata velik interes na položaju na Balkanu.
Kovno, 18. sept. AA. (Štefani.) Litovski zunanji minister je sprejel sovjetskega odpravnika poslov in imel z njim dolg razgovor. V političnih krogih pripisujejo temu sestanku velik pomen.
Curih, 18. sept. z. Komentarji švicarskega tiska o vkorakanju rdeče armade na Poljsko soglašajo v tem, da predstavlja to najdalekosežnejši preokret v evrop-■ skem mednarodnem položaju. Nadaljnja
usoda nemško-ruskega pakta je sedaj odvisna od tega, kako se bosta Berlin in Moskva sporazumela glede razdelitve Poljske. Po mnenju švicarskih listov ni še nobenega znaka za to, da bi Rusija vstopila v vojno na strani Nemčije. Dalje so nekateri listi mnenja, da nemško vrhovno vodstvo ne bo moglo premestiti svojih glavnih čet iz Poljske na zapad, kakor je prvotno nameravalo, marveč bo znaten del nemške armade vsaj za nekaj časa vezan na vzhodu.
★
Več nemških podmornic potopljenih
London, 18. sept. j. Angleška letala so danes z uspehom zasledovala nemške podmornice in jih več potopile. Pilot nekega angleškega letala, ki je potopilo eno teh nemških podmornic, pripoveduje, da je opazil nemško podmornico na površini in jo takoj napadel. S prvo bombo podmornice ni zadel. Začela se je naglo potapljati, a še preden se ji je to posrečilo, je vrgel drugo bombo in podmornico potopil.
London, 18. sept. j. Francoske vojne ladje so danes potopile neko nemško podmornico.
Pred Saradzoglovim obiskom v Moskvi
Moskva, 18. sept. br. Agencija Tas objavlja naslednji uradni komunike: Prihodnje dni prispe na povabilo sovjetske vlade na uradni obisk v Moskvo turški zunanji minister Saradzoglu. Za časa njegovega večdnevnega obiska v Moskvi bo imel s sovjetskimi državniki razgovore o vseh vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Zdi se, da se bo Saradzog»u odpeljal v Moskvo v sredo. Saradzoglu bo zapustil Ankaro v torek zvečer, v Carigradu se bo pa vkrcal na sovjetski parnik, s kateuim se bo odpeljal v Oreso,
Dr. Kramer pri dr. Mačku
Beograd, 18. sept. p. Generalni tajnik JNS dr. Albert Kramer je dopoldne obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka, s katerim je imel daljši razgovor.
Podpredsednik vlade dr. Maček je danes vrnil obisk papeževemu nunciju in francoskemu poslaniku. Dr. Maček je dalje danes sprejel ljubljanskega bana dr. Natlačena ter večjo skupino kmetov iz Mačve.
Dr. Maček se je vrnil iz Zagreba v Beograd z jutranjim brzovlakom. Istočasno so prispeli tudi drugi hrvatski ministri, ki so bili čez nedeljo v Zagrebu.
Ran šubašič v Reogradu
Zagreb, 18. sept. o. Ban dr šubašič je odpotoval nocoj v Beograd. Ban je v glavnem zaposlen z izdelavo novih uredb o prenosu pristojnosti z ministrstev na banovino Hrvatsko. Z njimi je v zvezi tudi njegovo potovanje v Beograd. Pričakujejo, da bodo kompetence ministrstev že v kratkem pre-nešene na bansko oblast v Zagrebu Kakor vse kaže, bo tozadevna uredba izšla v pri-četku prihodnjega meseca.
Požar v skladišču Stavbne družbe
Ljubljana, 19. septembra
Ob pol 8. zjutraj sta naznanila z Ljubljanskega gradu dva strela, da je izbruhnil v mestu požar. Ogenj je nastal v skladišču Stavbne družbe na Smartinski cesti, desno od Kolinske tovarne, nekoliko pred tovarno kleja.
Pojavil se je v glavni lopi skladišča, ki je bila dolga 50 m in visoka približno 10 m. Prvi je opazil plamene strojnik Stavbne družbe Peter Toni, ki stanuje v bližini in je o požaru takoj obvestil reševalno in gasilsko postajo v Mestnem domu.
V	glavni lopi skladišča so bili razni stroji, med njimi tudi veliki žerjav, ki so ga uporabljali pri gradnji hotela »Slon« in palače banke »Slavije«, ter mnogi drugI mizarski in ključavničarski stroji.
Ker so gasilci prispeli pravočasno in so požar, ki je izbruhnil okoli 2. ponoči, omejili, obstoja upanje, da stroji ne bodo mnogo poškodovani. V nasprotnem primeru bi bila škoda ogromna. Na kraj požara je prihitela tudi policijska straža, ki je vzdrževala pri pogorišču red, ker se je kljub pozni uri zbralo mnogo ljudi. Okoli 3. ponoči je bil p«žar že toliko omejen, da se ni bilo treba več bati, da bi se razširil dalje.
V	tem primeru bi bila lahko nesreča večja, ker je nedaleč od glavne lope tudi skladišče bencina ln olja. Glavna lopa, v kateri je nastal požar, je seveda uničena, sedaj je samo še vprašanje, koliko je škode pri strojih, ki predstavljajo veliko vrednost.
Ob S. ponoči je še vedno gorelo ter so bili še vsi gasilci v polni meri zaposleni, vendar pa je bila glavna nevarnost ie preprečena.

Beležke
Zastava Nj. Vel. kraljice za Sokolice
V	ponedeljskem »Jutru« smo poročali 0> lepi sokolski svečanosti, pri kateri je sokolski savez v Beogradu prevzel zastavo, od Nj. Vel. kraljice Marije poklonjeno kot prehodno darilo za zmagovalce pri saveznih tekmah. Kakor razvidimo sedaj iz beograjskih listov, je bilo naše telefonsko poročilo deloma netočno. Dragocena zastava kraljice Marije je namenjena Sokolicam. Za njo se bodo vsako leto borile župne ali društvene vrste tekmovalk. Prva tekma bo v nedeljo v Ljubljani.
V	imenu Nj. Vel. kraljice je dvorna dama ga. Hadžičeva izročila zastavo prvemu namestniku starešine SKJ dr Belajčiču, ta pa savezni načelnici Elzi Skalarjevi. Zastavo so blagoslovili predstavniki glavnih veroizpovedi v prisotnosti vseh članov savez-nega vodstva ter delegatov vseh beograjskih sokolskih društev. Zastava ima na eni strani državno trobojnico z napisom »Kraljica Marija jugoslovenskim Sokolicam«, na drugi strani pa je na rdečem polju zlato uvezen grb Karadjordjevičev z napisom »Vzgajale bomo ptiče sokolice — naš rod ne bo nikoli izginil«.
»Samouprava" o potrebi sodelovanja z učitelj s tvom
Službeno glasilo JRZ »Samouprava« posveča zanimiv članek naši prosvetni politiki. V njem prihaja do zaključka, da je bilo doslej pri nas vse premalo upoštevano mišljenje strokovnih organizacij učiteljev in profesorjev, kadar so bila na dnevnem redu vprašanja prosvetne politike. Med drugim pravi list:
»Treba se je namreč zavedati, da je potrebno misliti vselej, ko se pri nas razpravlja o prosvetni politiki, tudi na naše učiteljstvo, ki je stvarni nosilec vsega našega kulturnega napredka. Učitelji so tisti, ki praktično izvajajo prosvetno politiko. Našemu učiteljstvu ni mogoče očitati, da ne bi bilo pri svojem delu vztrajno in pošteno. Bile so tudi izjeme, vendar pa tako neznatne, da se ni mogoče nanje sklicevati, kadar govorimo o učiteljstvu. Učitelji so naši najboljši in najaktivnejši prosvetni in narodni delavci. Oni nam vzgajajo bodoča pokolenja in dajejo pečat vsem našim živečim generacijam. Zaradi tega je povsem jasno, da se ne more izvajati pri nas prosvetna politika mimo ali celo proti učiteljem in njihovi stanovski organizaciji. Potrebno je korakati z njimi v isti vrsti ter z njimi vselej resno računati, ker je brez njih vsaka še tako lepo zamišljenja prosvetna politika v naprej obsojena na neuspeh.«
Pred volitvami v delavske socialne ustanove ?
V	Zagrebu je bila konferenca zaupnikov Zveze hrvatskih zasebnih nameščencev. Glavni referent je bil zvezni tajnik Musa, ki je v svojem referatu zahteval razpis svobodnih volitev v delavske zbornice. Obširno je razpravljal tudi o razmerah pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, kjer že od leta 1922 ni bilo rednih volitev.
Dr. Krnjevič o spletkah proti dr. Mačku
V	nedeljo je bil v Šestinah pri Zagrebu sestanek delegatov vseh krajevnih organizacij Hrvatske seljačke stranke iz zagrebškega okoliškega sreza. Glavni govornik je bil dr. Juraj Krnjevič, ki je obširno razpravljal o borbah do sklenitve sporazuma. Ostro je obračunal ob tej priliki tudi »z raznimi temnimi elementi«, ki poskušajo danes omajati z intrigami in lažmi dr. Mačkovo avtoriteto med hrvatskim narodom. Rekel je:
»Vse te laži in vse mogoče vesti, ki jih danes lansirajo iz raznih mračnih izvorov znani intriganti, streme samo za tem, da bi omajale vero v dr. Mačka in vodstvo hrvatskega pokreta.
Italijanski listi
o poljskih vojakih
Vojni poročevalec tržaškega »Piccola« napoveduje skorajšnjo likvidacijo poljsko-nemške vojne brez ozira na odpor, ki ga bodo nudile še nekaj časa posamezne poljske armadne skupine. V svojem poročilu pravi »Piccolo« med drugim: »Vsak objektivni opazovalec bojev na Poljskem pa mora priznati, da so se in se še Poljaki bore na vseh poljih orožja častno in junaško. Naj bo konec poljsko-nemške vojske kakršen že, eno je gotovo že danes: da bo morala dati zgodovina vse priznanje hrabremu poljskemu narodu, ki se je odločil kljub znatno močnejšemu in vse bolj pripravljenemu sovražniku umreti raje s puško v roki, kakor pa se vdati po prvih porazih.«
Tudi turinski dnevnik »Gazetta del Po-polo« objavlja zopet obširno poročilo svojega vojnega dopisnika, ki govori to pot zlasti o četniških borbah v zaledju nemške vojske. O njih piše: »Po raznih znamenjih soditi, so poljski četniki razsejani po vsem obširnem ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska. Ker dobro poznajo teren se četniki spretno skrivajo čez dan po gozdovih in zapuščinih osamljenih kmečkih hišah, zvečer in ponoči pa napadajo manjše nemške oddelke, straže in posebno radi osebne avtomobili, s katerimi se vozijo višji nemški oficirji. Tako je bila ubita že cela vrsta visokih nemških oficirjev, med njimi vrhovni komandant nemških orožnikov in Hitlerjev osebni odjutant.«
Posebni dopisnik »Corriere dela Sera« poroča o podvigih poljskih letalcev: »Mno. gi mislijo, da so poljski letalci v bojih po 1. septembru čisto odrekli Ne vedo pa, da so šli poljski letalci v vojno le s kakimi 1200 letali prve linije, s katerimi so izvršili čudeže junaštva Poljski letalci z lovskimi letali so prizadeli Nemcem velike izgube, enako tudi poljsko protiletalsko topništvo. Nemci sami priznavajo, da se bore poljski letalci z elanom in požrtvovalnostjo.
Poverjenik bana za bivšo primorsko banovino
Split, 18. sept. p. Hrvatski ban dr. Šubašič je imenoval za poverjenika ekspoziture banske oblasti v Splitu banskega svetnika Mata Bulica. Poverjenik bo izvrševal vse banske posle, v kolikor ne bodo pridržani banu v Zagrebu.
nostani in ostani član Vodnikove družbe!
Gospodarstvo
Uvedba izvozne kontrole
Seznam blaga, čigar izvoz je dovoljen samo z odobrenjem devizne direkcije
Narodne banke
Poročali smo že, o odloku finančnega ministra, da se uvede kontrola izvoza. Zaradi izvajanja tega odloka je bilo treba le še odločiti, pri katerih predmetih našega izvoza se uvaja ta kontrola. Kakor smo že v nedeljski številki na kratko poročali, je bil v soboto objavljen te seznam. Devizna direkcija je izdala naslednjo okrožnico:
Glede na današnjo mednarodno situacijo in otežkočen razvoj zunanje trgovine je nastala potreba, da se uvede kontrola pri določenem številu izvoznih predmetov, da bi se na eni strani zajamčilo kritje domače potrebe najvažnejših kmetijskih pridelkov, na drugi strani pa, da bi se omogočilo, če tucli v manjšem obsegu, normalno vzdrževanje trgovinskih odnošajev z inozemstvom.
Po vzorcu mnogih drugih držav, ki so že izdale ukrepe za kontroliranje zunanje trgovine je bila tudi naša država prisllje-> da razpravlja o tem vprašanju in da najde čim boljšo rešitev. Na osnovi utemeljenega mišljenja izvoznega odbora je devizni odbor pri Narodni banki na svoji seji dne 14. septembra sklenil, da se sestavi seznam izvoznih predmetov, katerih izvoz naj pride pod kontrolo, kar pomeni, da smejo pooblaščeni denarni zavodi izdajati potrebna potrdila za zavarovanje valute samo s predhodnim odobrenjem devizne direkcije. Ta seznam je sedaj sestavljen in vsebuje poleg predmetov, za katere je že prej veljal kontrolni režim, še druge predmete. V seznam pa niso sprejeti oni predmeti, katerih izvoz je pod kontrolo Prizada, odnosno Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kakor n. pr. pšenica, živina, živinski proizvodi, itd. Seznam izvoznega blaga, ki pride pod kontrolo je naslednji (v oklepajih številke carinske tarife):
poljski pridelki:
rž (iz št. 1), ječmen in oves (2), koruza (3), vse ostale vrste žita razen pšenice (4), riž (5), čebula, češenj in krompir (7/3,4), sočivje: fižol grah, bob in ostalo (8), kolonialno blago in njeni surogati: kava, kavni nadomestki, kakao, čaj, in začimbe (25—29), oljni plodovi (30) oljno semen je (31), seme od detelje, sladkorne pese in krmske pese (33), rastline za živinsko krmo: seno, slama, in ostala krma (37), rastlinska vlakna za prejo: bombažna, lane-na in konopljena, jutna in ostala (38), hmelj (40), sladkorna pesa in cikorija (42), rafija (43);
proizvodi živinoreje:
med (64), vosek (65), gosja mast (iz 66), loj (76), mast in olja iz kosti, kostnega mozga in ostale tolšče za mazanje kož (68), ovčja volna (71), svileni kokoni in odpadki nepreden svile (74), surove kože: (76), živinski odpadki, ki niso za prehrano (83).
šumarski proizvodi:
vse vrste okroglega lesa, nadalje lesno oglje (92), gradbeni les, razen bukovega, in vse vrste železniških pragov (93), les za izdelavo dog, kopit, les za palice (94), vse vrste orehovega lesa, predelan in nepredelan hrastov žir in ostali gozdni plodovi (98), ličje in trsje (iz 99), prirodne gume in smole, prirodni balzami, kavčuk, terpen-tin, arabska guma, kalofonija razen surovega opija (100);
proizvodi kmetijskih panog industrije:
koruzna in ostale moke, razen pšenič-ne (103), mastna olja (104), škrob, guma iz škroba, lepivo in apreturne mase (108), sladkor (110), melasa (111), alkohol odnosno špirit (114), otrobi in drugi mlinski odpadki (127), ostanki pri predelovanju škroba in alkohola, drože od piva in ostalo (128), testenine (131), mlečni proizvodi: surovo maslo, sir in sirotka (136). jedilne konzerve: rastlinske, sadne, ribje in mesne (143);
prsti in kamen:
mavec (153), magnezit in dolomit (154), barit in viterit (155), bavksit (iz 156), azbest in krizolit (159);
rude, fosili za gorivo in mineralna olja:
kovinske rude vseh vrst in koncentrati rud (165), žlindre in vse silikatne mase (166), pepeli brez razlike (168), črni in rjavi premog, lignit, koks in briketi (169), surova nafta, ostanki od nafte ali petroleja (171), olja od katrana iz črnega premoga (176), proizvodi, ki se dobijo pri destilaciji nafte, katrana ali parafinovega škriljevca (177), naftalin, antracen, fenol, anilinovo olje, nitrobencol itd. (178);
razno predelano blago
cerezin (182), parafin, spermacet, stea-rin (183), navadno milo (186), ostalo milo (387), tekočine za pranje ali apre tiran je in razni lugi (188), glicerin (189) kolo-mazi (191),
kemični ln apotekarski proizvodi
živo srebro, amalgani in soli živega srebra (196), antimon (199), amonijak in amo nijakovi preparati (201), kamena in morska sol ter rudninske soli (202). oksidi (208), natrijeve in kalijeve spojine (212), klor (213), kisline (214), galice, železni in clnkovi kloridi (215), soli iz zlata, srebra in platine (216), soli kisove kisline (217), kalcijev karbid in ostali kovinski karbidi (219), limonova vinska, mlečna ter ostale kisline (223), beljakovina in klej (225), alkaloidi in alkaloidne snovi (228), ekstrak-ti in snovi za strojenje kož (230), izgotovlje-na zdravila (234), organski kemični proizvodi in preparati (235), cinkovo belilo, ul. tramarin, cinkolit, litopon in siva cinkova barva (239), svinčeno belilo, minij (240), kromove barve (241), trtno oglje in čad (242), etri vseh vrst (253), fuzeljna olja metilni alkohol, aceton, formaldehit (255), eterična olja (256), cianamid in ostala umetna gnojila (262), kosti in kostna moka (263), eksplozivi in ostalo zapaljivo blago (264 — 271),
rastlinske ln živalske predllne »novi
bombaž (272), bombažna vata (273), bombažna preja (274), konoplja lan, juta in ostala rastlinska vlakna (288), tkanine iz lanu, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken (296), vrvarski izdelki (303), vreče (305), volnena preja (312 in 313), odeje in koci (316), volnene tkanine (317), tkanine prevlečene ali napo jene razen s kavčukom (341 — 348), klobučevina (349), konfekcija (356). obutev iz tkanin ali klobu-čevine (368), krpe in odpadki (369),
usnje in Izdelki iz usnja:
usnje (370), umetno usnje (373), usnjena obutev (374), sedlarski in jermenarski izdelki (378), torbarski izdelki (379), ostali izdelki iz usnja (380), prikrojeno usnje (381);
kavčuk, lesni izdelki in papir:
kavčuk in izdelki iz kavčuka (386—393), gumbi iz kamenitega oreha (419), rezani les (422), furnirji in vezane plošče (424), celuloza, lesovina (441), lepenka (442), papir za zavijanje, tiskanje in pisanje (444 in 445), cigaretni papir (448);
kovine in kovinski izdelki:
plemenite kovine (527—535). železo, jeklo, feromangan, ferokrom, železna pločevina, žica in razni izdelki iz železa (536—545), orodje iz železa: lopate, krampi, kose itd. (546—547), posoda iz pločevine, verige (562 in 563), izdelki iz litega železa (588), aluminij, izdelki iz aluminija (589—592), svinec in izdelki iz svinca (597—599), cevi iz svinca ter krogle (601 in 602), cink, izdelki iz cinka (605—608), kositer (611), nikelj in izdelki iz niklja (618—623), baker in izdelki iz bakra (624—638), vsi odpadki od kovin in vse kovinske zlitine;
stroji in aparati:
vsi stroji in aparati iz tarifnih številk 646—662, električni stroji in aparati (663— 66*9) prevozna sredstva (670—682), orožje (698—699).
Gospodarske vesti
—	Viceguverner dr. Ivo Belin v Rimu.
Iz Beograda poročajo, da je viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin te dni odpotoval v Rim. Njegovo potovanje je v zvezi z nujno potrebo, da se rešijo nekatera vprašanja zaradi plačilnega prometa med Jugoslavijo in Italijo, ki so nastopila zaradi nove situacije v Evropi. Sedanja ne-sigurnost daje izvoznikom v raznih državah povod, da zahtevajo pri izvoznih kupčijah plačilo kupnine vnaprej. Tako prihajajo tudi italijanski izvozniki z zahtevo, da jim jugoslovenski kupci plačajo kupnino v naprej v kliringu. To seveda ne velja za vse blago, ki ga kupujemo v Italiji, temveč le za določene italijanske proizvode, zlasti za one, ki jih Italija izdeluje iz surovin, uvoženih iz deviznih držav. Podobni primeri se pojavljajo tudi pri izvozu naših proizvodov v Italijo. Vsa ta vprašanja, ki so nastopila v najnovejši dobi, je treba urediti. Ce se osvoji obojestransko načelo plačila kupnine v naprej, je treba seveda zajamčiti kupcu, da bo plačano blago v resnici prejel o pravem času in po dogovorjenih pogojih. Sicer pa se dajo take ovire urediti tudi na drug način in je verjetno, da bo sedanja bojazen izvoznikov na eni in drugi strani glede sigurnosti plačila popustila, če bo le plačilni promet v redu funkcioniral in bodo dana potrebna jamstva.
—	Vprašanje zopetne združitve zagrebške Industrijske zbornice s Trgovinsko zbor nico. Trgovinski minister dr. Ivo Andres je v soboto sprejel v svojem kabinetu pred. stavnike tiska in je novinarjem na vprašanje glede sprememb v zagrebški Industrijski zbornici izjavil naslednje: Po ostavki predsednika in podpredsednika Industrijske zbornice sem postavil za komisarja zbornice dr. Dragutina Cekuša, veleindu-strijca v Zagrebu. Gospod Cekuš ima nalogo, da izvede volitve v Industrijsko zbornico. Novo* predsedništvo zbornice pa bo razpravljalo o tem. ali naj Industrijska zbornica nadalje ostane samostojna ustanova ali pa nj se zopet združi s Trgovinsko zbornico v skupno zbornico. Stremeti je za tem, da se ustvari skupnost gospodarskih zbornic. Verjetno je, da bodo in-
dustrijci uvideli današnje težko stanje v gospodarstvu odnosno, da bodo uvideli potrebo zopetne združitve gospodarskih zbornic. Pri tem smatram, da mora ostati neokrnjen princip avtonomije zbornic.
= Nove kartelne cene papirju. V zvezi s pritožbo organizacije tiskarskih podjetij je trgovinsko ministrstvo prepovedalo uporabo cenika papirja, ki ga je kartel papirja predpisal na svoji seji 1. julija t. 1. Obenem je ministrstvo uvedlo preiskavo proti kartelu. Med preiskavo je kartel stopil v neposredne razgovore s prizadetimi organizacijami konsumentov papirja in sporazumno z njimi sestavil nove cenike, ki jih je trgovinsko ministrstvo registriralo 5. t. m. Ker so organizacije tiskarskih podjetij izjavile, da so s predpisom novih cenikov prenehali obstajati razlogi za nadalj-no preiskavo, je trgovinsko ministrstvo sklenilo ukiniti preiskavo proti kartelu papirja.
= Požar je deloma uničil tvornico celuloze v Drvarju. Iz Bosanskega Petrovca poročajo, da je v noči od petka na soboto požar deloma uničil tamošnjo tvornico celuloze. Nekateri tvornični objekti so zgoreli do temeljev in znaša škoda okrog 2 milijona dinarjev. O tej tvornici se je v zadnjih letih mnogo čulo. Ustanovili so jo Švicarji pred 25 leti. Leta 1926. je del glavnice prešel v roke državnega podjetja »Šipada«, predlanskim pa je še ostale delnice odkupila država, ki je nato prenesla vse podjetje pod okrilje »Šipada«. Nedavno je izšla uredba o ustanovitvi »Ju-goslovenske celuloze«, s katero se tvornica v Drvarju zopet izloči iz »Šipada« in se ustanovi posebno državno podjetje »Ju-goslovenska celuloza« z nalogo, da prevzame tvornico v Drvarju in da ustanovi dve nadaljnji tvornici. eno v Zavidovičih v Bosni, drugo pa v Bakru. Požar v dr-varski tvornici je nastal zaradi strele, ki je udarila v dimnik Strela ie povzročila kratek stik na več krajih tvornice, tako da je tudi požar izbruhnil na več krajih istočasno. Zaradi tega je bilo tudi gašenje požara zelo otežkočeno Zgorelo je skladišče premoga del tvornice in skladišča j s celif ozo. V tvornici je bilo doslej zapo- j slenih 2000 delavcev.	|
— Cene aa mw in dama Ministrstvo
vojske in mornarice je z razpisom E. P. št. 11.466 od 7. septembra 1939. odobrilo za seno in slamo naslednje cene: za Ljubljano, Mojstrano, Skofjo Loko in Boh. Belo do 65 par za kg, za Maribor. Celje, Slov. Bistrico in Vrhniko do 60 par za kg. Povišek cen za slamo pa je naslednji: za Ljubljano, Celje in Skofjo Loko do 34 par, za Slov. Bistrico, Boh. Belo, Mojstrano in Vrhniko do 32 par za kg. Za prešano seno in slamo se priznava 5 par višje. Za Zidani most in Trbovlje veljajo iste cene, kakršne so določene za Celje, za Falo pa kakršne so določene za Maribor.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 21. t. m. ponudbe za dobavo gradla za zastore, do 28. t m. za dobavo manesmanovih cevL — Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 26. t. m ponudbe za dobavo usnja, usnjenih jermen, paste za čiščenje, smirkovega platna, železne pločevine, jeklenih obročkov in krede.
= Licitacije. Dne 22. t m. bo pri upravi zavoda Kragujevac pismena licitacija za dobavo vijakov za les in raznih cirku-larnih žag, 25. t. m za dobavo impregni-ranega platna in Samotnega materiala, 28. t. m. za dobavo holenderjev, dne 29. t. m. pa bo ustna licitacija za dobavo električnih prevodnikov. 4. oktobra pa za dobavo žarnic. — Dne 30. t. m. bo pri tehničnem oddelku kr. banske uprave v Zagrebu licitacija za dobavo ambulantnih in operacijskih predmetov za kirurški paviljon ban. bolnišnice v Sisku. — Dne 21. t. m. bo v intendanturi štaba dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavljanje mesa za potrebe ljubljanske garnizije za čas od 1. oktobra t L do 31. marca 1940.
= Licitacije. Dne 25. t. m. bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo gutaperhe, 26. t m. za dobavo t rakastega železa, 27. t. m. pa za dobavo parafina. Dne 27. t. m. bo pri komandi pomorskega arsenala v Tivtu licitacija za dobavo raznih vijakov, matic, zakovic ln žebljev.
= Licitacije. Dne 22. t. m. bo pri Štabu za utrjevanje v Ljubljani licitacija za napravo poda, stropa in stelaž za barake v Dravljah. Dne 22. t. m. bo v intendanturi štaba savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija za dobavo 91.900 kg svinjske masti. Dne 25. t. m. bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo 30 ton motornega bencina in 50 ton mešanice bencina in špirita.
Borze
18. septembra
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 29.50 in v Beogradu po 29. Bolgarski klirinški čeki so se v Zagrebu nudili po 88.
Angleški funt je danes na inozemskih borzah ponovno popuščal in je v Curihu nazadoval od 16.75 na 16.40. V primeri sprej. šnjim stabilizacijskim nivojem (20.7250), znaša doslej celotna oslabitev funta 20.8%. Vzporedno je popustil tudi francoski frank, in sicer od 9.50 na 9.35.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mlačni tedenci trgovala po 417 (v Beogradu prav tako po 417). Zaključki so bili še v 4% agrarnih obveznicah po 57.75 (v Beogradu po 57.75), v 4% severnih agrarnih obveznicah po 54.25 (v Beogradu po 54.25), v 6% begluških obveznicah po 76.75 (v Beogradu po 76.75), v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 72.75 v 6% šumskih obveznicah po 71.75 (v Beogradu po 71.25 — 74.50). v 7% Blairovem posojilu 89 (v Beogradu po 88) in v 8% Blairovem posojilu po 92 (v Beogradu po 91.75). _
OEVTZ1T
Ljubljana. Oficielni tečaji: London
165.40—168.60, Pariz 93.85—96.15, New York 4368—4428, Curih 995—1005, Amsterdam 2326—2364, Bruselj 749—761. Tečaji na svobodnem trgu: London 206.20—209.40, Pariz 117.06—119.36. New York 5480—5520, Curih 1239.34—1249.34, Amsterdam 2898.97
—	2936.97, Bruselj 933.47—945.47.
Curih. Pariz 9.35, London 16.40, New York 441.50, Bruselj 75.50, Milan 23, Amsterdam 234.50, Stockholm 105.25, Oslo 99.90, Kobenhavn 85.30.
|£1 KKT1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda
—	(417), 4% agrarne — (57.75), 4% severne agrarne — (54.25), 6% begluške — (76.75), 6% dalm. agrarne — (72.75), 6% šumske — (71.75), 7% Blair — (89), 8% Blair — (92); delnice: PAB — (180), Trboveljska 174 bi., Gutmann 51 bi., Sečera-na Osijek 80 den.
Beograd. Vojna škoda 416 50—417 (417), 4% agrarne 57.50—57.75 (57.75), 4% severne agrarne 54—54.25 (54.25), 6% begluške 76.50—76.57 (76.75), 6% dalm. agrarne 73—73.25.	šumske 72—73
(71.25—74.50), 7</r Blair 87.75—88.25 ( 88), 8% Blair 91.50—91.75 (91.75).
Blagovna tržišča
fclTfl
+ Chieago, 18. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 86.50, za maj 87.50; koruza: za dec. 57.
-f- VVinnipeg, 18. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 76.875, za dec 87.50. za maj 82.50.
-f- Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica: stara ■H 7b	D*ŠKo >r**n»!>kti «lav.inskb 14*
14R I4S R*	novs
127 — 129 Ječmen: baški sremski nov 140 — I42.f > Koruza: hs«kP m pariteta lr ijiia 117 118 Moka: baška ln oanatska »Os« m »Ogg« 230 - 240. »2« 210 ->20 »5« 190 200: »6« 170 dc 180; »/• t45 155: »8« 117 50 do 122 5u •'"»»o« baški sremski beli brez vreč novi 287 50
—	292.50 Otrobi: baški v jutastih vrečah lOfv 107; sremski v jutastih vrečah 102
104. v banatski v jutastih vrečah 10«» 102
Visoko Sevanje
poštnega ministra
Beograd, 18. septembra AA. S kraljevim ukazom je odi kovan z redom sv. Save I. srtopnje poštni minister dr. Josip Torbar.
Premestitve
Beograd, 18. sept. p. Premeščen je adm. uradnik železarske direkcije v Beogradu Štefan Solga k računovodstvu državn h železnic v Ljubljani — Premeščena je k pošti v Podčetrtku Frania Deršek. prometna uradnica pri pošt v Šmarju pri Jelšah pa Ana Biažin pomožna poštna manipulantka v Podčetrtku.
1 Stališče in pogledi JNS
Resolucija glavnega odbora JngosL nacionalne stranke
Kakor smo ie včeraj poročali, je bila v nedeljo v Beogradu seja glavnega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke. Sejo je vodil strankin predsednik Peter živkovič, trajala pa je ves dan. Na koncu je bila soglasno sprejeta naslednja, od posebnega odseka sestavljena in predložena resolucija:
»Glavni odbor JNS se je sestal 17. septembra t. L k seji, na kateri je razpravljal o notranjih razmerah in zunanjih odnosih kraljevine Jugoslavije. Spričo težavnega mednarodnega položaja, v katerem se nahaja ves svet, se je posvetoval o velikem preokretu v notranjem življenju naše države, ki je nastal z aktom od 26. avgusta t. 1. pri čemer ga je izključno vodila skrb za bodočnost naroda ln domovine. Po dolgi in vsestranski razpravi je prišel glavni odbor, ko je odobril v celoti poročilo izvršnega odbora JNS od 5. septembra t. 1., soglasno do naslednjih zaključkov:
JNS se je ob priliki poslednjih volitev v narodno skupščino zavzela za politiko sporazuma ter je sodelovala v borbi za zmago te politike in s polno lojalnostjo doprinesla žrtve, ki jih je ta borba zahtevala. Razumevajoč sporazumno rešitev hrvatskega vprašanja kot edino možno pot in gledajoč v tem neodložljivo državno potrebo, je JNS po volitvah nadaljevala iskreno sodelovanje v tej smeri. Prepričana o brezpogojni potrebi solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev v obrambi skupne bodočnosti, je delala samo v interesu domovine v dneh težkih nevarnosti Najvišji interesi monarhije ln Jugoslavije zahtevajo odložitev zaostrenih strankarsko političnih razprav in razdvojenosti ter imperativno nalagajo zbiranje vseh ustvarjajočih narodnih sil, da bi se mogli upreti tegobam sedanje težke dobe. Danes ves jugoslovenski narod s skrbjo, a z mirno odločnostjo motri in spremlja razvoj dogodkov v Evropi ter je čvrsto odločen — bodisi Srbi, bodisi Hrvati, bodisi Slovenci — da brani svobodo in neodvisnost svoje domovine do poslednje kaplje krvi, ako bi bila ogrožena od katerekoli strani.
JNS je čvrsto prepričana, da je bodočnost Jugoslavije odvisna samo od zavedno, sti in požrtvovalnosti njenih sinov, zaradi česar ne želi, da bi se v sedanjih resnih razmerah otvarjala borba o notranjih vprašanjih, vendar pa smatra za svojo patriotsko dolžnost, da neodvisno od ozkih strankarskih okvirov pokaže na naslednja dejstva. ki morejo biti uscdne važnosti za vse narodno življenje.
(Nato sledi pet točk. Prva govori o tem, kako sta bila ustvarjena sporazum in banovina Hrvatska, ter v tej zvezi poudarja potrebo, da se uredi tudi ostali del Jugoslavije. Naslednje točke pa se glase:)
2. Ne glede na današnjo režimsko kombinacijo. kateri daje osnovo in v kateri tvori glavno jedro Jugoslovenska radikalna zajednica, pozdravlja JNS dejstvo, da so zastopniki KDK z dr. Vladkom Mačkom na O1-! sprejeli upravljanje državnih po-
slov in prevzeli odgovornost za vodstvo državne politike, izjavljajoč pri tem slovesno, da je Jugoslavija najboljše jam-slvo za neodvisnost ln napredek Srbov, Hivatov in Slovencev.
3.	Izvajanje tega sporazuma naj bi odstranilo njegove nedostatke. Dolžnost izvrševalcev sporazuma je, da izdajo sklepe in sprav\-o posebni položaj banovine Hrvatske v sk'ad z najvažnejšimi interesi državne celote in splošne narodne solidarnosti na podlagi edino dopuščenega načela enakosti in ravnopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nihče več ne more zvračati odgovornosti na jugoslovenski nacionalizem, češ da je on zapreka in ovira za dokončno ureditev razmer v državi.
4.	Tragični spopadi, ki pretresajo Evropo tn ves ostali svet, ter resna skrb za varnost naroda nalagajo vsem rodoljubom sveto dolžnost, da očuvajo mir med narodom in onemogočijo vsakršna razburljiva razpoloženja in pokrete. Jugoslovenski nacionalisti, imajoč vedno pred očmi sam« Jugoslavijo, ki stoji nad vsemi posebnimi vprašanji in interesi, in verujoč v zdravo moč naroda ter globoke nagone za narodno samoobrambo, morajo zvesto služiti svojemu kralju in svoji domovini ter morajo biti pripravljeni na skrajne žrtve, da se olajša in pospeši mirna ureditev vseh odnosov v državi S polno pravico pričakujejo, da bo sporazum postal trajen, dober in rešilen edinole tedaj, ko bo utrdil živo vero v usodno povezanost Srbov, Hrvatov in Slovencev in ko se bo razvilo in razširilo spoznanje in čustvo, da je Jugoslavija v reloti ir v vseh svojih delih država in domovin' vseh Srbov, vseh Hrvatov in vseh Slovencev.
5.	JNS. vedno zvesta oporoki velikega kralja Mučeni ka, motri vsa državna vprašanja izključno s stališča splošnih interesov celote ter veruje danes še prav posebne v svoja nacionalna načela in ideale. Zato je globoko prepričana, da bodo nove izkušnje zopet potrdile, kljub vsem pqgre-škam v preteklosti, neovržno resnico, da moreta biti edino jugoslovensko edinstvo in nedeljiva celota, pošteno in pravično izvedena, v kraljevini Jugoslaviji zanesljiv temelj resnične enakosti, ravnopravnosti, socialne pravičnosti in prave narodne solidarnosti Srbov. Hrvatov in Slovencev. Zato ni bilo nikdar bolj potrebno kakor danes očuvati neomajno vero, da je ne-zmagljiva in edino rešilna nacionalna misel, ki je da^a Jugoslaviji življenje.
Glavni odbor JNS izraža svoje popolno zaupanje predsedniku stranke ter mu daje v duhu navedenih smernic proste roke za nadaljnje delo.«
oioioioioioioioioioioioioioioioioioio
j ■ ■ I ■■ MEJE POLJSfct
1 \ POLTARI
^ RUSI:
(BELOBt/SI ,0>e«.A3IMCl POD ICAB PADSKI RUSI)



»AE1A MED BfLORUSi IN OKftAJlNC
lr™
/
>*s MJK^'7.
* jmHhl
^^ tisi • v

lil
:: 0IN5K;
var^AVA
;9«ST tirovsV :
«007
S <- *
Jt
CMSrOMOVl i/TOM
M
A ^ ®KATW>Cf

.»OlOkutj
vasica ~«0vom
(**ed m*ha*w -^epHilil pigi

• BHNC
( <4
Milil pilil
■Hii
KU5LAV	"N.S \
iM M i
V>AR.OSLA\/
---BRATISLAVA
mm

P0L3SK0-RAJSKA NARODNOSTNA MEDA
<=>a0ac3*c3a0a0a0a0a0BCDac3B0BC3BC3B0B0B0ac3B0
»Curzonova linija«
V svojih zgodovinskih točkah je pokojni Drez'dent Zedinjenih držav Wilson zahteval tudi obnovo poljske države, ki naj obsega vse narodnostno poljske pokrajine in ima izhod na morje. Na osnovi tega načela so strokovnjaki za mirovno konferenco 'zdelali predloge za poljske meje. Angleški strokovnjak lord Curzon, ki je veljal za najboljšega poznavalca vzhodne Evrope, je predlagal, naj bi se meja med Poljsko in Rusijo krila z mejo poljskega in ruskega narodnega ozemlja. Meja naj bi po njegovem šla skoro ravno od severa proti jugu, tako da bi mesta Grodno, Brest Litovsk in Lvov prišla pod Rusijo, mesta Bialistok, Lublin, Przemysl pa pod Poljsko.
Mirovna konferenca se je res izrekla za to »Curzonovo linijo«, Poljaki pa so se ji odločno uprli in zahtevali, da se meja potegne mnogo bolj proti vzhodu. Sklicevali so se pri tem na močne poljske otoke, ki so v tem ozemlju in pa na zgodovinsko pravico, ker so vse te pokrajine nekdaj pripadale Poljski.
Tako na mirovni konferenci ni prišlo do sporazuma in versajska mirovna pogodba je v čl 8.7 samo določila, da bo vzhodne noliske meje naknadno potegnila velepo-slaniška konferenca, ki je imela nalogo izvesti mirovne določbe. Preden pa je ve-lppocian;*ka konferenca to nalogo glede PniicVp izvršila, je prišlo do poljsko-ruske vojne, ki so jo Rusi izgubili V mirovni
pogodbi z dne 18. marca 1921 so Poljaki potem dosegli meje, ki so jih imeli napram Rusiji do pretekle nedelje.
Vrhovni poveljnik nemške vojske
Po beograjski politiki posnemamo o vrhovnem poveljniku nemške vojske generalu Walterju v. Brauchitschu naslednje podatke:
General Brauchitsch je bil rojen v Berlinu 4. oktobra 1881 in je torej star 58 let. Kadetnico je absolviral leta 1900, ko je postal oficir. Eno leto je služil pri pehoti, nato pa je prešel v artilerijo. Med svetovno vojno je postal generalštabni major, po vojni pa je prešel v nemško poklicno vojsko, v kateri je služboval na raznih položajih. Leta 1931 je postal generalni major, kar odgovarja nekako našemu brigadnemu generalu. Dve leti kasneje je dobil komando prve divizije, 20. aprila 1936 pa je postal general artilerije, kar je približno enako činu našega armijskega generala. Dne 5. februarja 1938 je bil general Brauchitsch namesto umrlega generala Fritscha imenovan za poveljnika vse nemške vojske in obenem pritegnjen v novo ustanovljeni tajni kabinetni svet. Sedaj poveljuje vsem nemškim oboroženim silam.
INSERIRAJTE V HJIITItUu i
Poljak! na begu
40.000 beguncev na rumunski meji — Gneča v čemo-
vicah in Zaleščikih
Na rumunsko-poljski meji so se v zadnjih dnevih odigravali pretresljivi prizori. Begunci so pritiskali iz Poljske z namenom, da bi se rešili v Rumunijo. Blizu štirideset tisoč nesrečnikov je prispelo do tja. Večinoma so bile to žene m otroci.
Černovice so bile polne beguncev. Ulice so zatrpali blatni avtomobili in druga vozila. pokrita z debelim prahom. Rumun-ske obmejne oblasti pa so izvajale strogo kontrolo in niso pustile čez mejo nikogar, ki ni imel v redu potnih listin. Da uredi kočljivo vprašanje prestopa na rumunska tla, je prispel v černovice sam policijski šef Bukarešte Marinescu z višjimi uradniki.
V enem mesecu štirikrat ded in babiea
V enem samem mesecu sta gospod in gospa Bennettova iz Edmestowna v New Yorku štirikrat postala ded in babica, ker so vse štiri njune hčere v tem času dobile otroke. Vsaka izmed hčera je želela, da bi njena mati bila navzoča pri porodu. V prvih treh primerih je zadostovalo potovanje z železnico, pri četrti hčeri, ki živi v San Franciscu, pa je bila stvar tako nujna, da se je morala stara gospa Bennettova prvič v življenju zaupati letalu. Šlo je pa vse po sreči.
Pomanjkanje živil v Varšavi
Preko Amsterdama poročajo, da je dovoz živil v Varšavo že nekaj dni popolnoma ustavljen. Pritisnila je takšna gladovna stiska, da ubijajo ljudje pse in mačke. Od 7. ure zvečer do štirih zjutraj ne sme nihče na ulico.
KNSERIRAJTE V „JUTRU"!
Poljski mejni kraj Zaleščiki, ker se je nakopičilo na tisoče in tisoče beguncev, je majhno naselje, kjer imajo večino židovski prebivalci. Tja so se zatekli v zadnjih dneh tudi diplomatski zastopniki tujih držav pri poljski vladi. S seboj so vozili svoje arhive, kar ni dalo malo prtljage, člani diplomatskih misij so pripovedovali, daje bil položaj na Poljskem zadnje dni strašen. Avtomobili diplomatskih zastopstev so se jedva prerili skozi goste procesije beguncev. Razume se, da ni šlo vse to brez zmede. V nekaterih krajih je zaradi vojnih posledic nastopilo pomanjkanje živil.
Posledica zatemnitvenih akcij v Angliji
Iz Anglije, pa tudi iz Nemčije poročajo, da se je število nesreč na ulicah zaradi nočnih zatemnitev silno povečalo. V Londonu se je število nesreč potrojilo. Preseneča pa dejstvo, da so skoro popolnoma prenehali vlomi. To je pripisati temu, da je bila stražniška služba na londonskih ulicah ojačena z 12 tisoč rezervnimi policistk
Nič več konjskih dirk na Angleškem
Po nalogu londonske vlade so do nadalj-nega odpovedane vse konjske dirke v Angliji Kinematografi smejo predvajati filme od 10. ure zjutraj do 22. zvečer.
Francozi proti oderuhom
Zaradi vojne se je v Parizu nekaj trgovcev umazalo z navijanjem cen za maske proti strupenim plinom. Oblast je takoj posegla vmes in oderuhe zaprla ter jim odvzela koncesije za trgovanje.
Učinek nemške bombe
V predmestju Varšave je bomba z nemškega aero-plana porušila hišo
Vratarica z bnjno domišljijo
Kako sta lahkoverna zakonca nasedla prepredeni
sleparki
Signor Bardella iz Milana je s svojo mlado ženo iskal stanovanja. Nista našla nič primernega. Nazadnje sta pred neko hišo naletela na prijazno smehljajočo se vra-tarko in jo vprašala ali bi bilo morda v tej hiši kakšno majhno stanovanje prosto.
Vratarka je dejala, da bi bilo, z najlepšimi barvami je naslikala to stanovanje in je mladima človekoma svetovala naj hitro zagrabita. Stanovanja jima ta trenutek na žalost ne more pokazati, ker ima ključ upravitelj, ki stanuje drugje, lahko pa ji brez skrbi plačata 125 lir naplačila, obve-
Prostovoljci v Kanadi
Prijave prostovoljcev v Kanadi za eks-pedicijo na evropska bojišča se tako obilne, da je kanadska vlada sklenila odbiti vse prošnje družinskih očetov, ki imajo več nego štiri otroke.
stila ju bo takoj, kdaj si stanovanje lahko ogledata.
Bardella je plačal. Potem pa je zaman čakal na obvestilo, da si stanovanje lahko ogleda. Končno je odšel do tiste hiše, tam pa v svoje presenečenje ni našel vratarke, temveč vratarja, ki o vsej stvari ničesar ni vedel. V hiši sploh ni bilo prostega stanovanja ... Potem se je izkazalo, da je bila prijazna vratarka samo pol dneva v službi. Krasno malo stanovanje je eksisti-ralo samo v njeni domišljiji, bilo pa ga ni drugače nikjer. In tudi nje sedaj nikjer ne najdejo.
Prvi ranjenci na Dunaju
Prvi štirje vlaki z nemškimi ranjenci s poljskega bojišča so te dni dospeli na Dunaj. Ranjenci so večinoma iz Ostmarke ter bodo ostali do svojega okrevanja v bližini svojih domačih.
Letala padajo • • •
Dežela za Vislo
Industrijski in agrarni predeli okupirale Poljske
Na Siegfriedovi liniji
Vojni posvet
Državni kancelar Hitler se posvetuje s svojimi generali na poljskem bojišča
Angleški napad na Wilhelmshaven
Piloti pripovedujejo svoje vtise
V londonskih listih objavljajo piloti angleških aeroplanov, ki so 4. septembra napadli nemško luko VVilhelmshaven. svoje vtise s tega poleta. Posadka napadalnih bombnikov je bila sestavljena iz Kanadcev, Novozelandcev, Avstralcev in Angležev.
Piloti pripovedujejo da so leteli borih 30 m visoko nad nemškimi vojnimi ladjami, katere so bombardirali. Mornarji so begali po ladjah sem in tja. Med napadom se je dvignil v zrak samo en nemški dvo-krovnik, pa še ta ni bil kaj prida.
Pri napadu na Kiel je bilo neko angleško letalo zadeto, a se je navzlac temu srečno vrnilo domov. V bližini angleške obale je letalsko eskadro napadlo šest nemških aeroplanov, vendar brez uspeha. Pojavila se je tudi nemška podmornica, ki pa se je, čim je uzrla angleške letalce, pogreznila v morje.
Angleži so leteli tudi nad Helgolandom, kjer jih niso nadlegovali niti aeroplani, niti protiletalski topovi.
Vojaški aeroplan, ki se je zrušil sredi ulice v Varšavi
Muhasta narava
Kakor poročajo iz Budimpešte, je nastopil v Karpatih nepričakovan vremen ski preobrat. Temperatura znaša tam povprečno 30 stopinj nad ničlo. Ponekod cveto vijolice in sadno drevje se odeva z novim cvetjem
človeški želodec
Neki angleški zdravnik je objavil statistiko, koliko porabi človek s povprečnim veseljem do jedi v 50 letih. Zmerni jedci porabijo približno 25.000 kg živil, hudi jedci pa 50.000 do 60.000 kg.
To velja seveda za moške. Ženski tek je po cenitvah angleškega strokovnjaka povprečno za eno petino manjši. Posebno v povojnih letih jedo ženske zavoljo nesrečne tenke linije dosti manj, nego bi sploh morale.
Plinski generatorji za avtomobile
Nemška pehota je izvršila napad na Varšavo pod zaščito svojih tankov
Maršal Vorošilov,
Visla, ki teče skozi Poljsko v vsej njeni širini od juga proti severu, deli to deželo v dve polovici, ki se zelo razlikujeta. Zapadni del obsega skoraj vso poljsko oboroževalno industrijo z njenimi surovinami, to je industrializirani del Poljske. Samo v južnem delu nekdanje avstrijske vzhodne Galicije ima zavoljo svojih petrolejskih vrelcev ter industrije, ki njihove proizvode predeluje, neki pomen za oboroževanje. Po zadnjih vesteh je tudi ta del že zasedla nemška vojska. Skromni začetki tekstilne industrije na severu vzhodne Poljske, n. pr. v Bialystoku, nimajo dosti pomena.
Vzhodni del Poljske je potemtakem agrarni predel toda narava ga je tudi za ta namen le skopo obdarila in tudi ljudje ga tako malo obdelujejo, da komaj krijejo svoje potrebe. Kjer je zemlja plodo-vitejša, kakor je v južnovzhodnem delu Galicije, ovira malo kmečko gospodarstvo vsak večji uspeh, širni predeli srednje vzhodne Poljske, tako imenovano Podlesje, so močvirnati.
Od Grodna preko Lade, Baranovičev, Ko-vela in Vladimira Volinskega do Lvova so
Nemški vojaki opletajo vmesni prostor med Siefrledovo črto in Maginotovo linijo z bodečo žico
Vsak dan 40 do to km
Vojni poročevalci nemške vojske, ki so prideljeni Hitlerjevemu generalnemu štabu, poročajo, da je nemška vojska na Poljskem često prehodila 40, 50, da, celo 60 kilometrov na »dan. Takšnih pohodov so bili vojaki zmožni celo potem, ko so bili že štirinajst dni na bojišču.
„Squalus" v pristanišču
Iz Portsmoutha poročajo, da se je ameriškim ladjam posrečilo dvigniti ponesrečeno podmornico »Squalus« iz morskih globin. Zavlekli so jo v vojno pristanišče Portsmouth.
»Okupacijsko ozemlje44
»London Gazette« objavlja sporočilo angleškega zunanjega ministrstva, po katerem je smatrati ozemlje protektorata Češke in Moravske, Slovaške ter ozemlje Gdanska za nemško okupacijsko ozemlje.
Meteor nad Prago
V eni prošlih noči so nad Prago videli krasen meteor svetloplave barve. Prikazen so opazovali kakšne tri sekunde in so slišali tudi šum. ki je spominjal na sikanje plinov.
Otroška paraliza
na češkem
Iz Prage poročajo, da se je otroška paraliza, ki razsaja v vzhodnih provincah češke dežele, razširila tudi na zapadne dele češkega ozemlja. Tam so ugotovili že petnajst primerov te nevarne bolezni.
Sneg v Rumuniji
Vreme v Rumuniji se je zadnje dni tako spremenilo, da je nastal hlad. V Negoiu in Porani je celo zapadel prvi letošnji sneg. Tudi ob črnem morju se je temperatura močno ohladila.
ANEKDOTA
Švedski pesnik Karel Mihael Bellmann je bil tajnik kralja Gustava III. in vladar ga je zavoljo njegove sposobnosti zelo cenil. Nekoč je pesnik zavoljo nekega nespoštljivega odgovora padel v nemilost, pregnali so ga z dvora. Kralj pa mu je še potem pošiljal vsakovrstna dela na dom.
Nekega dne je Bellmann zvedel, da bo kralj ob določeni uri jahal mimo njegove hiše, pa mu je pripravil nenavaden prizor. Pesnik je bil naslonjen, namiljen po obrazu po vseh pravilih, skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropju, zunaj, na lestvi pa je stal brivec in mu strgal brado. Kralj je začudeno obstal in vprašal:
»Za vraga, kaj pa pomeni to?«
»Moj brivec, veličanstvo,« je odgovoril pregnani pesnik mirno, »je pade! pri meni v nemilost, prepovedal sem mu vstop v hišo, toda falota ne morem pogrešati!«
Kralj se je tako zakrohotal, da je zdrknil s konja. Dobro je razumel namigljaj in Bellmann se je smel spet vrniti na dvor.
VSAK DAN ENA
Pariz v borbi proti ognju
Gasilske straže v Parizu so zaradi vojne podesetorjene. Vodstvo gasilcev je v stanju, da zaduši požare, če bi se pojavili zaradi zažigalnih bomb na tisoč krajih. Službo so tako uredili, da se pojavijo gasilci na mestu požara že eno minuto potem, ko bo padla zažigalna bomba na tla.
Odlok švedske vlade, ki odreja skrajno štednjo v potrošnji bencina, je na Švedskem izzval velik prevrat v prevozništvu. Lastniki avtomobilov so začeli uvajati za pogon plinske generatorje.
same barine, peščene sipine, majhni borovi gozdovi, bedne njive ter enake vasi in mesta. Tu v resnici ni rezervoara za surovine in živila, a tudi ne za človeški material. Dežela je namreč zelo redko obljudena, na štirijaški kilometer odpade ponekod povprečno 25 ljudi, drugod manj nego 50, dočim znaša naseljenost vzdolž Visle 75 do 100 ljudi na štirijaški kilometer, v zapadnejših predelih pa celo do 200. Razen tega predstavljajo večino vzhodno-poljskega prebivalstva Litevci, Belorusi in Malorusi.
Najmočnejši vojaški oporišči deželi onkraj Visle sta Brest Litevski in Grodno, toda dežela sama s svojo širino, zamočvir-jenostjo in zapuščenostjo daje, posebno v deževnem času, dosti prilike za učinkovit odpor proti sovražniku, ki se zanaša v prvi vrsti na motorizirano silo. Poti in železnic tukaj, razen v bivši Vzhodni Galiciji, tudi skoraj ni, rečni sistem pa je malo urejen za redno plovbo. Rusi so znali v ostalem vse nedostatke te dežele med prvo svetovno vojno pogostoma prav spretno izkoriščati za odpor proti nemškemu in avstrijskemu prodiranju.
»Kadar so se začeli pretepati s stoli — čemu niste stopili mednje?«
»Gospod sodnik zato, ker je stolov zmanj. kalo.«
J>TLdens Tego«^
Pehota pod zaščito tankov
vrhovni poveljnik ruske vojske, ki Je v noči od sobote na nedeljo prestopila poljsko mejo