List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 a. Za ude nar. - pol. druitva „Gorica“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravnBtvo v nunskih ulicah h. štev. Vse po-šiljatve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanila samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Mladočehi — husiti.
Od leta 1369 do 1416 je živel na Češkem učen duhoven, kteremu je bilo ime Hus. Čehi so bili tačas vsi katoličani. Hus začne naenkrat trositi krivo vero, kteri so bile že prej nektere razprtije pot ugladile. Njegov nauk se je hitro širil posebno zato, ker ga je učil s pomočjo in v povzdigo narodnega jezika.
Njegovi bližnji uasprotniki in zagovorniki rimske cerkve so bili Nemci, profesorji na pražkem vseučilišči in po raznih I mestih češke zemlje naseljeni. Cehi in Nemci so se že nekaj let pisano gledali, in bolj ! ko so Nemci Husu nasprotovali, bolj so se Čehi njegove stranke zanj potegovali, ne gledé veliko na vrednost njegovih naukov.
Češka zemlja je bila podložna nemškemu cesarju, katoličauu. Ta ni pustil, da bi se prava vera na češkem kvarila ; začel je toraj vojsko proti husitom. Pa tudi oni so zbrali veliko svojih, ki so se z junaškim pogumom ustavljali cesarski vojski. Nazadnje so bili zmagani in so po večem sprejeli staro vero, pa vendar so se radi spominjali Husa. Postal je bil popularen iz več uzrokov : po rodu je bil Čeh, svoj nauk je oznanoval v knjigah, pisanih v narodnem jeziku, živel je ostro, za svoj nauk se je dal na grmadi sežgati. Lastili so ga kot narodnega mučenca. Husiti so se vojskovali z nenavadnim junaštvom proti narodnemu nasprotniku, nepriljubljenemu nemškemu cesarju. V teh bojih si je češki narod veliko slavo pridobil gledé vojskine in diplomatičfie spretnosti.
Vse to je storilo, da so postali Hus in husiti neumrljivi češkemu ljudstvu,
EVFEMIJA.
Povest iz prvega stoletja kristijanstva.
Spisal A. Lakovič.
(Dalje.)
Kar naenkrat postane grobova tišina v zboru, vse oči se obrnejo proti stranskemu vbodu, kajti vstopil je oče družini, siv starček; dolga srebrna brada mu po-vikšuje častitljevost, milina rajskega miru se mu razliva po obrazu, žive njegove oči vžarijo se mu izpod visocega čela veselja i žareče ljubezni, ko se ozre na sebi izročene duše. Ta sivolasi starček je Mohor, prvi oglejski škof, pravi učenec sv. Marka, na njegovej glavi ste počivali roki sv. Petra, ko ga je posvetil predstojnika oglejskej bodočej cerkvi. Vsede se po končanej v-vodnej molitvi na priprost stol, mladeneč Fortuna! pristopi, ‘prosi blagoslova ter s
da neroden človek bi mogel še zdaj s pomočjo malih husitskih ostankov kake ho-matije napraviti.
Iu kaj se zgodi ] — Mladočehi, fa-lirani politikarji, si Husa zberejo za svojega patrona in sebe razglasijo za husite. Tega niso storili, kakor da bi se oni vje-mali s prepričanjem in nameravanjem Hu-sovem, ampak le zato, ker je Hus v dobrem imenu, da bi pod njegovem plaščem lovili neprevidne v svoje mreže.
Hus ni imel prave vere, vendar imel je svojo vero, in nje se je tako trdno držal, da je za njo umrl. Mladočehi pa nimajo nobene vere, ker katoliško zasmehujejo in zaničujejo, druge pa do zdaj še niso spoznali. — Husiti so bili iz naroda, vojskovali so se več let za svojo vero, svobodo in narod. Mladočehi pa izdajajo svetinje narodove in sklepajo zveze z nasprotniki narodnih zahtevanj in želj. — Toraj se po krivici imenujejo husite in Husu delajo nečast, ko hočejo vernega, narodnega moža postaviti varha in zagovornika svoji j brezverski in protinarodni politiki.
Kaj se je še zgodilo! — Prve glave mladočeške so se združile s praškimi ustavo verci in so šli na Dunaj na kosilo k ministru Auerspergu, tistemu Auerspergu, ki neče dati Čehom pravic, kakor jih je Ho-henwart nasvetoval. Ustavoverni listi zdaj na ves glas vriščijo, da je ministerstvo za svojo ustavo pridobilo nove prijatelje, da zdaj bo s češko opposicijo pri kraji. Mladočehi pa se izgovarjajo in pravijo, da so bili šli ministra prosit za nek zid. Ali mi vemo, da, kdor hoče od ministra kaj sprositi, mora iti k njemu v uradnijo (kance-lijo), ne pa k mizi; k mizi gre, kdor je
krepkim glasom čita veselo sporočilo, Markov sv. Evangeli. Ko konča, vzdigne se Mohor ter nagovori družbo z milim i ginjenim glasom:
»Bratje ! Bodite trezni i čujte — tako piše azijskim prebivalcem naš apostelj i glavar Peter —- ker vaš sovražnik, kakor dereč i rujoveč lev okoli vas hodi, gledaje koga bi požrl. "Te besede veljajo tudi nam, kajti od juga sem zbirajo se temni, pogu-bonosni oblači nad našo mlado cerkvijo. Stari razpadajoči bogovi pripravljajo se na boj proti zastavi sv. križa. Dereči volk je predrl tudi sem v naše mesto, bojim se, da se tudi nad našimi glavami krvavi meč zabliska ; toraj molite, skušnje dan se bliža. Monofant, višji paganski duhovnik uže ve za naše društvo, katero je komaj prvi cvet pognalo; Sebast, glavar uže se roti, da bo nas vse pokončal. Varujmo svoje življenje, da cerkvi obranimo bodočnost. Morda v kratkem ne bom več med vami, jaz kot višji pastir nastajočej nevihti se ne
vabljen; vabi se, kdor je prijatelj.
Dolgo so se širokoustili češki mladiči, da bodo narodu, Bog vé kaj priborili, da bodo bolj odločno in uspešno zahtevali narodne pravice, nego stari, da hočejo češki kraljevi kroni pridobiti staro slavo, da hočejo vpeljati zlato dobo iu srečno narediti čelo Češko. In glejte! prvi „slavni čin-svobodomiselnih naprednjakov je — kosilo pri Auerspergu.
Auersperg je Mladočehe pridobil centralizmu, centralizem hoče vse spraviti na Dunaj, da ostane deželam malo ali nič autonomie (samouprave). Narodni češki politikarji se nikoli ne morejo spraviti s centralizmom ; Mladočehi so se izneverili, toraj ne zagovarjajo več narodnih pravic, so na poti odpaduištva. Do tega jih je srečno pripeljal liberalizem.
Mladočehi niso vredni imenovati Husa in sebe klicati husite. Ako bi bili kaj v-redni, bi ne jemali imena na posodo, ampak bi se držali svojega in bi rekli brezverni liberalci smo;- ali ker vedo, da njih breznačelen liberalizem ni vreden piškovega oreha, so se oblekli v husitske suknje. In v husitskih suknjah so šli na Dunaj delat komplimente Auerspergu. Sram jih bodi!
Mladoslovenci so mladočeške opice; bomo videli, kako bodo ta „slavni čin“ severnih z lurainom intelligence naprej i-dočih, svetlo gaz brezverskega centralizma za sabo puščajočih bratov posuemali.
Dopisi.
V Gorici dne 29. aprila. Imamo jih nove mestne očete, danes so bili izžrebani in kmalo se posedejo na kurulične stole
smem umakniti, zatorej molite za me, kot bom jaz za vas. Vsak za vse, vsi za vsa-cega! Ne dajte se motiti, ako se bodo naj krepkejše glave upogniti morale rabeljuo-vemu meču, ne zgubite poguma, vedite, da resnica i laž se ne ljubiti, luč i tema se ne strinjati. Zato boj se mora biti, zmaga bode gotova. — Vidim, vidim v duhu cas, ko v Ogleji plametelabo luč naše sv. vere, vidim, da Noričan i Panonec sklonil bode glavo pred besedo, ki od tod na ušesa mu bo donela, vidim v duhu mnogo, mnogo hčeric, koje bo porodila oglejska cerkev. Zato zvestobo obranite, priverjen sem med nami ne bo odpadnika, ne bo se najšel
verolomni Judež....-
Sveta tišina vlada, ko škof še nadalje govori, nihče se ne upa oglasiti, solzne oči zadosti pričajo, kako globoko so je te priproste besede ganile. Le pri enemu so napravile čuden vtis; kajti suženj Valeutov čudno se je obnašal, bledost smrtna pokrila jo njegov obraz nehote tresle so se mu
mestnega starešinstva, da skrbijo za občni blagor preljube Gorice. Disciplina liberalne strauke bila je izgledna, toraj se glasovi niso njim na škodo in nasprotnikom na korist cepili. Mavrovič vjel je glasov 248, Verzegnassi 245 in Covacig. (Kovačič) 244. Kako je to, da je sedaj liberalna stranka tako sijajno zmagala? Denar železne vrata prebije pravi pregovor, zakaj bi ne prebil tudi louea. Govori se, da so agitatorji jako radodarni bili z goldinarčki, in kedo ne vé, kako zapeljiv je denar. Dozdeva se mi pa, da bolj ko denar, kriva je čez dalje bolj razširjajoča se sprideaost, ktero L’Isonzo se svojimi vero. nravnost in duhovenstvo spodkopajočo pisavo širi. Ako se duhovniki zasmehujejo na ulicah, ako se karikirajo po časnikih, ako se le vedno po njih u-driha, naj že delajo, kar hočejo, duhovniki morajo zgubiti zaupanje pri lahkomišljene-mu ljudstvu. Ako pa duhovniki in sploh pošteni konservativni možje zaupanje zgu-bé, tudi po njih priporočeni kandidatje zmagati ne morej. . En uzrok je pa gotovo tudi, ker konservativni kandidatje so bili postavljeni od le italijanske stranke, ako-ravuo so volilci po večini Slovenci. Zakaj se toraj odbor ni obrnil do veljavnih Slovencev in z njimi združil, gotovo beseda Slovenca gre bolj živo do srca Slovencu kakor če jo Lah govori, naj že pride iz Ogleja ali od koder hoče. Slišimo tudi, da so volilci agitatorje vpraševali, kaj imajo pokazati pred d verni leti po njih izvoljeni starešine? Dozdeva se mi, da to vprašanje ni bilo prazno, prazen bi bil pa odgovor, ki mi pa ni znano, ali so ga dali.
Pretečeno saboto so sklicali dr. Pajer, Pavletič in Ritter shod volilcev, kterega se je vdeležilo kakih 105 med njimi kakih 20 goriških volilcev. Pajer je govoril in izvolili so odbor da vodi volitve 2. in 1. volilnega reda. Kaj bodo v odbor izvoljeni gospodje uganili in ali bodo zmagali, se daues ne more reči, posebno navdušeni niso bili pri zborovanji, morda so se potem kaj ogreli.
Od torka do srede po noči so našli po mestnih ulicah raztrešene listine, ki so persiflirale liberalne kandidate III. volilnega reda. Preneumno se zdi misliti, da bi konservativna stranka takih sredstev se
roke, šibile se noge.
Vrši se skrivnost skrivnosti, daritev sv. maše. Ginljivo je bilo, ko se pred sv. obhajilom verni zadnji krat v znamenje sprave i miru poljubijo. Je bil morda tudi med njimi kak Judež, koji je poljubovaje svoje brate izdati nameraval?
Kakor so došli, razidejo se Kristjani i kot črni zločini zopet se zgubè v črnej nočnej timini. Temna noč od zvunaj je obdaja, luč vere, plamen ljubezni razsvitljuje njihova srca. Kot zločini se po brlogih potikajo i vendar mirna i hladna je njih vest.
V črno odejo zaviti tavati Evfemija i Dora po ulici, v bran je .spremlja suženj Kaji, kot Kristjanu stemu zaupali, kot do sedaj zvestemu slugi verujeti; Valentinijan je ostal v cerkvi, pogovoriti se hoče s škofom glede varstva Evfemije iDore; revež! nij vedil, da i oglejska cerkev more gojiti v svojem nedru strupnega gada.
Toda, kedo je ta Kaji, uprašal bo či-
poslnževala, veliko več * se sme trditi, da so na ta način liberalci sami sebi reklamo delali.
Filharmonično - dramatično društvo je 28. aprila grofa Franceta Coronini-a imenovalo častnega uda.
Iz srednje ipavske doline dne 22.
aprila. — Zdaj se bliža čas, ko bodemo morali plačevati davek, iu že slišimo, da je eksekucija raspisana, da nas bodo rubili, ako davkov ue plačamo do konec majnika. Toraj vsak davkoplačevalec, ako ni nespameten, mora vedeti, kakove davke plačuje. Pri nas v ipavski dolini plačujemo kmetje le zemljiščni davek, obrtniki obrtniški in rokodelci svoj rokodelški (patent) davek; pa vsi ti davki so še zmiraj vredjeni po postavi leta 1822 iu marsikdo se mi bo na zobe smejal bravši to in bo rekel, da sem trapast in da ne vem koliko se je leta 1822 plačevalo in koliko se mora zdaj plačevati ; pa je prav tako. Ravno tisti donesek se plačuje zdaj kot uno leto ; le doklade so se silno pomnožile, te presnete doklade nas kakor toliko nenasitlivih krvo-sescev neprenehoma molzejo in ožemajo, dokler ne omagamo.
Skoro eden naj hudobniših krvosescev je za nas Ipavce cestna doklada; kajti ko kmet se svojo živino doma počiva, bi si lahko en dan v letu odtrgal, da bi cesto napeljal iu si tako novčiče v žepu prihranil, pa jih mora pri davkariji kot grenko cestuo doklado plačati in mi dolenji moramo še v svojo žalost gledati, da ti novčiči še v naši deželi ne ostanejo, ampak da romajo dol na laško, da kadar si ho mož dovelj nabral, jo bo pobrisal k Pošte-novičn. Pa še vse to bi se dalo potrpeti, saj moramo tako ali tako molčati in plačati, pa saj ta pravica nam je podeljena, da smemo račune tirjati in da smemo vedeti, kako stojimo s financami ; pa od cestnega odbora ne moremo dobiti ne računov ne poračuuov, da bi vedeli pri čem da smo. Vprašamo zdaj, ako se mi upremo, da ne plačamo cestnih doklad za tekoče leto, dokler ne vidimo računov preteklih let in proračuna za tekoče, v kteri v nebo vpijoči greh nam bo prišteto ? Ako je goriški cestni odbor tako zanikam, naj hi pa sl. deželni
tatelj. Mnogolet je ta robuže služil v hiši Valentovi; pripeljal ga je gospodar iz glavnega mesta Rima, kjer ga je kupil. Katera je njegova rojstna dežela? Nikoli nij tega omenil, le tužno se skrči njegov obraz pri tem spominu, zgubljene svobode ne more pozabiti, zelenih logov svojega domovja si ne iz glave izbiti i vendar težke verige robstva ne dovolijo mu napotiti se v ljubi dom. Kolikokrat je uže preštel udarce Va-lentove preštel psovke, koje so ga žalile! »Čakaj posilna rimska krv", rotil se je večkrat v svojem srcu, »maščevati se hočem, gospodar moj mora biti orodje krvave osvete v mojih rokah. Prekletstvo, kojo Valent zasluži, naj pade na njegov rod, to mi bode zadostovalo. Rimljan ukradel mi je svobodo, Rimljanu ukradem njegov ponos, njegove otroke/ Strast je slepa i brezozirna. Dolgo opazuje po lisičje vedenje domačih, s prilizovanjem si zadobi zaupanje hčerke Evfemije. V kratkem zapazi
odbor na to gledal, da bi ljudstvo tako ue godrnjalo, in ali računi in proračuni go-riškega cestnega odbora morajo ostati tajni in ne javni, in ali se tudi nam lahko ue odgovori, da vemo, pri čem da smo ? Vsa-kako je pa čudno, da to stvari nij toliko časa na dan.
Eden zmed več večih in srednjih posestnikov ipavske doline.
Od gorenje Soče 27 aprila. »Kadar bodo konje kupovali za vojsko" — je modro odgovoril profesor zgodovine nam rado-veduim i prašajočim učencem, če bo res kmali vojska. Mož je imel svoj prav. Ako bi ga bil pa kdo prašal, kdaj ho železnica žvižgala po soške j dolini i čez Predil, bil bi gotovo enako modro odgovoril : kadar bodo kopali premog pod Krnom ali na Ma-tajurji za hlapon. Po vsej dolini ga še nikjer ne kopljejo, a iskati so ga uže začeli. To nam daje novo upanje, da se nek resno misli na Predilsko železnico.
O potrebi i važnosti te železnice se je pisalo i govorilo uže toliko, da več o njej govoriti bi se pač reklo vodo nositi ne v Sočo ampak v morje. Zato so Beljačanje, ki so te dni v novo podali ministerstvu prošnjo za to železnico, prav storili, da le kažejo na prejšnje razloge i prošnje i na lastno vladno priznanje i spoznanje.
Človeku, ki ne vidi za kulise »kako se uklanjajo zlafmu bogu" pač pamet za staja, zakaj da nimamo še nove železnične zveze med morjem i severnimi deželami čez Predil. Ko se je dovolila Rudolfova železnica po Gorenjskem, izrazil se je znan gorenski politik, da v Dunajski lesenjači gre vselej bot za bot. No, našim tamošuim možem je tedaj še vselej manjkalo, kar bi dali v bot za to železnico; alj pa iz boljšega razloga nočejo nič ponuditi za njo, ker preudarjajo, da je sploh državi (v po-speh kupčiji i dr.) gotovo toliko potrebna kot posebej našej deželi. I tako je! Boje 68 številk se je leta 1873 izbrisalo iz zapisnika austro-ogrskih bark. Bes te plen-taj, ko bi notranje dežele imele* več zveze z morjem, bi se vendar kaj tacega ne slišalo, kali?
Veseli smo bili vsi dolinci i morda še več druzih, ko je naš drž. poslanec pra-
spremembo v njenem obnašanji. Uboga reva! Smili se jej zaničevani i teptani rob i ker mu telesne svobode podeliti ne more,' skuša mu vsaj dušno svobodo pridobiti. Priporoči ga škofu, koji ga rad v kratkem med verne sprejme. Spoznavši skrivnost Evfe-mijino i nakane Sempronijeve : »dan osvete je napočil, zadostuje mi krv Valentove rodbine!" vsklikne strastno njegovo srce.
Noč čim temnejša prihaja, kajti mesec prikrivajo pogubonosni oblači. Ničesa se ne sliši po ulicah, le od daleč se sem ter tija odmeva korak zapoznelega, koji prej kot mogoče pod varno streho svojih penato? hiti. Treso se devici. Kaji zastaja.
»Kaji !* šepeta Evfemija, »Kaji, brate!*
»Tu sem tu!* oglasi se zamolkel, jeze se tresoč glas, »golobica, oj ! vendar si padla nehotè v ojstre kremplje jastreba. Ha!*
»O Kriste! Sompronij!* onemogla se zgrudi.
šal vlado, če misli ali ne uže letos na to železnično zvezo; še boljše pa je dola našemu srcu interpelacija grofa Belrupt-a, ki je določno prašal, če misli ministerstvo uže letos predlagati zidanje železnične črte Ins-' bruk-Bludenz i pa Trbiž-Gorica i če ne— zakaj ? Radovedni smo odgovora. “No, ker se uže slede premogove žile, pričakujemo ugodnega odgovora. Tudi se bo za to železnico večina glasov v državnem zboru pridobila menim lahko brez botanja, ako se vlada pri tem hoče ozirati na dovoljeno državno podporo. Res, g. državni poslanec naših velikih posestnikov je rekel, da južne dežele rflcnda ne marajo za to podporo, pa kolikor glav toliko misel. Vsakako nekteri Tominci bolj praktično mislijo ko on. Tu-kajšnim ljudem pa, ki so druga leta hodili v svet delat, bilo bi delo doma letos toliko bolj zaželeno, ker ga drugod ni prida dobiti. Tako mislim jaz i muogo druzih.
Ogled.
Avstrija. Ako imaš težavno delo o-praviti, stori prvi korak, pri drugem koraku ne boš več tolike težave občutil. Tako ste si mislile tudi naše zbornici drž. zbora, ko ste se lotile obravnave verskih postav. Ko ste končali in sprejeli prvo versko postavo, jim gre pri drugih delo dobro spod rok, kakor bi šlo „per Darnpf". V gosposki zbornici so med tem obravnovali že drugo versko postavo in jo tudi sprejeli 24. t. m. tako, kakor je prišla iz rok poslanske zbornice. Zoper njo so govorili Lobkovic, Rauscher in Schwarzenberg, za njo pa baron Hein. Znano je našim bralcem, da vsled te postave so cerkvena premoženja, vže tako z davki in raznovrstnimi dokladami čez in čež obložena, v veliki nevarnosti, da postavno zginejo in ž njimi tudi njih lastniki ali užitniki posebno redovi in samostani. Zanimivo je to, kako sta kardinala Rauscher in Schwarzenberg v svojih protigovorih povdarjala, da cerkev bi bila rada po svoji moči pripomogla z doneski za povišanje plače nižje duhovščine, ako bi vlada le bila hotela, ž njo se po-razumeti.
Kardinal Schwarzenberg posebno je omenil, koliko so že žrtvovali avstrijski iškofi v pomoč nižje duhovščine in da bi
»Da! Da, Sempronij sem! Ljubica, ženitni n o ti bom napravil, kakoršne še no-benej nij Himenej pripravil. Ha! krasna deva, tu so priče, tu je zvesti Kaji, tu je mili oče, lej vsled ginjenega srca niti besedice ne more spregovoriti a vsejedno: ave sponsaL" doni porugljivi glas med tem ko dvoje krepkih sužnjev s Kajem v-red devici zgrabijo, trdo zvežejo pri svitu nočne svetilnice. Hudi pritisek zdrami Ev-femijo, njene oči zagledajo osvete skrčeni obraz Kajev, žalostno zaječi:
»Ah ! Tudi ti, brate ! Moja kri naj nad te ne pride."
Kot besna zver zarujove nesrečni rob, spusti se ir beg i drugi dan ležalo je truplo oblečeno v robsko obleko kraj memo Dgleja tekoče reke Nadiže.
(Dalje prih.)
radi še žrtvovali, da se le oskrbovanje cerkvenega premoženja cerkvi prepusti, ktero premoženje v rokah državnih uradnikov, kakor znano, močno hira. Tako mora država verskemu zalogu češkega kraljestva vsako leto 14000 gold. dokladatijta deficit, rekel je kard. Sch., prevzamejo radi škofi češkega kraljestva, da se le njim prepusti oskrbovanje. Obrnili so se tudi posamezni škofi večkratov do ministerstva, naj bi v tej zadevi ž njihovim porazumoin kak korak storilo, pa odgovora niso dobili.
Nič manj je minister Stremayr trdil v odgovoru, da vlada se ni zamogla poraz-umeti se škofi. Odgovor na predloge škofov, je pričujoča postava, ktera ni nobena konfiskacija cerkv. premoženja, ampak namerava le zboljšanje plače nižje duhovščine. — Da, zboljšanje plače nižjih duhovnikov je le pretveza, s ktero misli Stremayr, kakor nekdaj se svojimi groši, nevedne slepiti; namen prave postave pa je, samostalnost nižje duhovščine spodkopati, posebno pa narodno duhovščino ob ves vp-ljiv pripraviti.
Tretjo versko postavo namerava gosposka zbornica sprejeti tudi po predlogu zbornice poslancev, katera jo je obravnavala 23. t. m.
Naši Mladoslovenci posebno morajo zadovoljni biti, kajti poročevalec o tej postavi je bil — dr. Razlag, njih ljubljenček. Razlag-ov govor, pravi ironično „Slov.", je ministru Stremayr-ju tako dopadal, da se je sam besedi odpovedal.
Pri vsim tem, da gre liberalcem popolnoma po njih želji, tlači jih neka strina mora, da bi predložene verske postave ne bile še dovolj močne, cerkveni vpljiv uničiti in da bi konkordat (horribile dictu) ne ustal čez noč od smrti.
Radeče, bukve, kterih so vladni organi tako željno pričakovali ter že naprej ozna-novali, kakor bi imela nova repata zvezda zasijati in razjasniti zagrinjalo diplomatičnih skrivnost, je vender prišla na svitlo. Pa jojmene! kako kisli so obrazi vladnih organov. Zapopadek »rudečih bukev" — v štirih razdelkih — so zgolj gospodarske in kupčijske stvari, o politiki pa ne najdeš le ene pomenljive besedice. Tolažijo se vladni organi, da bo Andrassy ustmeno popravil, kar je pismeno zakrivil.
Ogrsko. Delegaciji zborujete v Pešti prav mirno do zdaj. Le-to srbi liberalne Madjare, da so zaostali v verskih zadevah za Cislajtanci. Zato je 25. t. m. cerkvena politična komisija drž. zbora naročila posebnemu odseku 7 udov, da izdela načrt postave za civilni zakon. No! zdaj bo pa konec vseh denarstvenih zadreg na Ogrskem (??).
Vnanje države, ^panjska. Iz bojišča nimamo nobenih novih poročil. Neki telegrami od 23. in 24. t. m. so sicer poročali, da se je streljanje pri Bilbau zopet pričelo, kar se pa ne potrdi. »Germania" je namreč 24. t. m. izvedela, da se bode boj brž ko ne pričel 25. t. m. drugi listi poročajo : Boj bo strašen; brezštevilni prostovoljci vsak dan prihajajo k kraljevi vojni. Ali se je boj res že pričel, ali ne, se še ne ve, toliko pa je gotovo, da bi bili republikanci reč že razširili po celem svetu,' ko bi bili le količkaj dosegli.
Domače novice.
(Konkurs) za faro S. Petra na Soči razpisan je do 1. junija t. I.
(Umeri) je 22. aprila v. č. g. Anton Zbona, zlatomašnik, fajmošter in dekan v pokoji v Gradci.
(Vabilo). Bratovščina vednega češčenja presv. K. T. napravi razstavo izdelanih in za revne cerkve namenjenih cerkvenih oblačil in potrebščin v drugi polovici meseca maja. Pridržimo si za časa razstave obširno besedo o tej zadevi spregovoriti, zamoremo pa že danes prijatelje cerkvene umetnosti zagotoviti, da bode razstava, akoravno so letos bolj pičli dohodki, nego druga leta, marsikako lepo delo kazala. Vabimo toraj uže danes prijatelje tega zavoda, da razstavo obiščejo, posebno pa vabimo in prosimo, da naj tisti, ki imajo od doneskov udov kaj poslati, takoj to storijo.
(Prvi in zadnji.) Županstvo našega mesta izdalo je 25. febr. t. 1. imenik vsih vo-lilcev podpisan s firmo županovo. Da je bil imenik silno pomanjkljivo sestavljen, da se je reklamovalo na obe strani, da jih je bilo veliko volilcev izpuščenih veliko nevolileev pa podtaknjenih, tega se je vsak volilec lahko sam prepričal. Gotovo pa ni vsakdo zapazil slučaja (?), v kakem redu sta na drugi strani i-menika tiskana dva imena. Gvulai Conte Sa-
«r
muele prvi in zadnji Gollmajer Andrea Princ. Arcivescovo. Od prvega ne povem, da je — a od druzega povem, da je knezonadškof. V večini bivši klerikalen mestni zastop tega ni zapazil—kali ? Si in viridi.......in arido quid
fiet?
(Šolske novine.) Sl. deželni odbor je v seji 17. t. m. imenoval gosp. Fr. Kuralt-a, ki je bil dosedaj oskrbnik na Štajarskem, za adjunkta na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole. G. Kuralt je dovršil kmetijske študije na gospodarski akademiji v Og. Aitenburgu.
(Mestne volitve) so se za liberalno stranko ugodno izvršile, izvoljeni so z večino glasov: dr. Jože Mavrovič 248, dr. France Ver-zegnassi 245 in Kovačič Janez 244 od 384’gla-sovalcev.
(Beseda na korist „narodnemu domuJ v Novemmestu) vršila se je pretečeno saboto po programu, kterega smo zadnjikrat objavili. Nek dopisnik ljubljanskega S. N. ne more drugače pisati, kakor da pika konservativne narodnjake in ščuva in hujska, da bi zopet razpor naredil. Po našem mnenji čitalnica ni ni Sočina, niti Glasova, udje niso ni Sočani niti Goričarji, ampak čitalničarji. Vedno kričite, da naj se ne nosi politika v to nepolitično društvo. Prav! Pa nikarte vi je nositi. Koliko je bilo konservativcev nazočih, koliko ne, na tem ni toliko ležeče. Marveč je ležeče na tem, da se program slovesnosti primerno izpelje, kar pa ni mogoče reči gledé petja pri tej besedi. Bilo je — kar menda liberalci sami tajili ne bodo — izvzemši baritonista slabo. Menimo, da je zadosti, če konservativci sploh podpirajo to narodno društvo in tudi smemo reči, da so pm nekteri konservativni a ne rimsko-narodni možje darovali spodobne doneske za narodni dom Novomeški. Zakaj tedaj tako ostudno pikade?!
Razne vesti.
— Številke govoré — Lani se je vzelo v cesarsko vojsko v Cizlajtaniji 53.116 novincev, od katerih je znalo pisati 27.020; a v Tran-«lajtaniji 38.915 od kojih je 12.979 pisati znalo. Od vsacih 1000 novincev je znalo pisati v dolenji Avstriji 985, v Šleziji 946, v gorenji Avstriji 893, na Češkem 810, na Salisburškein 756, na Štarjerskem 755, na Moravskem 671, na Koroškem 581, na Tirolskem 366, na Primorskem 307, v Gališkera 115, na Kranjskem 106, v Bukovini 89, v Dalmaciji 43; na Ogrskem 358, na Erdeljskem 149 na Hrvaškem in Slavonskem 143. Števila govoré dovolj jasno kje je veči potreba šol. — Slehernemu bralcu obudé ta števila neko misel. Naj povem, kaj si jaz mislim. Ako bi se od 92 za vojsko prev-daijenih miljonov odbil sedaj v mirnih časih samo en miljou, pa se odločil v podporo ljudskim šolam, ali bi se ne prihranil samo pri vojski za 10 ali več let ta denar? Koliko bi se pa v drugih strokah prigospodarilo?
— Za nemškutarje. — Na Dunaji bo od 29. jun. do 1. jul. zbor nemških klobučarjev. Glavna točka dnevnega reda bo razgovor o „nemškem klobukuu. Ako bo ta klobuk tako Širok, kakor je dolg nemški jezik — prosit!
— Pri krstu je dobila hčerka nadvojvode Karola Salvatorja in nadvojvodinje Marije I-makulate sledeča imena: Marija Antonjeta I-makulata Jožefa Ferdinanda Tereza Leopoldina Frančiška Karolina Izabela Januarija Alojzija Kristina Apolonija. Krščeval jo je kardinal vikši škof Ravšer, botra ji je bila nadvojvodinja Marija Antonjeta Toskanska.
— Društvo za povzdigo čebdoreje na Šta-jarskem je organ enakega društva na Kranjskem „kranjska bučelau odi. jul. za svoj društveni organ imenovalo.
— C. kr. gimnazij v Gradci obhaja 30. jun. 1874 svojo 300 letnico. Slavnostni program je; Predvečer ustmena produkcija, razstava šolskih izdelkov in muzikalična akademija. — 30. jun. Velika maša v stolni cerkvi, zborovanje, skupni obed in za učence zabava na vrtu. Odbor namerava izdati primeren album sé slikami vsih sedanjih in bivših profesorjev in učencev.
— Vinorejci ! Ne pozabite o pravem času prav pridno žvepljiti trt, da pridelate kaj viha. Ako hočete, da Vam Bog pomaga, pomagajte si sami. Na delo toraj.
— Potrebno. Na Kranjskem se je osnoval poseben odbor obstoječ iz sledečih gospodov: Prošt dr. Jarc, dekan Brolih, Jeran, Smrekar in Klun, da oskrbi priprave za poduk prihodnjih orglavcev. Takega poduka bo kmalo rilo potrebno, Učitelji se odpovedujejo orglanju ali tirjajo pretirano odškodnino za ta posel. „Slovenecu obširno razlaga, kako naj bi se ta važna naredba izpeljala in prosi za dotične nasvete. Tudi pri nas na Goriškem bi kaj ta-cega ne škodovalo.
— Za zvonove na sv. Gori daruje du-
hovnija Banjšice sv. Duha zopet 9 gobi.
r ' •
— P. n. gospod ji naročniki in prijatelji našega lista se vljudno prosijo, uaj zaostalo naročnino in kav imajo še posebej plačati za oznanila itd. prej ko mogoče opravništvu doposlati, blagovolijo da zomore tudi ono svoje dolžuosti spolniti.
Borsni kurzi na Dunaji	30. aprila, gl. kr.
Enotni drž. dolg. v papirju	. .	69.10
„	„	„	„ srebru	. .	73.65
Drž. posojilo leta 1860	. . 103.25
Akcije narodne banke . .	. . 972.—
Kreditne akcije ....	. . 212.25
London 		. . 111.80
Napoleon d’ or		. .	8.98
Cekini		
Adžjo srebra		. . 106.15
Oznanilnik.
Pri čuvaju čitalnice v Gorici je sledeče dober kup naprodaj:
Zg. Danica let: 1866-1867-1870-1871 1873.
Novice let: 1867-1868-1871. #
Primorec: II. tečaj 1867.
„ IV. tečaja štev. 1	14
let. 1869.
Brencelj : III. in IV. letnik. Besednik let. 1871.
Narodni koledar slov. matice 1.1867-1868-1869.
A. J. Murkov Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik. Vse terdo-vezano.
\
Orasi redni občni zbor
.	'i »
delničarjev prvo občne zavarovalno Ranic.o
»SLOVENIJE"
bo
28. maja 1874, popoldne ob treh v dvorani čitalnice v Ljubljani.
Vrsta razgovorov:
1.	Poročilo o stanji društva.
2.	Poročilo računskih pregledovalcev o pregledani bilanci.
3.	Določenje vrednosti znamek nazočnosti (Prhsenzmarken) za opravilni svòt.
4.	Volitev udov opravilnega svèta in štirih namestnikov.
5.	Volitev računskih pregledovalcev in dveh namestnikov.
6.	Predlog opravilnega sveta, da se prenaredi § 54. pravil tako, da se bo glasil tako-le:
*§ 54. Občni zbor za eno leto izvoluje tri v Ljubljani in okolici bivajoče akcijonarje in dva namestnika kot pregledovalce, kterim je nalog bilanco in knjigovodstvo pred občnim zborom pregledovati in temu poročati o njih: členon tega odbora mora ravnateljstvo potrebna razkazila predlagati.
O stanu in kakih opazkah se ima napravljati zapisnik, kterega ravnateljstvo v prihodnji seji predlaga opravilnemu svétu.
Opravila pregledovanega odseka se pričnč 3 tedne pred rednim občnim*zbo-rom in se končajo z njegovim sklepom. Tega pregledovalnega odseka poročilo, ki se mora podati občnemu zboru, mora se predložiti opravilnemu svótu najkasneje 8 dni pred občnim zborom.
Členi pregledovalnega odbora dobivajo znamke v dokaz nazočnosti enolike vrednosti z onimi opravilnega svéta.
Po § 24. pravil ima vsak delničar, ki je vsaj 6 dni pred občnim zborom pri glavni biagajnici vodstva vložil svoje delnice in dobil za uje na ime pisano potrdilo, pravico nazočnosti in glasovanja pri občnem zboru.
Posestnik ene delnice ima eden veljavni glas, pravice do več od 40 glasov ne sme noben delničar niti v svojem imenu, ne po pooblastilih zahtevati.
Pravice do glasovanja pri občnem zboru se sme delničar ali osebno ali po pooblaščenji druzega delničarja, ki ima pravico do glasil posluževati. Ženski spol glasuje po pooblaščencih, varovanci in juridične osebe po svojih postavnih, oziroma pravilskih zastopnikih, čeravno ti niso delničarji.
Delničarji, ki hočejo priti k občnemu zboru in poslužiti se pravice glasovanja, se tedaj vabijo, da vložijo svoje delnice najdalje do 20. maja I. 1874 pri glavni biagajnici banke „Slovenije" v Ljubljani proti prejemnim potrdilom, in sprejmó opravičevaine liste.
V LJUBLJANI, 19. aprila 1874.
*	.	.	#	i
Opravilni svét prve občne zavarovalne banke „ SLO VENIJE “.
J
Odgovorni izdavateij in urednik: ANTON VAL. TOMAN — Tiskar: SEITZ v Gorici.