Tebi velja naš iskren pozdrav! Poštnma plaCana v gocovim G L A S I L 0 Ceaa 10 dic Leto III Ljubijana, 18. januarja 1953 Stev. 1 rez boja ne bomo uspeli V$i aktivisti, pa tudi vsi ostali tlani Zveze komumstov in Zvezt studentov na umverzi in vtsokih soiah vedo, da je dobrsen del čla-nov Zveze studentov pasiven. Res, v nasih Zdruienjih je vclanje-nih vrsta Ijudi, o katerih smo stal' no razmiHjali in iskaii čim botjsib metod, da bi jib pntegmli k mten-tivnemu političnemu detu ali pa vsaj zainieresirali za vsakodnevno borbo na ideološkem področju. Uspebi teh naiih naporov so bili Večjt ali manjši, nedvomno pa drži, da nikjer nt zadovoljivi ali celo razveseljivi. Vrsta oblik, ki smo jih uporabljali — predava-vanja, studij aktualnega politične-ga materiala, diskusijski krozki itd. — navadno ni rodila želje~ nega uspeha, Za politično doga-janje nezainttresirani studentje, nečlani, pa tudi ciani Zveze hu-dentov običajno v teb oblikah ni-so videli nekaj, kar bi jih zainte-resiralo in pritegnilo k politične-tnu izživljanju. Zato bo prav, če poizkusimo razčleniti dosedanje uspehe na tem području in posre-dovati najboljše oblike agitacijsko propagandnega deia, ki so se ob-nesle v nekaterih Zdrnženjih, tudi tistim, ki na tcm področju do se-daj niso dosegli večji uspehov; Na nasi umverzi živi posebna %/rsta hudentov, ki jib politično dogajanje ne zanima. Ti Ijudje so v vehki vcčini vctanjcm v Zvezi hudentov, ker vidijo v tem goto-ve koristi. obenoo pa tudi nimajo kakih nasprotnih mišljenj, ki bi jim članstvo v Zvszi onemogotaia. Tudi pozneje, ko bodo odsli z umvtrze v produkcijo ali na gim-nazije kot vzgojiielji, bo poluič-no življenje teklo mimo n]ih. Prav gotovo tega nc smtmo dopustiti in jib morumo ie zdaj, dokler so v nasi organizaciji, vključiti o aktiv-no politično delo. Toda — kako? Prcdavanj o aktualnih in politič-nih temah navadno ne obiskujejo, če pa ?e to ftore, na nji^ ne sode-lu)e)o aktivno. Ideoloskih diskusij-skih krožkov ne posetajo, saj jih teme, ki se na njib obravnavajo, ne zanimu]o. Štndijski ststanki, na katerib se predeluje aktualen političen material, so zanjt: neza-nimivi in večkrat prisiljena oblika. Kako torej »priti do živega* tej vrsti studentov, kako jih zatnte-resirati za politicne probleme /n končno, kako jib vključiti v pru-ces razvoja Zveze štndcntov, v katerem naj aktivno sod-rlujejo? Izkušnje nekaterih Združenj in manjsib enot Zveze studentov ka-žejo, da je ves ta del njihovega članstva, ki je btl pasiven, za-živel takrat, ko je Zvcza stopi-la v aktivno borbo z ideoloskimi nasprotniki. Se več: ta del je pred-Stavljul pomemben faktor, za ka-terega sta se borili obe plati: ko-mumsti na. čelu ZŠJ na em strani in njihovi ideoloski nasprotniki — vecinoma klerikalci — na drugi strani. Vsak se je namrel jasno za-vedal, da je njegova zmaga odvis-na od tega, če na svojo stran pri-dobi neopredeljen del studentov. Te izknmje govore v prid mi-sli, da je aktivna borba z nasprot-niki obenem najboljsa metoda za ak.t\v'i>ac'i]O apolitičnih članov ZŠJ in ostalih Undentov, ki v Zvezo niso včlanjcni zaradi neza-nimanja za poiiticno dogajanje. Borba med obema nasprotmma ideologijuma jih namrei zaintere-sira in opredeli na eno ali drugo stran. Na katero stran — to pa je stvar komunistov in ostaltb ideo-losko jasno usmerjenih članov Zveze sttidcntov, ki v tej borbi na-stopajo običajno proti klerikalcem ali kominformistom. Če operira-mo z zadosti argumentranimi dej-stvi, je nasa borba osnovana in podprta 2 znanstvenimi dokazi> putem je jasno, da bo nasprotnik pogorel in bo neopredtljeni del "studentov na nasi strani. Združenja, ki se trajno borijo x apolitičnim delom članstva, naj razmislijo o teb izkusnjab njibovih kolegov. Če bodo odbori pravilno zgrabili stvar, bodo obenem z razkrinkovanjem nasprotnikov doscgli tadi aktivizacijo apolitil-nega članstva. In če $e pokaie metoda kot uspesna, bo tnorala postati trajna in stalna V delu Zveze studentov. Pozdravljamo novi ustanovni zakon Ljubljana, 14. januarja 1953. V sredo zvečer je okrog 3.000 študentov ljubljanske Univerze in visokih šol proalavilo na ma-nifestativnem zborovanju spre-jern novega ustavnega zakona in proglasitev tovariša Tita za prvega predsednika Republike. Zborovanje je otvoril pred-sednik ZSJ tov. Urbanc Hinko. Tovariš Mikuž Vlado je v krat-kem govoru označil pomen sprejema nove ustave in izvo-lltve predsednika republike. Poudaril je, da starega ustav-nega zakona ne ukinjamo zato, ker je bil napačen. Nov ustavni Zakon narekuje višji politični nivo prebivalcev naše države. V imenu društva visokošol-skih prolesorjev je pozdravil zborovanje študentov prorektor Prvi kongres indijsksh študentov Nacionalna Unija indijskih študentov je imela v dneh od 31. dec-mbra pa do 4. januarja letos svoj prvi letni kongres. Po poročihh študentskega lista »NUS of India« iz Ahmedabada je na kongresu okrog 250 dele-gatov zastopalo nad sto študent-skih zvez z raznih univerz in visokih šol. Ker je socialni položaj indij-skih študentov kljub vsem me-ram indijske vlade, ki se trudi, da bi ga izboljšala, še vedno zelo težak, je kongres poieg raznih organizacijskih vprašanj reševa) v prvi vrsti problem socialne in zdravstvene zaščite študentov. Zdrastvene razmere med indijskimi študenti so že večkrat privedle WUS (World Un>iversity Service), da je po-sredovala. Zastopnik te organi-zacije je potrdil obljubo, da bo WUS podprla gradnjo medna-rodnega študentskega doma v Delhiju. Posebna komisija je obrav-navala mednarodne zveze Na. cionalne Unije, ki se zaradi ve-likega zanimanja evrop&kih štu-dentov za Indijo, vedno bolj krepijo. Prav bi bilo, ako bi tudi Zveza študentov Jugoslavi-je vzpostavila z indijskimi štu. denti tesnejši stik. Imamo novo mednarodno študentsko unijo Medmarodna študentska konferenca se pričela v Kop^nhagen !€ U Sodelovanje med študentskimi organizacijam) posameznih držav je icredno živahno. Razmahnilo se je zlasti v zadnjib letih, ko je večina Nacionalnih študentskih unij zapustila Med-narodno zvezo študentov, ki je postala orodje kominformov-ske centrale v Moskvi. Ta organizacija je zaradi svoje diskri-minacijske politike do jugosiovanskib študentov in Ljudske mladine Jugoslavije izgubila vse simpatije ter ugled v medna-rodnem študentskem gibanju, kar dokazuje zlasti neuspeh tako Imenovane »konference enotnosti«, ki je bila pred meseci v Bukarešti. Udeležile so se Je le delegacije iz vzhodno-evropskih držav in brezpomembne kominiormistične skupinice iz nekate-rib drugib držav. Ob vsem tem Je razumljivo, da so posamezne nacionalne Stu-dentske unije stremele vzposta-viti med študenti sodelovanje na enakopravni prostovoljni os-novi. kjer ne bi dominirala ena organizacija, ki bi vsiljevaia enostransko stališče drugim or-ganizacijam. Takšno stremlje-nje je prišlo do izraza ze v ja* Živahna ideološka delavnost ra pravni fakulteti Dcsfcirftirali snta o novem izslavnem obravotavali malerial šesfega Ustanovili smo ideolo*sko stro-kovnt klub, čigar vodstvo je dolž-no na osnovi perspektivnega pla-na, ki ga je skupŠčina osvojila in trenutnih aktualnih potreb, pnre- -sa ravnavanje ekonomskih proble-mov, novih nalog tei vloge ZKJ itd. Da bi bile diskusije uspešne, smo pripravili za vsako po nekaj tem s tezaini in izborom literaturt, jati predavanja in organizirati di- Jn pride v poštev, kar naj bi dalo skusije ter pritegniti čim več štu-dentov. Dosiej smo imeli diskusijo o novem ustavnem zakonu pri ka-tcri je sodeloval tudi rektor uni-verze prof. dr. Ruse). Zelo plodna boljši pre^led in globljo obdelavo tako ob^irnega materiala. Poleg kongresnega materiala pa bomo v januarju ali v II. semestru predelali tudi material z zaseda- je bila iudi diskusija o zakonu o nja Ljudske skupščine (diužbeni univer^ah, kjer je bilo v živahnj diskusiji osvojenih več dodatnih predlogov k zakonu. Večina teh predlogov se tičfe pravice šruden-tov, ki so po sedanjem osnutku tega zakona precej zapostavljeni. Najvažneiše pa je sedaj obravna-vanje materiala VI. kongresa Zve-te komunistov Jugoslavije. Za uvod je bilo predavanje tov. Re-genta, k ie iz bogatega kongresne-ga materiala izlocil in obdelai naj-važnejše značilnosti tega zgodo-vinskega kongresa. Diskusija naj bi bogato kongres-no gradivo podrobno obdelala plan za leto 1953, novi ustavni zakon itd.). Akademski plesni kluh ustanovljen Pred nedavniin je bu na na-ši Umverzi ustanovljen Aka-demiski plesni klub, katerega namen je prirejati plesne teča. je za žtudente, razgibati dru-žabno življenje študentov, gojii-ti družabne in mod€rn« plese, vnašati v svoje delo osnave na-rodnih plesov in prirejati tur-n'irje ~ . - . j. , ••• 1 „ Klub 1e že organiziral začetni- Tako v prv, d.skusi)i obravnava- Jadaljevilni tefiaj. kl se mo usti del matenala, ki je v zvezi , " J , .J, . z zunanjo politiko v nadalinjih vrstta po dvakrat ted^ko V daj so tudi osnovali »Koordina-cijski sekretariat« nacionalnib študentskih unij, čigar naloga Je bila: pomoč v razvijanju so delovanja tned študentskimi or-ganizacijami. Delegacija Zveze študentov Jugoslavije ]e na edinburški konferenci predlaga-la resolucijo o principib, na ka-terib naj temelji mednarodno študentsko sodelovanje. Jugo-slovanski predlog je konlerenca osvojila, kajti izražal ]e vsebl-do in smer dela, ki so ga putr> dile izkušnje v mednarodaeu) sodelovanju. Ze samo stiki Zveze študentov ljubljanske univerze in visokih šol z drugimi univerzamj so bili nadvse plodni. To nam dokazu-jejo športna tekmovanja v Bad-gasteinu, Kranjski gori in Cha-monixu, mednarodni študentski festival v Ljubljani, izmenjava študentskih listov in drugih pu-blikacij, sodelovanje Ijubljan-skih študentov - esperantistov s podobnimi organizacijami v dru-gih državah, ekskurzije in teh-nične prakse, obiski študentov pri nas, udeležba na ;različnih seminarjih itd. Zato bo delegacija Zveze Stu-dentov Jugoslavije na mednarod-ni Studentski konferenci v Ko-penhagnu, ki bo od 11. do 18. januarja, postavila lepe uspehe tako v svojem notranjem delu, kakor tudi v mednarodnem so-delovanju in utrjevanju prija- Zahava madicincev Po dolgem čakanju so tudi medicinci pripravili zabavni ve-čer, In sicer v menzi »Gradisa«. Dobro razpoloženje je med član-stvom utrdilo željo, da bi odbor Združenja večkrat priredil po-dobne zabave. ljubljanske Univerze dr. Gorazd javljamo. Po zaključku tega Kušej. zborovanja so študenti odšli na Z navdušenjem so študenti Ijubljanske ulice in se udeležili sprejel; pismo, ki so ga poslali mar..isestacije pred hotelom maršalu Titu in ga v celoti ob- Union. tomA&l TOVARI* TITO! OB VASl IZVOLITVI ZA PREDSEDNIKA FEDERA-TIVNE UVDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE VAM STUDENTl LJUBLJANSKE UNIVERZE, VISOKIH SOL IN AKADEMU, ZBRANl NA VELIKEM MANI-FESTACIJSKEM ZBOROVANJU IZ SRCA CESTl-TAMO. KOT NAM JE BILO V BORBl, TAKO NAM JE TUDl V GRADITVI VASE IME SIMBOL SVO-BODE TER SUAJNE BODOCNOSTl W SRECNl SMO, DA BOMO PRAV POD VAŠIM VODSTVOM IZPOLNILI VSE ONE NALOGE, Kl JIH PRED MLADO INTELIGENCO SOCIALISTICNE JUGO-SLAVUB POSTAVLJA ZGODOVINA. VEMO, DA BOMO Z VAMl IN VSEMI DELOVNIMI LJUDMI JUGOSLOVANSKE DOMOVINE V NASl TEZKl BORBI USPELl PRAV ZARADl TEGA, KER IMAMO VAS. ZATO SE PRIDRU2UJEMO ZELJAM VSEH DRZAVLJANOV NAŠE ZVEZNE REPUBLIKE, KO VAM 2ELIMO MNOGO MOCl 1N USPEHOV V NA-ŠEM SKUPNEM BOJU ZA SREČNEJSO BODOC-NOST NARODOV JUGOSLAVIJE. ŠTU D E N Tl LJUBLJANSKE UNIVERZE, VISOKIH SOL IN AKADEMIJ. V cfanašn v ¦¦ «r Kopenhagen — borza in Christianborg. Nova mednarodna študentska imija bo :j, Lukanc m Čop o študentih v razgovoru % našim športnim urednikotn O problemili MEDNARODNEGA O&DELKA piše Pavle Šegula ) Sua z hihco na jarmak huodiuacc o cfelu akadeirtska foiklorne skupisie Naš literarni feljton Vlado Žlajpah ivojaškivzgoji berite OB ROEUinv čSanfcu MATURANTI NAJ SLUŽIJO VOJAŠKI ROK Mariboru Kdor je bil na obeh zborova-njih mariborskih študentov, je moral dobiti občutek, da je pri vsej stvari nekaj narobe. Znano je, da je klub mari. teljskib vezi z ostalimi študent-skimi aacionalnimi unijami. Prireditelj te konference —; nacionalna unija danskih štu-dentov, je povabila na posvet študentske organizacije jz 55 dr-žav, nadalje predstavnikg raz-ličnih mednarodnih študentskih organizacij in centrov ter za-stopnike UNESCA. Vabljene so tudi orgamzacije iz satelitskih držav, sovjetskega bioka in kom-informistična »Mednarodna zve-za študentov«. ZSJ je poslala danskim organizatorjem predlog, naj povabijo tudi »Vseindijski študentski kongres«, ki je naj-močnejša študentska organizaci-ja Indije. Predlog so sprejeli ter je tako sedaj na listi povablje-nih tudi ta pomembna študent-ska organizacija. ZSJ pa je od-ločno protestirala proti predlo-gu treh nacionalnih študentskih unij o udeležbi študentskih za-stopnikov Frankove Spanije. Proti udeležbi se je izjavilo tu-di 25 drugih študentskih unij. Kljub temu, da dnevni red konference še ni dokončno do-ločen, je razvidno iz predlogov posarneznih štuilentskih uni] in organizatorjev, da bodo obrav-navali bistvene življenjske pro-bleme, ki zanimajo večino na-cionalnih unij Med temi so brez dvoma značaj in naloge koordi-naeijskega sekretariata, ki naj v skladu s šturientsko organiza-cijo razšin svoje delo in obhko bodočega dela, nadalje socialno zdravstvene in ekonomske po-trebe študentov, metoda univer-zitetnega študija, izenačevanje in priznanje univerzitetnega sta-ža, sodelovanje z visokošolskimi forumi, študentska putovanja in zamenjava študentov ter odnos do drugih organizacij. V zadnjih treh letih so se raz-vile različne specifične oblike sodelovanja. Posameznim štu-dentskim unijam je bila pover-jena organizacija določenih ob-lik aktivnosti. N. pr.: zahorino-nemška študentska organizacija, ki je organizirala evropski štu-dentski tiskovni center pri svo-jem glasilu »Colloquium«. Druge unije so organizirale športna tekmovanja, potovanja itd. Tak-šne obhke sodelovanja so sicer pokazale določen pozitivni u-speh, je pa vprašanje, če ne bi te raziične oblike dejavnosti vo-dil kak skupnt center nacional-nih unij. Mednarodoo študent-sko sodelovanje se Je razvilo do take tnere, da Je osnovanje nove mednarodne študentske or-ganizacije postala praktična po-treba. Zveza študentov Jugosla-vije bo podprla vsak pozitiven predlog za takšno ureditev med-narodnega šiudentskega sodelo-vanja, B. Lipužič borskih študentov nastal po iskrenem prizadevanju nekate-rih tovarišev, ki so prepnčani, da rn prav, ker v Mariboru ni čutiti študentov kot skupme mladih Ijudi, ki se pripravlja za akademske poklice. ln res je nerazumijivo, zakaj bi ne opažali študentov drugod kot na vcgaiu p-ed »Aslorijo«, aU zve-Čer po kavarnah in plesih. Saj smo vendar imeli ustanov-ni občni zbor v Mariboru! Spre-jeli smo program MAK in izvolili vodstvo! Kaj torej še hoče »čve-kač«? Oglašam se zato, ker sem iz pogovorov spoznala, da jih je več, ki so obiutili isto kot jaz. Kaj bomo v klubu počeli? Kako bo stvar potekala, ko bo stekla? To sta vprašanji, okrog katerih se še zdaj vrtimo. Zdi se, kakor da sta nastali dve struji, ki stalno hromita navdu-šenje, ki je še pred kratkim bilo tako veliko. Nič čudnega se mi ne zdi, da je bil ustanovni zbor proti koncu ksj žalosten. (Nadaljevanje na 2. strani. MED NAŠIftil IZSELJENOI NA ZAHODU * Manifestacija Društva Jugo- slovanov v Franciji za franco- sko-jugoslovansko prijatelj- stvo. V ANKETI TRIEUNE o možnostih za ustanovitev Akadem-skega nogometnega klnba se bomo stnuč ali poceni in hlizu? beriie v članku SAMO DA JE na šporf ni strani Pred vpisotn na usiiverzo na| maturanti služijo vojaški rok V zakonodajnih odborih obeh svetov Ljudske skupščine je bil sprejet predlog za spremembo vojaškega zakona o vojnih dolžno-stih državljanov FNRJ. Spremenjeni zakon določa služenje .voja-škega roka na dobo 18 mesecev za vse one državljane, ki so do-končali srednjo ali njej enakovredno šolo, kakor tudi za one, ki so dokončali katero izmed visokih šol, a niso položiii izpita iz pred-vojaške vzgoje. Državljani, ki so položili izpit iz predvojaške vzgoje in nimajo dovršene zgoraj cmenjene šole, bodo služili voja-iki rok le leto dni. Zakon torej popolnoma izenaču-je one državljane, ki dokončaj« srednjo Žolo z onimi, ki dokonča- Naša folklorna skupina v Savinjski dolini Dne 10. in 11. tega meseca je Akademska folklorna-plesna sku-pina »France Maroit« gostovala v Celju, Šostanju in Topolsčici. V Celju je skupina nastopila dva-krat, popoldan za srednješolsko mladino, zvečer pa za občinstvo. Popoldanska predstava je bila do-bro obiskana, medtero ko je pri večerni ptedstavi skupina nasto-pila skoraj pred prazno dvorano. Kje je vzrok tega nerazumevanja? V Celju si nismo mogli pojasniti. Razo«?aranje pa ie bilo pozablje- VBahovič bccg. ajskitn šluefi&ntom Na prirodoslovno-matematičnj fakulteti je študentom beograj. ske Univerze predaval vodja ju. goslovanske delegatije rva ?• za-sedanju Organizacije ZN vov. Veljko Vlahovič o mednarodnih vprašanjih in o delu jugoslo-vanske delesacije na tem zase. danju. Na številna vprašanja študentov je tov. Vlahovič dal iz^rpne in bogate odgovore. Pre-davanie je vzbudiio na vsej Uni-verzi izredno zanimanje. Sestanek CO ZŠJ 5. januarja je v Beogradu za. sedal Centralni odbor ZSJ in pretresal vprašanje športa na naših visokih šolah. Med dru-gimi sklepi je bila sprejeta od-ločitev, da bo Centralni odbor predlaga) Svetu »i prosveto in kulturo pri vladi FLRJ, da naj uvede obvezno telesno vzgojo v prva dva letnika prirodoslovno-matematičnib in filozofskiti fa-kultet. Po sklepu tega zaseda. nja se bodo mše športne orga-nizacije udeležile tudi zimskih športnih iger v St. Moritzu v Svici in letnih v Dortmundu (Nemčija). V Kranjski gori bo organizirano mednarodno smu. čarsko prvenstvo Jugoslavije. no, ko smo nastopili v Topolšči-ci in šoštanju. V Topol.ščici je skupina nastopila za bolnike zdra-vilišča, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano. Tudi v Šošta-nju smo doživeli lep sprejem in še lepši obisk. Ta kratka turneja jc predstavljala za skupino dobro preizkušnjo za ostale slične nasto-pe in je dala organizatorjem bo-gate izkušnje. jo visoko Solo in to kljub temu, da zadnji pos!ušajo štiri ali pet let več predavanja iz predvojaske vzgoje. Tukaj se nam vsiljuje vprašanjc: Ali ne bi iz tega in Še mnogih drugih vzrokov bilo mno-go pametneje, da bi tudi mi vpe-ljali kot pogoj za vpis na Univer-zo odslužcn kadrovski rok odnos-no vojaško potrdilo o nesposobno-sti za vojaško službo? Kakšne prednosti bi imel tak način pred sedanjim? Nedvomno mnoge. Na Univerzo' in visoke šo-le bi prihajali resnejši mladinci, ki bi jim bil študij mnogo resnej-Ša naloga, kakor pa je v mnogih primerih sedaj. V 18 ali 20 letu bi tudi mnogo lažje služili kadrovski rok kakor morda v 25 ali 27. Po (Nadaljevanje na 2. strani. Klub dolenskih študentov V Novem mestu in bližnjl okolici je čez 70 rednih in iz-rednih slušateljev univerze, kar je precej več od predvojnega števila. Vendar se tega v jav-nem življenju ne čuti dovolj. Sicer študenti že dalj dasa raz-pravljajo o potrebi ustanovitve kluba dolenjskih visokošolcev, vendar do tega še ni prišlo. Na pobudo nekaterih študen-tov in v soglasju z UO ZSJ v Ljubljani pa so v Novem mestu pred dvema mesecema vendar le osnovali Združenje. Ceprav šteje to Združenje le 10 članov, se je resno lotilo dela. Osnovna naloga Združenja je ustanovitev Kluba visokošolcev v Novem mestu in to med semestralnimi počitnicami. Klub bo imel nalo-go razvijati napredne tradicije predvojnega študentskega giba-nja, zainteresirati študente za to, da bi s svojim znanjem po-magalj pri gospodarskem in kul-turnem razmahu svojega kraja m razvitj družabno življenje študentov med počitnicami. Združenje pripravlja z ostali-mi študenti tudi »brucovanje«, ki naj bi zbližalo študente med seboj, ter hkrati študente pred-stavilo javnosti. Za povezavo študentov z ostalo mladino se bodo dogovorili z OK LMS. Združenje je za dijake interna-nata v Smihelu organiziralo pre-davanje o izkoriščanju vodne energije, nadalje predavanje o mednarodnem političnem polo-žaju, pripravljajo pa še druga predavanja. P, I. Avstrijski štoaderati volijo 27. januarja bodo, po poroči-]u »Europaischer Studenten-spiegla«, na vseh avstrijskih visokih šolah volitve. Volili bodo odbore posameznih fakul-tet, odbore visokih šol in osred-nji odbor vseh študentskih or. ganizacij avstrijske republike. Različne študentske organizaci-je so že objavile svoje kandi-datne liste. Volitve pa ne boilo dale posameznih kandidatov, terciveč bodo volivci izglasovali posamezne študentske organiza-cije, ki bodo potem imenovale svoje predstavnike v odbore v sorazmerju s številom dobljenih glasov. Kakor pričakujeio, bo prišlo do koalicijskih vodstev na posameznih visokih šolah, ker ni niti ena od študentskih organizacij dovolj mečnrL A STRAN 2 »TRIBUNA« Stev. 1 Čestitke Univerzitetnemu od~ botu ZŠJ za novo leto Univerzitetni odbor je ob no-¦vem ietu prejel vei češtitk. Med drugimi so poslali voščila: Franc Kimovec, rekior Univerze dr. Franc Zwitter, rektor medicinske visoke šoie dr. Igor Taviar, de-kan filozoiske faivultete dr. Aima Sodnik, Ccntralm komite LMS, Centratm odbor ZŠJ, UO Z$J beo-grajske in zagrcbske Umverie, UO ZŠJ iz Sarajeva, Študcntski Iz naših združenj Ali si mar lastimo preveč pravic (Nadaljevanje 8 1. strani.) (Nadaljevanje s 1. strani.) odgovorja studcntshi Svet » Naselja Zadnja številka »Tribune« je O pravicah in dolžnostih sve-*tov bi bilo treba dokončna °bjavila članek neznanega av- mnenja šele izkristilizirati, saj J K j d j il ne vrše dežurne službe. Torej to ni bil noben samovoljen ukrep Sveta. Ce pisec članka ni dokončanem študiju bi se lahko ta- denti, ki so jih vojaške oblasti kli- koj in brez vsakega odmora posve- cale kot rezervne oficirje na orož- tili svoji stroki, ki so se zanjo no vežbo, niso v študiju preveč izobrazili. Onemogočeno pa bi tu- zaostali. Sproščen sistem študija v di bilo vpisovanje na Univerzo z. bodoče ne bo ovira za te tovariše. namenom, da se odlaga služenje Na Univerzi diplomirajo štu- roka. Ker bi vsak odslužil vojaški denti tekom vsega leta, naodslu- aJcatfemski klub Nekateri mlajši tovariši si predstavljajo klub kot ustano-vo, ki bo prirejala plese in izlete. Po možnosti bo z visoko članarino »starejših strokovnih rok še pred vpisom na visoko šolo, ženje roka pa gredo le v jesenskih ctnter iz Bologne, športno drustvo torJa- Ker smo mnenja, da je bil izvirajo vsa sporna vprašanja v bil na tem sestanku, nismo mi tovarišev« in nabiralnimi akci- bi na ta način odpadla vrsta pre- mesecih. Tako se mnogi po dipio- rPartizan«, iz Beograda, »Putnik* ta članek v glavnem preveč glavnem iz dejstva, da Pravil- krivi. Morda bi na njegov pred- jami skrbel za zabavo. Na dru. davanj iz predvojaške vzgoje, ki mi zaposlijo le za nekaj mesecev, in še rnnoge druge organizacije tet enostranski, ga dodatno osvet- nik še vedno ni izdelan. Da štu- log oprostili tudi" vse z delom gi strani pa prevladuje mnenje, sedaj v neki določeni meri tudi potem pa morajo delovno razmer- i4,nQrr>^ s« r. A-n^r,* ctr^i _,__..,.: —.= _ .-.j.*... _. _. .,---------. _ __ r.._,_.:-----•_ da je treba iz kluba narediti obremenjuje urnike, še prav poseb- je prekiniti in odslužiti vojaški no zaradi nekaterih objektivnih rok. Ker v tem primeru delovno posamezniki. Odbori združenj Ker je naS list in vsa naša or-ganiza^-ija niocno zainteresirana na tem, da cimprej urediaio ZDirc-nje naročnsicov po laxul-tetah, vabimo vse odbore zdru« ženj, aa izpoimjo svojo ouvezo in čimprej izrodjo sezname na-ročnikov Upravi našega lista. Zaradi mnogih nepopolnib in netočnih n^slovov niso redki primeri, da tovariši, ki so se naročili na nas list, lista niso v redu prejeli. Frosimo vse, da nam takoj sporocite, ako je v dostavljanju lista nastala kakS-na pomanjkljivost. Vabimo vas ki ga prireja Urednistvo na'scga lista v ponedeljek 26. januarja 1953. na Uni-verzi v prostorih Univer-zitetnega Odbora ZŠJ. Po-govorili se borno o vscbini in izglcdu nasega glasila, ter o ukrepih, ki naj bi nh pod-vzeli, da bi list izboljsali. Pridite vsi, ki Vam je naie glasilo pri srcu! Tole pa ni 8 fakultete! ljujemo še z druge strani. Povod za članek je bila pro-šnja na nekatere organizacije, da bi priskočile novo ustanov-ljenemu Studentskemu naselju na pomoč. Najprej bi opozorili na to, da so bile te prošnje v glavnem izvršene že tekom me-seca novembra. To je pred obja-vo prepovedi pobiranja prispev-kov. Studentski svet bo vedno omogočil vpogled v naše mate-rialno poslovanje vsakemu sta-novalcu doma, kakor tudi tova-rišem iz UO ZSJ, ako se jim to zdi potrebno. Avtor članka je pohvalno omenil izvršeno delo v zadnjih 2 mesecih. Imeti bi morali pred očmi, da sta dobra volja in prosti čas edini sred-stvi, ki jih mi s svoje strani lahko vložimo za kulturni in družabni razvoj Studentskega naselja in da nas tudi prispevek UO ZSJ, za katerega smo hva-ležni, nj spravil na zeleno vejo. Prva točka hišnega reda obeta stanovalcem čim prijetnejše bi-vanje. Torej naj bi bil to res dom, dentski sveti s sredstvi ne mo-rejo neomejeno razpolagati sledi že iz dejstev, da je namen že v naprej točno določen, način ka-ko bomo ta namen dosegli pa je naša stvar. Zanjo bomo pola-gali račune pred stanovalci do-ma in pred ljudsko oblastjo. Iz-gleda, da se prepiramo za oslo-vo senco in pripisujemo eden drugemu preozke oz. preširoke poglede na vso stvar. Sedaj pa še o ugodnosti čla- organi naših študentskih organi-nov študentskega sveta in UO na naselju. Na sestanku stano-valcev 17. decembra je bil spre-jet sklep, da člani Sveta in UO nekaj, kar je pomembnejše, kar bo imelo odmev tudi med pre- bivalci Maribora. V klubu naj bi sodelovali vsi napredno mi- sleči študenti, ki žele vnašati vzrokov. p razmerje popolnoma preneha, mo- k dlžj k j pp p Vojaške oblasti so sicer do sedaj ra vsak po odsluženju roka ponov- vedno zahtevale potrdila o vpisih, no iskati zaposlitev. Tudi to bi vendar pa niso v veliki večini pri- odpadlo, ako bi vojsko odslužil dl kd j žl k kj i Od obremenjene funkcionarje. Izčrpali smo snov članka. Osvetili smo ga s svoje strani. Mnenja smo, da pisec ne bi smel operirati z izrazi kot so anarhi-ja, samovoljnost in ignorant-stvo brez dokumtacije, saj s tem žali vseh 500 stanovalcev Stu-dentskega naselja. Ce bo to dopolnilo kaj dopri- sta si neslo k razčiščenju gornjih pro- dajejo, kar pač morejo: juristi, blemov in pristnejši povezavi z ekonomisti itd. — predavanja, . . . . . . medicinci tečaje itd. Clanom na rakuketi ni podpiral tega na- realno, ako so tegruti razporejem smo svojim namenom kluba nai se omosoči obisk to. mena. po stvarno dokončanem strokov- Marsikateri maturant bi v voj- nem žtudiju. Toda vsak maturant ski pridobil prvič čut odgovorno- se pred vpisom vendar odloči za svoje poglede v življenje Mari- merov posredovale, kadar je žlo vsak takoj po maturi. Od mature bora. Sodelovanje in povezavo za študente, ki so se že po več- pa do vpoklica v vojsko pa ga de- z delovnimi ljudmi svojega me- krat prepisali. Vsak državljan je lita dva ali kvečjemu trije meseci. predstavljajo tako, da dolžan, da si pridobi vojaško zna- Vojska v glavnem razporeja v nje in to čimprej. Sedanji način vojaške šole po strokovni izobraz- služenja po dokončanih študijah bi. Torej je delo lažje in bolj Studentski svet in upravni odbor Studentskega naselja. Zdravstveni fond ima nad 450 članov 3,813. is*e Nimam namena na široko raz-pravljati o delu ZF in njegovi obširni problemariki. Rad bi dal prespiš. Ali naj morda čakamo, samo nekaj pripomb in podatkov da nam bo ljudska oblast servi- za študentsko javnost. rala vse posoje za naše delo, mi pa bi rekli samo hvala lepa? Ce smo torej pristopili k temu, da postavimo skromne začetke kulturnemu in družabnemu živ- po svojih močeh spoznati zdrav- ljenju študentov v Naselju, je to samo rezultat želje ustvariti enega izmed centrov kulturnega kluba naj se omogoči obisk to. varn, predavanj na gimnazijah in stik z umetniškimi krogi. V..- ._ . v klub spada tudi polemika o kul- ^1 '" Postal vf 1 ™l° samostojen. fakulteto. Vojaski rok bo po tem turnih problernih Tudi to je eden lzmed vzrokov, predlogu služil ravno tisto jesen, Ne vem od kod je prišlami. da usPebi. na ,nfh vis?kib šolah v kat.e.ri nai bi s,e. ^P^J na faku1' sel, da se hoče na silo ustva- "1S0, taki kakržne pnčakujemo teto. Morda pa bi se da o razpore- riti neka hladna, abstraktna, ^enu ki pnhajap s srednjih jan po pnjavah za faku teto? sestankarska pošast? Nekdo pra- f.1'So "lomalo samostojm in red- To ,e samo nekaj misli, ki pa »Na fakulteti imam že do- ^V6 ,?«ijo odgovorne za svoje n.so osamljene m so bile ze vec- deio aii nedelo. krat lznescne na raznih mestih m Na univerzo pribajajo vsako ob raznih prilikah. Vsekskor bi leto mlajši tovariši in se sedaj ne bilo prav, ako bi to vprašanje te- dogajajo več primeri, ko bi neko- meljito obravnavali in ako bi vanj ga zaradi starosti morali klicati posegli tudi naši tojariši univer- na odsluženje voja?kega roka le zitetni profesorji in profesorji vi: ZF deluje od leta 1946 v obliki, ki jo ima se danes, ima pa že svo-jo predvojno tradicijo. Upravni aparat, ki je večji del stalen, skuša volj ZSJ, ni ga treba še tu!« za tuberkulozne študente. Porod- Drugi zatrjuje: »V takšni »fra-ne podpore žtudentom so presegle jarski« klub me nihče ne spra-1/4 milijona dinarjev. V polecnih vi!« je bilo^ na klimatskera Jasno je, da bo zmagalo tisto, i 880.000 din. najdeino klubu takšno vsebino gornjega sledi, da daje in takšne oblike, ki bodo zajele vse, ki se zanj zanimajo. Klub Predno * ddj sv0) T Iz P * ) i j dosedaj pa se je izkazalo, da štu- ških oblasti. šol ter zastopniki voja- in političnega dela naše študent-ske mladine zajete v študent-skih domovih. mnteriala VI. korif/resa ZK.J na geografi.fi Eina izined petih sekcij Ziveze študentov v Združenju na Pri- naša zdravstvena služba študen- tom veliko in prav bi bilo, ako bi t>o takšen, kakršni smo sami. se bolj zavedali dejstva, da veČino Brez resne vsebine bi bil brez teh sredstev prispeva država. smisla, celo smešen. Ce damo Ljudski oblasti, ki vso to akcijo nečemu svoj akademski pečat, stvene razmere med študenti in PodPira' m?ram? »"^i vso za- je to odraz nas samih. To mo. temu primerno zboljšati zdrav- hvalo in priznanje. Poleg navede- ramo vedeti. stveno zaščito za študente. Organizacija ZF Šteje danes nad 4500 članov. Ima svojo ambulanto in splošne preglede, ki jih oprav- lja zdravnik specialist, ambulanto v . - - —=--------------- . --- ----------- --^---------_ ..^,----- _........ „. —>,JW > za malo kirurgijo in kožne bolezni. P'juc, ki so od leta 1948 dalje vsa- Brez enotnosti mnenj o osnov- vega dela bo komaj mogoče na našo mladino širom Slovenije in nih žuje le 1/6 vseh dohodkov. vzdr- Zdi se mi, da nekateri štu- ,Jsi pa znaša zal denti __ Mariborčani niso resno razmislili kaj pomeni Akadem- Z novo uredbo, proti kateri ne ski klub, ki bo postal del jav-Stalni fluorografski pregledi nega življenja. 12. decembra je praznovai prof. dr. Milko Kos, najzasluž-nejši delavec na polju historič-ne znanosti svojo šestdesetletni-co. Učenci njegovega seminarja čutimo dolžnost, da se na tem mestu spomnimo njegovega 26-letnega d€la v seminarju ljub- zgodovinske delavce. Njegova zasluga je, da je bilo mogoče sprva skromni pouk zgodovine postopno razširiti z imenova-njem novih prolesorjev. Pripom-niti je treba, da so vsi mlajši profesorji te katedre njegovi učenci. Veliko je tudi število j ljanske univerze. Uspehe njego- njegovih učencev, ki delajo z V okviru ZF deluje celodnevna zobna ainbulanta. V teku $o pri-prave za uspostavitev lastnega zobnega laboratorija. Imamo zado neSa »boratonja. Imamo zado p postel, v zdravilišču TBC na kojžnjezdravljenje obolclih stu- lk TH&i kd Jet bb leto, kažep razveseljive uspehe nih načelih in brez navdušenja> borbi proti pljučni TBC. Omo- ki ide lahko le iz enotnega v-u uT zS°dnje odknvanje stali§č bo _aS klub samo ži. svezih boezenskih primerov, ta- votaril< gtanka KranJc »tudentov v Združenju na Pti- s postel, v zdravilišču TBC na jjjj rodoslovno-matematičii fakulte- G.olniku, v TopoH&ci ter v nekda- vahnem razgovoru smo poslali večinoma na specifič- " ' scpliski odbor: Cenčč njegovem nadaljnjem delu mu Z novo uredbo proti kateri ne Ivo, Kramberger Rajko, Kranjc vsi iskreno in toplo želimo bii bih k k uspehov in razvoJa! kj skrbela za zdravje ŽLuden- navezali ziunanjepolitična in nih procesih obolele Itudente. ZF tov# 5 tem bo zaključena dolgolet-eknnomska vprašanja na pro- je tudi podelil 200.000 din za do- na borba za žtudentsko poliklini- bleme iz svoje stroke ncmskii geograiiji. eko- 5 — Dragi! Mi boš prinesel I'HT-BUNO? — Niman je! — Ze zopet! — Saj jo lahko dobiš pri vra-tarju! — Tam je vedno razprcdana! Kako si sitna! — Če me imaš vsaj malo rad, sropi lepo na uredništvo in mi jo takoj naroti. Sicer se danes zvečer ne vidiva, da vešl Etektrotehniki in njihov klub Dne 13. novembra 1^52 smo se zbrali študeriti elektrotehni-ke, da se pomenimo o proble-mih družsbmga življenja r.a na-ši fakulteti in 0 tem, kako bi jih rešili. Precej časa se že opa-ža pomanjkanje družabnosti pri naših študentih. Tudi odstotek študentov na naših kulturnih prireditvah je žalostno nizek. Morda je temu krivo pomanj-kanje denarja ali časa, morda samo pomanjkanje dobre volje — in to hočemo spremeniti. Ustanovili smo klub elektrotehnikov, v okviru Zveze študentov in postene središče družabnega plačila k hranarini v diabetični ko -m borfiO dosegli ro, kar že ima-menzi m v dnevnern sanatonju jo študentje v Beogradu m Za- Visoke šolnine na Univerzi v Torinu Ko so se 1950. leta razširile v taks in taks za testiranje. Tako v Lepo uspel tečaj Kos redkih Ijev, ki vsak dan znova jejo veliko skrb za svoje učen-ce. V njem sta srečno združena znanstvenik in vzgojitelj. Mno-gostranske čestitke od znanstve-nih sodelavcev, profesorjev ia študentov ter raznih umetnikov so dokaz priljubljenosti profe-sorja Kosa. mu želimo j j^a em niestu mu želim ^ govorice, da bo izšel za- letu 1950/51 za 8.500 Lir, v letu učenci njpgOvega seminarja, ka ski osnutek o uravnovešenju 1951/52 za dodatnih 300 Lir m grebu. Napake in pomanjkljivosti? ... , „ . «„.,,,, , , ., ,„«¦,. . ........j^-vS. .^.-..j., »- Uprava ZF se zaveda tudi teh. Ta- konski osnutek o uravnovešenju 1951/52 za dodatnih 300 Lir m kor tudi ostalih seminarjev hu- ko ji do sedaj še ni uspelo organi- taks m pnspevkov, ki jih morajo v letu 1952/53 bodo vsote predvi- manjstične fakultete, da bi še zirati stalno zdravstveno kontrolo placevati studenn univerz v se- doma po zakonu dosegle 18.000 mnogo let ostal tako veder jn v študentskih domovih in menzah. vernem in južnem delu države, Lir vpisne taksc in 7000 Lir do- zdray v na!i STt6i kjer bo lah. Združenj« študentov medicine vprašanja, ki zanimajo študente Tej dolžnosti moramo v bližnji bo- (kar 3« bilo skrajno neenomo in datnih taks za testiranje brez upo- ko tudi v bodoče razvijal svoje je priredilo v jnnuarju tečaj, in na katera ne dobijo odgo- dočnosti posvetiti največ pozor- ie nuJno zahtevalo energičnih števanja internih univerzitetnih vzgojno d€i0 v korist vsemu slo- namenjen študentkam. Na tečaju vora. nosti. Nujno je treba uvesti tudi "krepov)? so mnogi upali, da bo- taks za »laboratorije, knjižnice«. venskemu narodu. j j j 50 profesorji Medicinske visoke Vodstvo tečaja bo po konča- pregled novincev ob vstopu na uni- šl dali o materinstvu, nem tečaju napravilo med ude- verzo. Občutimo tudi premajhno sedaj plačevanje taks ure- Zato navajamo kratek pregled šole predavali o materinstvu, nem tečaju napravilo med ude- verzo. Občutimo tudi premajhno d^' študentom v olajšanje, ne globalnih vsot, ki so jih plačali negi dojenčka in mnogih dru- leženkami anketo !n na podlagi podporo študentske organizacije, Pa v Pon°vno breme. Popravljen študenti torinške Univerze v zad- gih vprašanjih, za katera je nje povabilo k razpravi o vpra- prav tako pa tudj pogrešamo so- zakonski osnutek, (kasneje sprejet njih dveh letih in onih, ki so pred- med študentkami vladalo veliko šanju seksualne vzgoje v sred. delovanje posameznikov. Študent- kot zakon Ermini) je kmalu po- videne za študijsko leto 1952/53: en optimi- h i Filozofska fakulteta zanimanje. Vabilu na tečaj se njih šolah tudi naše prosvetne je se še ne zavedajo prav, da je ZF kazalv' da ie bi] p je odzvalo skoraj 150 študentk. in mladinske delavce. To inicia- ]e del študentske organizacije in zem čezmeren, še več: da sploh ni 23.000 32.000 35.000 Mnoge druge pa si tečaja zeli. tivo Združenja medicincev vsi zaključujem s pozivom: vec sode- bl1 na mestu- 2e marca 195L leta Pedagoška fakulteta s° studenti Umverze v Tonnu z Mnoge druge pa si tečaja želi- tivo Združenja jo, vendar jim je obisk otežko. najtopleje pozdravljamo in že- čen zaradi predavanj. Tečaj je limo, da bi delo, ki so ga tako vzbudil tako veliko zanirnanje, uspešno začeli, tudi v korist nas da so se pojavila vprašanja, ali vseh enako uspešno dokončali. ne bi Združenje medicincev morda tudi za študente pripra- vilo predavanja, ki bi obravna. vala vprašanja iz seksualne 158 c'anov zaključujem s pozivom: več sode lovanja. . 48 urno stavko protestirah proti Klubska soba v foloku I. Dne 7. decembra so tudi v jih ramah visoko zvišane takse, ki sprejemu novega zakona. Se-veda brezuspešno. Tako imajo danes italijanski študenti na svo- higiene in še mnoga ALI BO KAJ ZA ZIMSKE POCITNICE? Pravzaprav vse nase konferen-ce stalno obravnavajo eno in isto: stalen stik s članstvom. Torej zima je tnkuj in menda bo tega sttka takoj zoptt konec. Ali je katcra Počiitiiške zveze na kemiji Združenje študentov kemije, ki je v zadnjih mesecih močno pojačalo svojo aktivnost, je v svojem krogu osnovalo Počitni- SiCO ZVGZO« ivl S t-Cj 6 Q dllcS ZG i «JO članov in tako predstavlja eno najmočnejših vej te organizacije na vseh Ijubljanskih visokih šo-lah. fakulteti so tudi moč- bloku I na Studentskem naselju se dvigajo iz leta v leto in še celo prvič zakurili v novi klubski su- vrsto nekih dodatnih prispevkov, bi oziroma čitalnici, kjer imajo z zvenečimi naslovi »Prispevki za sedaj na razpolago dnevne ča- laboratorije, knjižnice, itd.«, ki sopise in tudi radio. Soba je svojemu namenu nikdar ne služi- opremljena zelo prijetno in jo. Ko so jim po sprejetju zakona vzbuja občutek domačnosti. znižali dodatne prispevke, so Stanovalka dvignili globalno vsoto vpisnih 21.960 31.500 34.500 Ekonomska fakulteta 23.400 33.200 36.200 Pravna fakulteta 24.600 33.500 36.500 Agronomska fakulteta 29.200 38.500 41.500 Veterina 2 29.200 38.500 41.500 Matematično-fizikalna fak. 2 26.700 36.000 39.000 Farmacija 3 30.200 40.000 43.000 Dvoletna tehnična 3 »Tone Tomšičtr gre na Šta.jersko Kakor smo obveščeni, potekajo razgovori u turneji našega pevske-ga zbora na Štajersko zelo ugod-no in bodo verjetno v kratkem tudi uspešno zaključeni. Akadem-ski zbor bo na tej turneji obiskal razen Maribora tudi Ptuj in Celje. življenja na fakulteti. Njegova jakulteta pripravila kak smncar- naloga je združiti profesorje in ski izlet v gore in na smučisča? n~ ^{^ pTeda'vanja7~kf "jih študente v trden kobktiv. V ta Tttdi Univerzitetm odbor m zznih predavanj in gostovanj centralnih kulturno - umetniških društev. stroškov in v tovariškem oku-lju. Edini pogoj, da postaneš član AKE je, da sodeluješ, pa ne samo z nasveti. ampak tudi z dejanji. Stiglic Bruno. Ie letos oditi na inozemske pra-kse. Lani naši študenti kemije niso dobili niti ene same ino-zemske prakse in resno upajo, da bo letos drugače. Zaslužek ! ! ! V Sognu v bližini Osla, glav-so v le-iO odprli prve objekte novega študent-skega naselji graditi tudi sami. Ob tej priliki je 80 občin iz vse Norveške poklonilo po-hištvo in tako pripomoglo štu- akciJL j pa, da bi bilo taks gotovo ni prijetno! Zato je Iu in ko ge odzovemo povabi. PošlJemo vsaJ manjšo la študentska organizacija Univerze v Torinu vse študentke skupino študentov na Norveško. k demonstrativnemu štrajku, ki se je vršil decembra meseca 1952. O štrajku prihodnjič; v zvezi z vso- .. T R I B D N A Glasilo Ijnbliaiiskih študentov - Odgovorni urednik: Bons MikoS. ahs tehn — Naslov uredništva in upra-ve: Trg Uevolucije 11/1. telefon 21-571 — Letna naroč-nina 200 din. polletna 105 din, četrtletna 55 din — Izhaja 3. in 18. v niesecu — Tisk Tiskarne Slovenskega poročevalca — Rokirpisov ne vračamo Štttdenti kemiie in fizike dentom iz svojih krajev, da bo do udobneJe bivali v novih do Policija sfrelja na šludente v ICa^achiju Po porofilih iz glavnega me. sta Pakistana so bile v pretek- j p tami pa primerjajte! Prvič po vojni Šiudenti Viš ie fizkuiturn e šole i% Graza v Seogradu Skupina 13 študentov Višje fiz-kulturne šole iz Graza je obiska-la Državni institut za fizkulturo v Beogradu. Višja fizkulturna šo- Studentskemu svetu na našem la v Grazu ni samostojna, ampak f fkl Štttdenti kemiie in fizike Stuese j p visiih letmkov naj se nemu- do udobneJe bivali v novih do" Ietn tednU več dni velike d«- naselju gre priznanje, da je prvič je v sklopu filozofske fakultete. i S movih Ko bo ^esto gotovo bo monstracije študentov Pakistan- ^ vojnj pripravil uspelo silvestro Študenti te šole morajo vpisovati dorna javijo upravi Samo- movi1^ Ko bo ™*}° g°tov°« b0 pomoci na rektoralu TVŠ, P° informacijah, ki nam jih nu-kjer jim bodo lahko dalt dl Europ^.scher Studentenspie- monstraci.je študentov. Pakistan ski študenti so se odločili za to povišanja šolnin. pričakali novo leto, v katerem jih vojni pripravil uspelo silvestro- Študenti te šole morajo vpisovati vanje. Tako so študenti skupaj zraven le nek drugi predmet na filizofiji. Študij traja tri leta. 7it>os'litcv"zT'vr&liŽnoTo §el> ™*T>°^Z^° s 100° sobami. Policija je napadla demonstran. vaka toliko uspehov pri njihovera Taki' obiski graških Žtudentov ini v začetku meseca fe- Norveški študenti nameravajo te in prišlo je do streljanja. V gtudjju, Zabava, ki je bila v pro- fizkulture so zelo pogosti. Gosti bruarja Zaposleni bodo na nadaljevati gradnjo tudi v le- spopadih Je bilo mnogo ranje- storIh menze na študentskem na- stor;h menze na študentsem n i hiincrireiaUNE- tošnJem letu in s0 že P"vabi!i nih in več mrtvih. Po poročilu se]jUj je bj]a po zaslugj nekaterih '/iWi! Hnnnrar vse študente iz drugih držav, radi]skih postaj je bilo do 9.ja ik ki lžili i so se udeležili predavanj in vaj, Beograjčani pa so za gostc prire- masa za osemurni dtlavnik M0 din. Prijavite se ta- da se udeležijo delovne akcije, nuarja deset mrtvih. Javnost se prave mnogo truda, ter lastnega P°'*c^a študentskega jazz-orkestra, lepo usDela. sjj je p g gj p g p posameznikov, ki so vložili v pri- dili prijeten družabni večer. Gra- ki jo pripravljajo z.i julij rn avgust. Podani so že tudi po- razburja, ker Je tako ostro ltastopila ški študenti so študentom DIF da-rovali 200 knjig. (N. Student. Bvd.) I STEV. 5 »TRIBTJNA« STRAN 3 MED ŠTUDENTI PO SVETU ¦ ¦ • Kako je z akcijamti? Turizem in štndenti is> inozemstva — Ljubljanski hilten v tujih Jesikifo. Kitlturno in šporfno sodelrtvanje tuje avoaujive lnera- Splošna ocena efektivnosti osebnih stikov med našo in ino-zeiiisko študentsko miadino je pokazala dokaj zarumive po-droDnosti. Najoolj koristne so strokovne prakse. Po pomembno-sti jim siede različni seminarji, posvetovanja, konference itd. Ma zadnjejn mestu so zasebna potovanja in razne akeije. Tu je seveda treba razlikovati ene od drugih, predvsem glede na na. men. Povprečno je treba naširr) udeležeAcem v delovnih akcijah plačati gotov prispevek v de-viznem denarju. To seveda ni nikak plus in je treba gledati tudi na te stvari, predno se od-ločimo za to ali ono delovno akcijo. Te akcije so priporo-čanja vredne, saj imajo po svo-jem značaju ne le strokovni arnpak tudi politični pomen. Po-sebna praktična oblika tega so-delovanja pa je v tem, da je tudi finančno rentabilna. Po-sebnih problemov tu torej ni, važno je le, da ne pošiljamo v tujino ljudi, ki so sovražni naši stvarnosti in pa da se vodje ekip ne dajo izkoriščati od organizatorjev. Take akcije so že zaradi samega njibovega ob-•toja gospodarsko rentabilne. Primarno je srečanje, finančni efekt pa js nujno zlo, ki ga pač ne rtioremo in ne smemo zametavati. Iz tega vidika mo-rajo torej v prihodnje izme-njati naša športna in umet-niška društva mednarodna sre-čanja, si akcije medsebojno koordinirati ter druga drugo podpiraii. V ta namen je tudi mednarodni oddelek CO SSJ formiral odsek za šport v med-narodnih stikih, ki bo nekak posvetovalni organ v pomoč vsem našim univerzam. Slehernetmu je znano, da s pričetkom počitnic delo oddelka pričenja svojo kombinacijo. Po-javijo se stoteri obiskovalci iz tujme, ki jih je treba preskr-beti. Konferenca v Beograda je izrazila priznanje sprejem-nim centrom v Ljubljani in Zagrebu, ki so letos vestno opravili svoje naloge. V napre.i je posamezmm centrom pre-pušeeno več iniciative kot je bilo doslej. Dejansko stanje je sledeče: CO SSJ kot organ ju-goslovanske sk.upnosti ituden-tov sklepa z inozemskimi štu-denti pogodbe za obisk Jugo-slavije v času počitnic. S tem prevzema obveznosti formira-nja letovišč, sprejemnih centrov itd. Ti inozemski kolegi imajo turnejo določeno že ob prihodu v Jugoslavijo. Mnogo inozemcev prihaja v našo državo brez do-ločenih načrtov ter jim šele tovariši v centrih pomagaiopri izbiri poti in ciljev. Ti gostje seveda za hrano in stanovanje plačajo vse stroške. Oddelek za mednarodne zve-ze v Ljubljani ima v*temsmislu še vrsto nalog. Kot turistična dežela ima Slovenija mnogo možnosti za priložnostna leto-višča, kjer bi preživljali letni odmor tuji in naši študenti. To bo oddelek tudi uresničil. Jasno Pa je, da bodo morali tudi po združenjih pridno delati in po-iskati sposobne ljudi za preva-jalce, vodiče, upravnike leto-višč itd. Tu so posebno zaže-leni studenti ekonomisti in pravniki* ki bi jim bilo to delo le prispevek k njihovi stro-kovni izpopolnitvi. Konferenca je ugotovila, da imajo oddelki v Ljufoljani, Za. grebu in Beogradu svoje pred-stavnike pri žtadentskih listih. ki so sicer zelo aktivni, vendar posvečajo prernalo pozornosti objektivnim okoliščinam doma in po svetu. Pri obravnavanju štud?ntskega tiska je treba pa-ziti na to, da ne bomo upo- rabljali ture. Jrosebno mesto zavzema bil-ten študentov v tujih jezikih, ki bi bii najmocnejsi populari-zator naše stvamosti. Treba je, da studenti iz Slovenije prieno z lzdajanjem tega glasila. Predao zakijucim, zeiim spo-ročiti se nekaj navodil; V ko-likor po združenjih mislijo na ekskurzije, naj o tem vsi dobro razmislijo. Ekskurzija, ki zaje-ma nekaj desetm ljudi, pogosto stane mnogo denarja. Eiekt ekskurzije pa je bolj površen, saj kratka doba ne dopušča kaj posebnega. Pogosto bi bilo bo-Ije, da denar, ki je na razpola-go, porabimo za finansiranje počitniških praks ali celoletno štipendiranje nadarjenih štu-dentov na primernem inozem-skem učnem zavodu. Na tem mestu bi se rad opra-vičil tov. ekonomistom v zvezi z izjavo v zadnjem članku, ki je bila osnovana površno (o delu sprejemnega centra). De. jansko je njihov odnos vreden pohvale ter bi bilo želeti, da se tudi z drugih fakultet oglase. vsi, ki jim ena ali druga stvar ne ugaja. Končno pozivamo vse prakti-kante, da oddajo poročila o praksah. Oddelek je odprt vsak dan od 12 do 14 ure. Vzhodna Netnči.ja DESET UR NESTROKOVNIH PREDAVANJ Na visoki šoli za umetnost v Berlinu s.o skrajšali strokovno de-Io še za 2 uri. Tako imajo teden-sko 10 ur nestrokovnih predavanj z naslednimi temami: 2 uri druž-benih ved, 2 uri družbenih ved (se-minar); 2 uri političnih predavanj, 2 uri ruščine, . 2 uri športa. Ta predavanja so za vsakega študen-ta obvezna in so merilo za izdaja-nje žtipendij. (Colloquium) CERKVENA GLASBENA ^OLA ZA PETLETNI PLAN Da bi prispevali nekaj k petlet-nemu phinu so študentje .;erkve-no-glasbenega oddelka v Leipzigu sklenili, da bodo v prihodnjem študijskem letu z načrtnim izkori-ščanjem časa za vaje pridobili te-densko en popoldan in pol dopol-dneva, ko motor orgelj ne bo deto-val. S tem bodo prištedio elek-triko. Colloquium države INTELEKTUALKE IMAJO MANJ IZGLEDOV da postanejo zakonske žene, vsekakor manj kakor ostala de-kleta. Na univerzi »Cornell« so napravili statistiko. Akademsko izobražene žene ostanejo v 35 % neomožene, dočim velia isto za ostale žene le 10%. Po mnenju raziskujo^ih znanstvenikov je od-klanjanje na strani moških, ki ne žele poročiti du^evno in po izo-brazbi prekašajoče žene. Nered v urnikih — Predvojuška vzgoja ob sobotah popoldne — Tečaj bi bH pri- tn&mejša oblifca dela Vtis imam, da ni okoli nobene-ga predmeta, pa naj bo še tdko važen, toliko nevšečnosti, kot okoli predvojaske vzgoje. Čemu je potrebno tako obreme-njevanje? Zakaj morajo vsi social-no šibki hudenti hoditi na pre-davanja iz raznib krajev, plače-vati vlak itd., ce bi se stvar lahko uredila enostavnejef Mnogo se je že govorilo o tem, da bodo predavanja iz predvoja-ške vzgoje v obliki 14-dnevnega tečaja. Tak način bi imel nesteto prednosti pred sedanjim. Študenti, ki nimajo sred^ev, da bi stalno ži-veli v Ljubljani, bi na ta način prihranili nepotrebne izdatke. V urnikih nasih fakultet dela pred-vojaska vzgoja ogromen nered. Študenti se stalno pritožujemo, da nirnamo' prostega časa zaradi ne-sistematičnega urnika. Odprava dosedanjega načina predavanj te-ga predmeta bi prav gotovo sta-nje izboljsala. Kako nemogoč na-cin je, da imajo nekje tovamice 1,1 ed i v Franciji in Jjuxemburgu Rojaki iz Julijske krajine manifestirajo za Trst v središču Pariza. ONSTRAN ME3E Esch-Alz. v Luxemburgu, kjer živi in dela precej našib rojakov. Pevski zbor ««o4a Itatijani iz Trsta manifestirajo za Jugoslavijo v sprevodu 14. julija 1946 ob prazniku Velike francoske revolucije v Parizu. predvojaško vzgojo ob sobotah popoldne, ni potrcbno pcudarjati. Tečaj bi bil boljši sistem m bi bil vsekakor uspešnejsi. Končno naj pripomnim, da je docela nerazumljiva zahteva vod-stva predvojaske vzgoje, da vsako zamujeno uro nadoknadijo. Tako morajo na primer nadoknaditi predavanja, ki so odpadla zaradi Novcga leta itd. Če se že poseca-n)e postavlja taho ostro, je končno razumljivo, ker iz tega izbajajo ugodnosti. vse ostalo pa je nepo-trebno. Kolikor mi je znano, tudi pri odsluženju vojaskega roka ne podsdjšujejo istega zaradi zamu-jenih dni ob praznikib. Mislim, da je zahteva po preda-vanjih v obliki tcčaja popolnoma utemeljena, saj bi v tem primeru odpadle vse nevšečnosti, posebno pa bi bilo s tem ugodeno socialno sibkim kolegom iz drugih krajev. Sinki Da bi se odpravilo to nepovolj- no stanje, bodo odslej na večjih univerzah izvedli še posebne te- čaje, v katerih bodo učili, kako se duševni interesi in sposobnosti pa- metno združujejo z ženskimi čari. (Schweizerjsche Hochschul — Zeitung) PREDAVANJA IZ RADIO - ASTRONOMIJE Harwardska univerza je objavi-la pričetek predavanj iz radio-astronomije. Ta predavanja pod-pira »Nacional Science Founda-tion«. Projekt predvideva upora-bo velikanskega radio-teleskopa.. ki bo omogočil astronomom večji vpogled v strukturo vesoljstva. ZaFtodna. N&tnči.ja USTANOVITEV EVROPSKE- GA COLLEGE-A V> Hamburgu se pripravlja usta-novitev evropskega College-a. Njegova vloga naj bi bila buditi evropski duh v študentskih in ne-študentskih krogih in vzbuditi za-nimanje za politična in kulturna vprašania. Prograrn so izdelali do-centi hamburške univerze. Predvi-deno je, da bo 60 domačih in inozemskih študentov prvih štirih ali petih semestrov različnih fa-kultet stanovalo skupaj v lasrnem poslopju, čigar oprema bo stala 450.000 DM. Vodstvo bo prevzel Ordinarius univerze. Predavalo bo ?tiri ali šest predavareJjev. Za iz-vedbo načrta bo ustanovljen Ko-legij. (Dpa) Indi.ja NOVO ZDRAVILIŠCE ZA ŠTUDENTE WUS je iz svojih sredstev uredil postajo za tuberkulozne študente v Tambaram (Madras). Postaja ima 20 postelj in je priključena državni bolnici za tuberkulozne. Program WUS predvideva usta-navljanje podobnih zavodov v si-romašuih predelih jugovzhodne Azije. (WUS in Action) Inozemski visokošolci na specializaciji v Angiiji Afrika OBSODBA NUSASa Na zborovanju nacionalne uni-je južnoafriških študentov (NU-SAS) so obsodili Studentenbund. ki poizkuža razcepiti Študente na angleško govoreče in študente, ki ne govore evropskih jezikov. (Student Chronicle) Absolventi tehnike iz industrij-sko nerazvitih držav imajo mož-nost dobiti štipendijo, katero raz-pisuje Britanska industrijska zve-za. Tako dobivajo te štipendije mladi tehniki iz Avstralije, Indi-je, Pakistana, Sudana in republi-ke Čile. S tera jim je dana mož-nost, da si v angleških tovarnah pridobijo potrebne izkušenje v svoji stroki. PoJeg te razpisuje Anglija še mnogo drugih štipendij za ino-zemske Študente: za specializacijo čiste mehanike, za študij na raznih drugih fakultetah (razen tehni-ške). Tako je britanska vlada raz-pisala natečaj za specializacijo di-plomiranih kanadskih tehnikov v angleški mehanični industriji. Angleška ustanova »British Coun-cil« r.izpisuje štipendije že več let. Za solsko leto 1950-51 je ista usta-nova povečala ?tevilo štipendij za študente iz Nemčije, Jugoslavije, Pakistana, Indije, Burme, Fndone-zije in Siama. S to štipendiio je v omenjenem šolskem letu študi-ralo v Angliji 268 diplomiranih visoko.?o!cev. Večina teh štipendij odpade na študente iz kolonij: od 5000 jin prejema ?tipendijo 1200. Britan-ske prosvetne in upravne oblasti skrbijo za to, da imajo ti inozem-ski štfpendisti čimvec koristi. Vredno je omeniti britanski teh-nični zavod »Lonborough Colle-ge«, ki je največje vseučilišce v Angliji. Od 800 vpisanih rednih slusateljev jih je 300 iz tujine. Štu-denti te visoke šole imaio poleg rednega teoretičnega pouka tudi možnost praktičnega dela v tovai-nah, kjer izdeluiejo letalske mo-torje in v drugih važnih stroinih delavnicah. »Lonborough Colle-ge« ima tudi Iastne delavnice za kovinsko varjenje in druga meha-nična dela, delavnico orodia in li-varne, ki tvorita skupno prav ma-lo rovarno. »Shell Oil Company« je v okvi-ru načrta za tehnično pomoč raz-pisala 16 žtipendij za specializa-cijo narasčaja tehničnih strokov-njakov v »Lonborough College«, ki bodo po končani specializaciji pomagali pri ekonomski obnovi jugovzhodne Azije. V okviru izmenjave študentov, dajejo angleška industrijska pod-jetja inuzemskim študentom širo-ke možnosti strokovnega izpopol-njevanja v lastnih tovarnah. Pri tej izmenjavi ima veliko zaslug združenje za izmenjavo študen-tov, ki daje tem možnost, da se med počiuncami praktično izpo-polnjujejo v tujini. Lani je bilo V Angliji 457 študentov iz 15 držav na počitniški praksi. Učimo se tujih jezikov! Tudi študenti smo intelektu-alci. Mi še prav posebno čuti-mo potrebo po znanju vsaj ene-ga tujega jezika, saj moramo zaradi pomanjkanja domače lu terature in skript dan na dan segati po tujih strokovnih knji-gah in revijah. Ce pa pogleda. mo, kakšno je danes znanje je-zikov med študenti, bamo ugo-tovili, da je med nami le ma-lo takih, ki res obvladajo ta ali oni jezik. To velja vsaj za one študente, ki so obiskovali sred-nje šole tik pre* vojno ali med vojno in jo končali takoj po osvoboditvi. Pa to ni nič čudne-ga. Kar spomnimo se prihk, v katerih smo obiskovali srednje šole. Imamo študente, ki so • se učili v srednji šoli šest in mor-da še več jezikov, seveda vsa-kega za kratek čas. Posledica tega je, da znaš re-cimo v šestih, morda celo sed-mih jeiikih — šteti do deset. Besednega in slovničnega zna-nja se seveda ne moreš naučitl v par mesecih. Pa mladi ljudje — saj mislijo, da se učijo za profesorja in ne zase. In ne samo to; tudi vojna je večini prepre-čila poglabljanje in utrjevanje iezikovnega znanja. Se vefi: mnogo študentov je imelo lepo priliko, da se pod silo razmer mimogrede nauči nemškega ali italijanskega jezika, morda v vojski ali kjer koli drugje. Pa se ga ni. In če ga vprašate, za-kaj ne, vam bo odgovoril: »Za-to, ker sem bil narodno zave-den in sem smrtno sovražll okupatorja!« Redki izmed študentov, za katere veljajo gornje ugotovl. tve, so se sami spomnili, da bo-do na univerzi in pozneje v .praksi rabili tuje jezike in so začeli z učenjem na ta ali onl način. Mnogi pa so se zadovo-Ijili samo z ugotovitvijo, da je-zikov ne znajo in se iz tega ne-znanja tudi ne skušajo izkopati. Tako so potekla štiri leta. In potem? Potem so prišle na vrsto prakse v inozemstvu. Veliko je štetilo takih, ki so mislili: »Morda bom tudi jaz tako sre-čen, da bom šel v inozemstvo. Torej hitro k delu!« Imeli smo priliko opazovati te Ijudi. Kjer koli si ga zagledal, je »žulil« nemško ali angleško vadnico, drdral besede, pilil slovnico, pa naj je bilo v menzi, doma, pri predavanjih, morda celo na ce-sti. A ko se je izkazalo, da vsi ne morejo na prakso, so frčale vadnice v kot, kjer še danes zaprašene čakajo, kdaj se jilj bo zopet kdo usmilil. Zgornje velja predvsem za starejše študente. Pa ne bi bilo slabo pogledati, kako je s štu-denti prvih in drugih letnikov. Lahko trdimo, da so ti šli že skozi redno srednjo šolo. Vsaj pet let so se gotovo učili enega izmed omenjenih jezikov. Re-zultat je pa kljub vsemu slab: tudi ti študentje ne znajo tega, kar bi lahko znali, ozirooia, kar bi morali znati. Kdo je kriv? Ce že iščemo krivce, jih kar naštejmo: prvlC so to dijaki srednjih šol sami, ki pozabljajo, da je srednja šo-la najboljša priprava za življe-nje; drugič profesorji — tu so prizadeti predvsem učitelji ]e-zikov, ki ne znajo mladine pri-tegniti in ji v pametni oblikl podati snovi; tretjič pa pade krivda na starše dijakov, ki se premalo ali nič ne zanimajo za učni uspeh in napredek svojih otrok.,,, , ,. . A . ISiadaljevanje na 4. straru ČRNO NA BELEM dsn za juriste-leiuthe V dobi, ko se mnogo diskutira o otroskib dokladah ali hipendi-jah, naj sledeči podatki nckoliko ilnstrirajo ali je boljsi sistem sti-pcndiranja ali sistem prejemanja otroskih doklad. Na pravni fakulteti prejema otroške doklade 287 slušateljev. Od teb slušateljev pa moramo od-heti 138, ki so v prvem letniku in Še niso mogli polagati izpilcv. Na cclotni fakulteti imamo 36 sluša-teljev, ki so prisli iz drugib fakul-tet, 34 repetentov, 4 absolvente, ki so pritti na pravo samo za preje- vseh prejemnikov ima položene vse izpite 40 slusateljev, 60 pre-jemnikov pa nima nobenegu izpita. Če preračunamo te stevilke v di-narje, dobimo sledeče rezultate: za one, ki so prestopili iz drugih fa-kultet in absolvente: 1.512.000 din, za repetente — 1.224.000 din, za one brez izpitov 2.160.000 din, kar znaša skupno 4.896.000 din. Ali naj bo torej še napre) sistem otroskih doklad ali naj se ocenjuje vsakega posameznika po njcgovem delu in daje stipendija? Gornji po- manje otroškib doklad, dokler ne datki jasno govore, kaj je boij diplomirajo na svoji fakulteti. Od umestno!! POVEJTE NAM, ZAKAJ! Nedovoljeni, neprimertii in prepovedani filrni Bilo je lani v oktobru. Na srednjih šolah so imeli letne mladinske konference. Udeležil sem se jih na 2 šolah. Dnevni red kot je navada, vzdušje pa kot pač je na večini konferenc: ob branju referata je tišina, nato se po mučnem molku oglasijo prvi diskutanti, proti koncu pa jih govori že več hkrati. Beseda je stekla tudi o fil-mih in obiskovanju filmskih predstav. Nekdo je namreč raz-delil filme na dovoljene, nepri-rnerne in prepovedane. Obisko-vati so smeli le dovoljene. In od 10 filmov sta bila navadno dovoljena le 2. »Kdo ocenjuje filme? Zakaj so prepovedani samo za sred-nješolce? Maturanti smo že, pa se n,5m še to prepoveduje?« Taka in podobna so bila vpra. šanja. In na koncu: »Povejte nam, zakaj ta ali oni film ni dober!« Smilil se mi je ravnatelj, ki bi naj zdaj dal odgovor na toliko vprašanj. Poleg tega pa sploh ne obiskuje filmskih predstav. In res — odgovor je bil nezadovoljiv. Tedaj sem se zamislil. Ne bom morda čez dve leti tudi jaz stal kot vzgojitelj pred več sto ljudmi klavrno, da dam to. liko pričakovani odgovor? Ko sem prišel na univerzo, sem se vpisal v filmski klub. Plačal sem članarino in prispe-vek za izkaznico, ki je nikdar nisem videl. S klubom ni bilo nič. Lani, kot sem slišal, so na filozofski fakulteti ustanovili filmski klub. »Ustanovno listi. no« s pravilnikom so celo pred-ložili odboru združenja. Tudi takrat ni bilo ničesar. Baie ga je ustanovilo le nekaj ljudi, pa ne za filmsko vzgojo študentov, temveč da bi »filmali«... Jaz pa ne bl rad filmal. Tudi rtajbrž nimam pogojev. Znal bi rad samo zgodovino filmske umetnosti, probleme filma in osnovne pojme filmske kritike. Pa ne toliko zase. Bojim se, da morda tudi jaz nekoč ne bom vedel odgovora .. .1 T. Vprašujemo! Kot nam je znano, je v teku organizacija Počitniške zveze, toda tnnogi kljub vsemu ne ve-mo, b komu in kam naj se obr-nemo. Kje je kako centralno telo, ki vodi priprave za usta-novitev te Zveze in kdo sploh vodi priprave. Zdi se mi, da je ta stvar zopet premalo pojas-njena študentom in da je to na-jjako treba čimprej popraviti. Ali na Univerzi res ni nikogar, ki bi nas o tem malo bolj redno redno obveščal? OPOMBA^ UREDNIŠTVA: Organizacija Počitniške zveze se ustanavlja na fakultetah na podlagi navodil, ki jih vsem in. teresentom daje Sekretariat UO na Univerzi. Odbori Počitniške zveze so sedaj izvoljeni že na petih fakultetah. Tovariši, obr-nite se na Sekretariat UO! Dopisujte v naš list! u o 1OO dht sent vrgel v pokvarjen avtomat Ako osvojimo načelo, da mora izjava soglašati z voljo, se pravi, da povemo to kar hočemo, je pravilnejši podnaslov, še bolj pa je uganil tisti, ki se je, ko je odhajal z brucovanja, vprašal: eKje vraga sem izgubil danes 100 din?« Tragika in ironija usode, ki se je poigrala z ubogim brucom, je izzvenela iz tega preprostega, toda pretresljivega vprašanja. »Bruca iz Oxforda« sta vzbudila v njem »Veliko pričakovanje«, in dogodki, ki so se nato razvi-jali pred njim, so zgoščeni (zla-sti na »plesišču!«) približno ti-le: najprej tradicionalno čaka-nje na Miklošičevi cesti pred domom SKUD (nekdo je drugi dan dejal, da je bil tu še naj-bolj srečen, ker so takrat še vedno predvajali film »Veliko pričakovanje«). Sledila je gne-ča pred vrati v dvorano in v dvorani (nek nadebuden bruc se je pedantno pravniško hotel prepričati, kaj pravi zakon v takih okoliščinah in je postavil vprašanja: »Ali imajo bruci na brucovski večer neoviran pri-stop? Ce ga imajo, kakšne so njihove pravice in dolžnosti? Ce irnajo kakšne pravice, kdo za-stopa njihove koristi (jih šči-ti)? Ali obstoja mogoče običaj, da se morajo po izpitih bruci odstraniti, da ne bi ovirali dru-gih na brucovanju?« Dramatičen prizor, ki je sledil, je bila eno-dejanka »Iskanje prostora«. Pravzaprav je bil to konec fil-ma »Veliko pričakovanje« in hkrati uvod v film »Veliko raz-očaranje«, v katerem so se od-vijali vsi naslednji prizori: kra- za kakega filmskega zvezdnika ja stolov, skok čez mize in pla- zenje pod mizo za dohod k ple-su; straža na opazovalni točki za sporočilo, kdaj bo začel igra-ti jazz, romantičen ples (nače-njanje rebrc, toda ne svinj-skih!), hajka za pijačo, ki je bila združena z visoko kavcijo za kozarce; za konec pa je vest-ni natakar pobral kozarce, da se ubogim brucom (bolje: nebru-com) ni bilo treba še enkrat prerivati do buffeta (kakšna skrb!). Na mah se je dejansko stanje spremenilo: taksa (vstop-nina) se je povišala še za kav-cijo in bruce je popolnoma pre-vzel film, ki se je tako nemo-teno odvijal, ne da bi se enkrat samkrat pretrgal — ko bi imeli naši kinematografi take filme (operaterje?)! Omotični od tega razpolcženja in zanosa ob sijajnih prespekti-vah za kvalitetne zabave na univerzi so se bruci napotili ao-mov. Ni čudno (kdo bi jim ven-dsr v takem slučaju zameril), da se eden od njih v tej omotici ni spomnil, kje je izgubil de-nar... Zameriti je le, da je to neumno (za neomotične!) vpra-šanje izustil naglas. Stranskemu opazovalcu (ki obeduje s prav-nikom), bi se vsililo konkretno vprašanje: »Kakšen je bil na-men: ali brucovanje ali denarna nabiralna akcija (za koga?).« Ugotovitev bi bila umestna vsaj za naknadno registracijo te pri-reditve (improvizacije) pod pra-vim imenom. V prvem in dru-gem slučaju nastanejo verižna vprašanja, kj bi jih pa postav-Ijale le radovedne ?enske. Gre le za to, kako je s tistim o kva-litetnih akademskih zabavah ... an. Ad infomiandum.9 Državna loteri.ja nani ni izpSačala računu za oglas zaradi »principielne« napake Kot ste videli, nam jeza novo-letno številko uspelo dobiti tri oglase za naš list. NA-MA je to pot oglašal že drugič, medtem ko nam je RAZ-film velikoduš-no želel mnogo uspehov v no-vem letu. Obema podjetjema smo zelo hvaležni. In Državna loterija? Državna loterija nam je dala za izdelavo oglasa diapozitiv, na katerem je bila podoba črne mač-ke in nekega možakarja, ki mu ta mačka križa pot, ter tekst, ki je objavljen v oglasu. Ker je bilo tehnično nemogoče ta dia-pozitiv »pretvoriti« v kliše, ne da bi pri tem poškodovali dia-pozitiv, smo se odločili za na-vaden oglas. Stiriperesna dete-ljica je prišla čisto slučajno zra-ven. Zaradi tega nam je Držav-na loterija poslala dopis, v ka-* terem nas obvešča, da nam net more izplačati tistih nekaj tiso* čakov za oglas. V dopisu ja stvar takole »obrazložena«: »Podkvice, prašičke, deteljlce, itd., kot simbole sreče na naši reklami in propagandi ne samo, da odklanjamo, arapak celo iro-niziramo na bazi vraž, kar ste mogli videti pri diapozitivu s črno mačko.u Natanko tako. To-rej, črna mačka ni iz arhiva vraž, temveč je morda celo so-cialistično propagandno sred-stvo? Res, »de iure« je podjetja Državne loterije upravičeno, da nam ne prizna računa. Izgovor je dober, če ga pes ali mačka na repu prineseta, pa četudi je nesmiseln in smesen. Ne gre tu ne za črne mačke in ne za štiriperesne deteljice, ne gre za načela o vražah in so-dobnem odnosu do njih. Gre za odnos nekega podjetja do štu-dentskega lista — za odnos zelo bogatega podjetja do lista, ki razpolaga z zelo skromnimi sredstvi! Razumel bi, če bi to bilo podjetje, kjer delavci pri-garajo vsak dinar (prepričan pa sem, da tako podjetje ne bi tako ravnalo-); toda gre za pod-jetje, ki pridobiva svoja finanč-na sredstva z izkoriščanjem lahkovernosti ljudi v znamenju neke blesteče fraze o »sreči«, ki je prav takega značaja kot vsi »vražarski« rekviziti od črnih mačk do petperesnih deteljic. Res, da se potom tefia steka v državni blagajni prijazna vsota, ki končno koristi nam vsem^' vendar naj potem nikar ne pri-di^ajo o vražah itd. Vse v redu, »de iure« imajo prav, vendar sem mnenja, da je tak dlako-cepski odnos vsega obsojanja vreden. Fa naj se gospodje ni-kar ne jeze: še bodo šle srečke v denar — število bedakov je neskončno! Studenti in študentke, '.-?pujtfl| srečke državne loteri.ie! »TRIBUN A« Stev. I Sua z lubco na jarmak huodiva A Čivn več nastopov po našem podešelju in med delovnimi kolektivi — deviza Akadetnske folklornte skupine Akademska folklorna skupina je obstajala že več let kot kul-turno-umetniška sekcija SKUD »Tone Tomšie«. Na letošnjem občnem zboru se je preimeno-vala v Akademsko folklorno-plesno skupino »France Marolt«. Potrebno se mi zdi prikazati njano delo od ustanovitve sem. Eden od najstarejših Članov mi je pripovedoval, da se je pred leti zbrala skupina študentov, ki so imeli veselje in zanimanje za Ijudske plese, in poprosiia pokojnega Franceta Marolta, da bi jih učil plesati narodne ple-se in vodil njihovo skupino. France Marolt jim te želje ni odrekel in pod njegovim stro-kovnim vodstvom je delo hitro napredovalo. Skupina je bila kmaJu najboljša v Sloveniji in tudi prva, ki je prikazala slo-venske narodne plese v skoraj vsoh naših bratskih republikah, pa tudi v Trstu in na Koroškem. Njen pokojni vodja in učilelj France Marolt, po katerem nosi sedaj skupina ime, jo je uspeš-no vodil in njeni nastopi so bi-li en sam velik uspeh. Danes ima Akademska fol-klorna skupina že tri grupe: »starejšo«, katere člani plešejo |e od ustanovitve in imajo za •eboj sedem let dela; njihove vrste se že redčijo, ker so to že sami absolventi ali pa taki, ki so študij že končali, vendar ¦o uslužbeni v Ljubljani. Da ikupina ne bi propadla, je bila leta 1950 ustanovljena sedaj »srednja« skupina, ki je po šte-vilu parov najštevilnejša in že uspešno nastopa. Da bi bilo ornogočeno čimvečjemu številu študentov gojiti narodne plese, je bila letos ustanovljena še ena ikupina, ki nosi vzdevek »mlaj-ša«. Vse tri skupine skupaj ima-jo preko 60 članov in upraviče-no lahkp trdimo, da je k> ena najštevilnejših folklornih sku-pin v državi. »Starejša« in »srednja« skupina sta obenem tudi strokovni skupini Glasbeno-narodopisnega inštituta in služi-ta za inštitutovo znanstveno de-lo. Največ zaslug za uspešno delovanjs skupin ima brez dvo-ma strokovno vodstvo Marije Suštarjeve in Tončke Marolto-ve. Lansko leto je skupina izved-la v Operi svoj jubilejni stoti nastop. Z večjim številom manj-ših, a kulturno pomembnih na-stopov je sodelovala na najraz-ličnejših proslavah in kongresih v Ljubljani ter na podeželju. Gostovala je v Ajdovščini, Beo-gradu, na Bledu, v Ilirski Bi-strici, Mariboru, Postojni, Roga-ški Slatini, Sarajevu, Skopl.iu ter v Kopru, Portorožu, Pulju, Trstu in na Koroškem. Prav ta-ko je lansko leto nastopila na Mednarodnem študentskerri fe-stivalu v Ljubljani ter priredila vrsto internih nastopov za raz-ne inozemske folklorne strokov-njake. V preteklem mesecu je skupina nastopila skupaj s Slo-venskim oktetom, ki se priprav-lja na turnejo po Ameriki, na mladinskem koncertu v Union-ski dvorani. Pa tudi raznim ko-lektivom in ustanovam priskoči rada na pomoč. Sedaj se skupi-na pripravlja na dvodnevno tur-nejo po StajerKki, nastopila bo v Celiu, Soštanju in Topolščici. Predvid«n je bil nastop tudi v Mariboru, pa ga je Koncertna poslovalnica v Mariboru iz ne-znanih vzrokov odklonila. Sedaj pa še nekaj o plesih, ki jih pleše Akademska folklorna skupina. Skupina izvaja plese iz vseh petih najznačilnejših delov Slovenije: Koroške, Stajerske, Primorske, Gorenjske in Bele Krajine. Od koroških narodnih plesov izvaja skupina zelo u-spešno »Sua z lubco na jarmak huodiua«, »Visoki rej«, »Pesem od sonca« in veličastsn »Svat-beni rej« z razigrano »Svatbe-no polko«. V progranVu štajer-skih oziroma prekmurskih ple-sov je »Panonska suita« in «De-lovni plesi«. Najbolj znani in najbolj priljubljeni pri naši pu-bliki so gorenjski plesi kot so »Potrkana«, »Zakle šivajo«, »Me-tva«, »Suštarska« in »Sedmer-ka«. Med zelo uspele plese, ki jih je izvedla skupina, spadajo tudi belokranjski plesi, to je »Metliško obredje«, in kola »Po- jih je še, ki so do sedaj samo za-pisani ali pa sploh niso odkriti, zato še dolgo ne bo končano po-slanstvo strokovne Akademske skupine. Ni ravno lahko biti folklorist. Vsak, ki se hoče posvetiti na-šemu narodnemu plesu, mora imeti veselje in trdno voljo do dela. Folklorne plesne vaje ni-so podobne navadnim plesnim vajam, prej bi rekel, da so po dobne atletskemu treningu. Vsak plesalec mora imeti dobro telesno kondicijo, če hoče nasto-pati in, ker so slovenski plesi peti plesi, se tukaj združita dva elementa in dvojni napor. Sku-pine vadijo po dvakrat tedensko. belelo pole«, »Lazarevo kolo« in »Viniško kolo«. Pred kratkim so prvič pred javnostjo izvajali tu-di »Primorske plese«, ki jih od-likuje pravi primorski tempera-ment. To je nekakšen železni pro-gram folklorne skupine. Niso pa to še vsi slovenski plesi. Mnogo Mnogo preglavic delajo skupini vadbeni prostori, ker je dvora-na Studentskega kluba na Mi-klošičevi skoraj prezasedena od drugih študentskih ustanov. Za-to je bilo treba najeti še eno dvorano, in sicer telovadnico Poljanske gimnazije, da lahko skupini vadita neovirano naprej F I L M I mam f ili obetafo »Smrt trgovskega patnika«. Indijski film »Vihar«. Japonski film »V gozdu«. Ameri-ški barvni fifon »Hmdniki kralja Salamona« Nadaljevanje s 3. strani UCIMO SE TUJIH JEZIKOV! Iz zadnjih dveh odstavkov lahko potegnemo zaključek: aa. našnje srednje šole v večinl primerov niso sposobne dijakom posredovati v petih ali šestih letih znanja vsaj enega tujega jezika tako, da bi ga lahko po končani srednji šoli brez nadaij-njega uporabljali murda v prak. tičnem poklicu ali pa pri nada. ljevanju študija v visoki šoll. Kolegijaši so že dolgo govo-rili o tem, da bi organizirali ko-lektivno učenje tujih jezikov. To so šepetali vse do zadnjega masovneea sestanka, ko se je nekdo oglasil in predlagal tečaj nemškega, angleškega, franco-skega in italijanskega jezika. Novoizvoljeni Studentski svet ge je za stvar zavzel z vso res-nos;jo. Rezultate svojih priza-devanj je objavljal po radiu AK ln med drugim tudi to, naj vsi prijavljenci tečaja plačajo določeiv prispevek, saj profesor-jim ne morejo predavati zastonj. Brž ko je bilo govora o nekih pjispevkih, je v kolegiju o teh tečajih vse utihnilo. Razen ne-kaj izjem ni nikogar več, ki bi še kaj rekel o učenju tujih je-zikov. Tako je verjetno za to leio zopet vse zaspalo. Kaj pa vi, stanovalci drugih študentskih domov, Sliši se, da tudi vi razpravljate o teh teža-jih. Ne posnemajte kolegijašev ter pokažite, da je potrebna 1« majhna materialna žrtev za pre-hod od razpravljanja k učenju. Dokaj slabe filme natn predva-jajo zadnje čase, in upanje je, da se bomo na izpite pripravljali s precej lažjim srcem, kot če bi bil program bolj izbran. Toda obeta-jo nam marsikaj: razen serije sla-bih filmov bomo, če bo šlo vse po sreči, videli tudi nekaj dobrih fil-mov. V biografskem filmu »Veliki Caruso« nam bodo Amerikanci po svoje predsravili slavnega pevca in glasbo Veidija ter Puccinija. Gle-dali bomo tucii film o Georgu Garshwin (?) pod naslovom »Rap-scdija v modrem«. Med glasbene filme lahko prišrejemo tudi »Na otoku s teboj", nova verzija »Ple-sa na vodi« v barvah z Ester Wii-liams (?) v glavni viogi. Veselimo se lahko, da bomo vi-deli »Smrt trgovskega potnika« in »Tramvaj — želja«. Oba filma sta v svetu izredno uspela, dobila sta več »Oskarjcv« in nekaj medna-rodnih nagrad. Angleži nam bodo predstavili dva otroška filma: »Tajni tuneU in »Deček iz cirkusa«, videli pa bomo tudi dva angleška filma za odrasle: »Pregnanec na otoku«, o katerem kritika pravi, da ga je mogoče gledati samo enkrat. Dalje bomo videli film »Zvočna meja«, ki govori o življenju pilotov, ki lete s prekozvočno hitrostjo. »Gospodična Julija« je švedski film, izdelan po delu Strindberga. S tem filmom se nam bodo Švedi spet prcdstavili po dolgih letih. Film je dobil »Veliko nagrado« v Cannesu leta 1951. Po Dreiserje-vem romanu »Sestra Cary* je iz-delan istoimenski film z Lawren-som Olivierom v glavni vlogi. Francosko-italijanska kinopro-dukcija nam bo prikazala zelo za-nimiv film »Vsi smo morilcu, kjer gre zopet za kritiko pravosodja, kot v »Pravici jc zadožčeno«, ki smo ga videli tudi pri nas. Vse- Beogra/fski filozofi imajo svoje kluhske prostore Konec decembra so Študenti fi-lozofije beograjske univerze odpr-li svoje klubske prostore, kar je izredno važno za razvoj zabavne-ga, družabnega in političnega dela na fakulteti. V skromnem pro-gramu ob otvoritvi je med drugi-mi sodelovaia igralka Marija Cruo-bori, pevci beograjske opere in dcl pevskega zbora CDJNA. Že ta prva prireditev je pokazala, da se je uprava kluba resno lotila dela. 23. decembra je v klubu predaval pisatelj Branko Čopic o svoji naj-novejši knjigi. 24. decembra so v prostorih kluba predvajali kratko-metražni film o dclu OZN. 26. decembra pa je imela prireditev grupa romanistov (v francoščini). Klub je odprt vsak dan od 16 da-Ije, četrtek in sobota pa sta dnt-va, ko posamezne grupe prirejajo svoje programe. V klubu so štu-dentom na razpolago razne revijc, dnevno časopisje, radio in družab-ne igre. (N. Student, Bgd.) kakor nas bo razveselil tudi fran-coski film »Prepovedane igre«, proti kateremu je Vatikan zelo ostro nastopil, vendar je bil film kljub temu nagrajen na festivalu v Benetkah. Ista francosko-itali-janska kinoprodukcija nam bo po-kazala tudi film »Obzidje Mala-page*. Morda nam bosta indijski in ja-ponski fihn odprla prav tako nov svet, kot lani mehišiki film. Vide-li bomo indijski film »Vibar« in znani japonski film »V gozdu« (Rašamon). Film »V gozdu«, ki ga je i^delal Akira Kurosova, se odilkuje po odlični fotografiji in je bil na številnih mednarodnih filmskih festivalih nagrajen. Med vohunskimi filmi, ki jih bo-mo gledali letos, je treba posebej omeniti »Odločitev pred zoro« in »Včeraj rojena*. Američani nam bodo prikazali tudi nekaj filmov bolj sumljive vrednosti, tako film »Paula«, ki bo bolj za »prenežna« srca, dalje »Pridi, napolni mi ča-vso«, in barvni »velefilm«, ki je bil deloma posnet v Afriki, »Rudniki kralja Salamona« itd. Od wresternov sta omembc vred-na »Ujet* in »Točno opoldne«, ki ju bonio videli poleg drugih. Ita-lijanski neorealizem se nam bo predscavil samo s filmom »Poi nade«, gledali pa bomo italijansko filmsko risanko »Bagdadska roža«. Film »Prokleti« o nemški podmor-nici, ki se noče predati, so nam pri-pravili Francozi, medtem ko nara Nemci pošiljajo kriminalni film »Glas drugega«. Od francoskih komedij bo verjetno najbolj uspe-la »Volpone«, ki smo ga videli pri nas tudi na odru. Gledali pa bomo tudi francoski komediji »Narcis« in *Frizer za damc* z Fernande-lom v glavni viogi. Videli bomo tudi italijansko komedijo »Straža in tatovi«. In domači filmi? V drugih ju-goslovanskih mestih že predvajajo »V burji« (Jadran film) in »Vsi na morje« (Avala film), a kritika se je zgrozila. Vsekakor bomo šli oba filma gledat, predvsem dru-gega, za katerega je napisal zabav-no glasbo sam Adamič. Bomo vi-deli! (?) Vsi na^teti filmi so »dolgoroč-na napoved«, ki velja bolj za celo FLRJ in bomo nekatere filme vi-deli morda celo konec leta. Sicer pa to ni važno. Veseli bodimo in upajmo, da nam bodo mestni očet-je dovolili gledati vse, a nič po kranjsko prirejene in »moralizira-ne« filme. Tlalacnifii 1 TRIBUNA bo v bodoče izhajala redno vsakega 3. in 18. v raesecu razen v julijiu in avgustu, ko bo izšla samo 3. v mesecu. Za v^eh 22 šte-vilk znaša celolettia naroč-nina 200 din, polletna 105.— in čctrtlptna 55.—. — Lisi borao naročnikcTO pošiljali na dom. V bodoče bodo li-stu priložene položnice. Se-daj se lahko vs! naročniki prijavijo na takultetah svo-jira odboroaa. Mnogo nejevolje je vzdignila med študenti-folkloristi namera uprave Studentskega kluba, ki je hotela odvzeti Akademski fol-klorni skupini društveno pisar-no, katero skupina nujno potre-buje za svoje poslovanje in za shrambo noš, ki predstavljajo veliko vrednost. To so majhne težave, ki se pojavijo vsepo-vsod, kjer pač nekdo dela. Nje-no delo in uspešen obstoj ter-jata mnogo denarja. Potrebno je plačati godbo za nastope, po vsakem nastopu obnavljati in čistiti noše, da ne naštejem še vseh ostalih drobnih »težavic«. Na občnem zboru Akademsbe folklorno-plesne skupine »Fran-ce Marolt« je bil sprejet važen in pomemben sklep, ki predstav-lja geslo in smer dela. Novi od-bor in članstvo mora skrbeti za čimboljšo disciplino in kar je najvažnejše za čimveč nastopov Po našem podeželju in med de-lovnimi kolektivi in na ta na-čin popularizirati našo ljudsko umetnost z Ijudskimi plesi in pesmijo. Ponosni sm<5, da lahko prav mi študenti vršimor-to ple-menito poslanstvo. Miran Heric Leto dni dela KUD »Išranko Krs-mano- vič« na beograjski univerzi Društvo uspešno deluje že 7 let, vendar še nobeno leto ni bilo tako uspešno kot lansko. Med največje umetniške uspehe lahko štejemo Mozartov oratorij »Requiem« in uprizoritev dra-me Gorkega »Otroci sonca«. Drugi večji uspeh Akademske-ga gledališča je bila uprizoritev Nušičeve »Sumljive osebe«. Fol. klorna grupa je spet obogatila svoj program s kolom iz opere »Lectarsko srce« od Baranovi-da. Likovna sekcija pa je pri-redila 3 razstave. ALi iMA UiNlVtttiZITETNl ODBOK RtifeHENTA ZA KULTUHNa VFHASANJA? Kultura je danes precej, vča-sih pa tudi prevec araga stvar. Vcasih smo n. pr. imeli studenti posebne iilmsKe predstave. vso stvar je takrat orgamzirai iilmski Univerzitetni kIud, ki je po ustanovitvi in nekaj se-stankih svečano zaspal. Ah je res popolnoma nemogoče prire-diti posebne in cenejše obiske kinematografskih predstav za študente, saj je znano, da neka-teri učni zavodi uživajo te ugod-nosti. Problem je ob zadnjih predstavah Jugoslovanske kino-teke postal prav pereč. Cena 160 din je kljub vsemu le še visoka. Morda pa ne bi bilo tako neinogoče in se dogovoriti z upravo Kinoteke, ter prirediti predstave za študente? ln gledališče? Letos smo imeli le dve pre-dstavi. Perspektive za v bodoče niso najboljše in vpra-šujemo se, ali bo letos sploh še kaj. Ne gre samo ze Opero in Dramo temveč tudi za Mestno gledališče, ki ima zanimiv in kvaliteten spored. Da o koncer-tih sploh ne govorimo! Zakaj n. pr. ni bilo na Med-narodni foto-razstavi nobenega popusta za študente? Primerov je mnogo, pri veliki večini kul-turnih prireditev študenti ne uživajo nobenih ugodnosti. Res, da se mnogi »znajdejo« in ure-dijo včasih stvar kar po »fran-cosko« toda tega ne smemo sma-trati za rešitev. Kulturne pri-reditve gredo mimo, ne da bi bila večini študentov dana mož-nost, da jih obišče. Pa saj so kinematografi polni študentov, pravijo nekateri. To je sicer pretirano, vendar-. po-vejte nam, kam naj gremo. Ra-zen nekvalitetnih plesnih prire-ditev, kina in predrage kavarne nimamo druge izbire. Vprašu-. jeTOO se ali UO ZSJ sploh misli na kulturne potrebe študentov, saj se v SKUD ne morejo vsi udejstvovati. Tu se postavlja spet vprašanje kluba, ki ga »imamo« .., dite takoj, kajti ne veste, kaj sem ga na kolodvo. je narava! Ko smo tisto noč ho- ru. Cakal je na vlak, prav tako dili med visokimi mecesni in kot jaz. Mračen je bil. Zaskrb- borovci, nisem vedel, ali sem na ljeno je bilo njegovo obličje. sprehodu ali n=a bojni akciji. Hodil je nervozno po peronu Močno je sijal mesec in osvet- . sem ter tja. Tudi jaz sem hodil ijeval vrhove Mojstrovke, Pri. — opazoval sem ga. Sirok in sojnika in tam na oni strani plečat je bil njegov hrbet, zde- Mangart. Prišli smo do Soce... lane in mišičaste roke je imel. Vsa nemirna je ta bistra hči Vzel je cigareto iz žepa in ne- planin. Izbrala si je ozko pot kaj mrmral. Prišel je k meni in med skalovjem. Tam hiti, se me poprosil za vžigalice. Dal obrača in preliva, peni se in sem mu jih in ga vprašai, kam drvi strašno hitro naprej, na- potuje in odkod je prišel. Saj prej . _ Mostovi so zastraženi, veste, kaj se pač sopotniki med zato smo raje izbrali brv, ki seboj pogovarjajo. Jezno tnr- siuži za poganjanje drobnke na mraje je odšel, ne da bi se kaj paš0 v planino. 2e od daleč so zahvalil. vidne trdnjave starih Avstrij- Vidite, take narave je bil cev. Njihovo dediščino so pre- mož, katerega so se bali vsi vzeij Nemci. Izogibali sm0 se Nemci in belci, fcot vrag križa. luninega svita, iskali smo go Tak je bil on in takih je bilo ščavo. Cisto tiho smo se plazili. še mnogo. Nemci seveda niso pričakovali, jwwv_/v_A_yvj^v-w da jih bo kdorkoli motil v nji- Žiajpah Vlado: *—\*—\/—%s~\*—\/—vy—x/ Slučaj je nanesel, da sva se-dela v istem vagonu. Jaz sem šel na izlet, on pa vrag vedi kam. 2e precej dolgo smo se peljali. Vlak je enakomerno topotal po svoji železni cesti, ko se mu je vendar odvezal je-zik. Zavil se je v goste oblake cigaretnega dima in pričel, kot da pripoveduje pravljico otroku: »Bilo je nekoč! Mraz je bil, da je kar škripalo, čeprav je sijalo sonce in se je cela doli-na svetila, kot da bi bila iz sa-mih kristalčkov. Toda nismo imeli časa opazovati naravo. Vedeli smo, da bodo, kot vsak dan, prišli mimo Nemci, zaviti V kožuhe. Počasi in brezskrb-no, bolj zaradi discipline kot zares, so io vsak dan mahali proti Vršiču, pregledovat cesto. No. ka,i bi pripovedoval, natepu li smo jih. in samo našim dil-cam se imamo zahvaliti, da smo srečno prišli v svoj brlog, tam pod Krnico.« DIVJI LOVEC hovem čustvu gospodstva. Kot strele iz jasnega neba smo pla-ivili mednje. Par pokov, nekaj klicev v gluho noč — in vse je utihnilo. Samo plamen je pra-sketal po starem tramovju. Za-pustil nas je v tem boju tudi Fritz porinil nož v trebuh. Sa-mo zaprosil je, naj sporočimo zadnji pozdrav dekletu. Vendar obljube nismo izpolnili, ker je In zopet _se je povrnH v svoj njegovo dekle odšlo v Ravens. mi kaj briick in se ni več vrnilo. molk. Prosil sem ga, več pove o letih vojne. »Saj sami veste, kako je bilo. Prihrumeli so s tanki in topo- Po tem dogodku so se za nas pričeli težki dnevi. Nemci so vi, čelade so se jim bliskale, se zavzeli, da nas uničijo. Skri- res nepremagljivi so izgledali. vali smo se v gozdovih in ska- Ni minulo leto, ko pride nek lah. Večkrat so bili Nemci sarao in mi par metrov od nas. Hudo je bilo zsa hrano. Streljati nismo upali, da se ne bi izdali. Lovili smo živali na vse načine. V dolino večer k meniTone in mi pri-poveduje, da so na Dolenjskem Italiiani vsak teden najmanj enkrat tepeni od naših fantov. Zdelo se nam ie, da je to prav nismo mogli. Vsako noč smo na in bomo še mi' poizkusili. Ce rnalem cgnjišču spekli kakšno nas bo povsod zadosti, bo Nem, divjad. Kaj vse smo jedli — ne cem potrebna vojaška sila. Ce vera. Ne poznam imena vseh jo bo pri nas več, 30 na fron- ptičev in ostalih živali, ki smo tah ne bo in vojne bo kmalu jih pokončali. BližaLa se je zi. konec. Takole sm0 modrovali ma, mi pa še vedno v neznos- in poslovil sem se od svoje nem položaju. Odiočili smo se, Anče. Tam med Krnico in Vr- da poizkusimo priti na jug v šičem je bil naš d,om. Dan na Tolminske gozdove. Zgrabili smo dan so se Nemci vozili po gor- za poslednje sile in z zadnjimi skih serpentinah, mi pa smo za- močmi smo se vlekli po snegu čeli s prekopavanjem ceste. 2e in ledu, lačni in strgani. Ker naslednji dan je bila jeza med ni bilo druge poti, smo se mo- nemškimi grupenfiihrerji. Doži- rali odločiti za prehod čez mrzl0 veli srao prvo hajko. Ves dan Soco. Hlače so pos>tale trde, kot smo čepeli pod skalami. Niso iz lepenke, nog sploh nisem ču- nas našli! Cez čas je naša četa tii več, nisem mogel več naprej. narasla — postali smo bolj ko. bi samo še legel v mokri sneg in spal, spal... Pred očmi sem videl barvaste kolobarje, rajžni. Večkrat smo ponoči ustavili kak avtomobilček in ga zvrnili v graben. Povezali smo nisem pa mogel razmisliti kaj se s Trentarji in že nas je bila se z menoj godi. Zaslišali smo cela vo.iska. Poznali so nas že nas- Dobri Ijudje so bili. Dali v Trenti in v Podkorenu. Do- so nam vse, kar je bilo mogoče. bili smo ime Divji lovci. R-^di s0 nas imeli. Okrepljeni Tone se je vtihotapil na Do. in ozdravl>eni smo odžli na Pn. v morsko in od tod na Notran^. sko. Ob koncu vojne sem čez I^ub- lenjsko in nam prinesel nazaj jasna navodila. O nas Gorenjcih niso dosti vedeii tam. Sedaj smo že resneje začeli. Najbolj važno ljano pohitel domov in. objel je bilo iiničevanje prometnih mojo Ančo, ki me je že čakala zvez in skladišč. Zvečer smo se na pragu s solzami v očeh. Po-pri mslem ognjičku domenili vem vam? da sem tudi jaz ne-kai bomo naslednji dan nare- kaj smrkal in jecljal, &i sam dili. Naša prva večja akcija je ne vem kako in kaj. Mislim, da bil napad na skladišče fašistov, sem bil precej ganjen. Zdelo se ki ie bilo v starih utrdbah ob bregovih Soče. To je bil eden mi je, da se pričenja življenje. — »Na svidenje — oglejte si od mojih najlepših in morda Trento!« mi je zaklical in sko. r.aistrašnejših doživljaiev v vseh letih voine. Ste že kdai hodiili čil z vlaka. Stopil sem k oknu in mu mahal z roko, dokler ga po dolini Soče? Ce niste, poj- nisem izgubil z vida. redno nagrado. Uspeh je tem-bolj presenetljiv, ker ga je dosegel mlad študent, ki se na filmsko režisersko delo šele pri-pravlja. Toda čudno: naš tisk je ta dogodek, ki zasluži vso pozornost, doslej odpravil s pavšalnimi noticami. Ne gre za prosLavljanje. Gre za nekaj drugega: gre za to, da bi se s filmom, ki je dobil priznanje pred mednarodnim forumom, seznanila naša javnost. In ne samo s filmom. Tudi z avtor-jem filma, ki zasluži vso mo-ralno in materialno podporo, pa tudi vsaj malo priznanja. Zato sem oni dan, ko sva kramljala o njegovih doživetjih na festivalu in na potovanju po Italiji, sklenil, da ga pred-stavim naši filmski publiki in stavim naši filmski publiki. Pri-mer je važen za razvoj naših mla-dih silmskih delavcev. Vsi igralci so bili amaterji. Snemanje je tra-jalo dva meseca, nakar je bila premiera v Kranjski gori, kjer je film doživel tudi največ re-priz. Predvajal pa ga je tudi v Ljubljani. Kritika — sevedii »interna«, kakršne so bile tudi predstave v Ljubljani, — je bi-la ugodna. Po maturi ga je av-tor predvajal sprejemni komi-siji za Filmsko akademijo v Beogradu. To je bil praktični del njegovega sprejemnega iz-pita, ki ga je z uspehom opra-vil. Pozneje mu je film odprl vrata še na drugo akademijo: na Akademijo za igralsko umet-nost v Ljubljsni. In zdaj še na tretjo: na Filmsko akadernijo v Rimu. Prinesel mu je pa tudi pomembno mednarodno prizna-nje, saj sodi festival ozkega fil-ma v Salernu med tradicional-ne mednarodne filmske prire-ditve in g.a sm;»rajo za nekak Bienale ozkega filma. Letos sa ga je udeležilo 19 držav iz vseh delov sveta. V ostri konkurenci z državami, ki imajo idealno razvito filmsko industrijo in visoko filmsko umetnost, je uspeh Boštjana Hladnika tem-bolj razveseljiv in presenetljiv. Filmska kritika je delo spreje« la z velikim priznanjem; tako pravi n. pr. kritik v »Cinemari-dette«: »... ,Deklica v gorah' ja na tem uspelem filmskem festi-valu vzbudila veselo preseneče-nje. Prikazuje nam svežino in lahkotno preprostost (v katero je z velikim estetskim čutom vnesena folklora), ki sta tipič-na elementa novega filma. Av-tor je znal v nas vzbuditi za-nimanje za preprost, okviren dogodek, ki nam ga je posredo-val s čistim filmskim jezikom, kjer ima slika dominantno vrednost in se odlikuje po iz-redno plastični kompoziciji ...« Potem sva kramljala še o na-črtih. »Studij, študij in zopet študij,« pravi Božtjan. Dobro ve, da je to edina pot k ustvar-jalnemu delu. Zdaj pripravlja Osnujte tudi po pevske Nov mednarodni uspeh Boštjasi za nost v na iu za o^zki IiSiit Kdor Boštjana Hladnika ne pozna, si po njegovem uspehu na festivalu nemara misli, da je to sila resen fant. Gotovo starejši in če je še študent, da je brez dvorm »stara bajta«. Pa ni! Nasprotno: mlad fant, skoraj še fantč triindvajsetih let, več-no skuštran, živahen — vedno pa v nekakem filmskem ognju. Pravi filmski entuziast. Mogoče še — prevelik. Da se razume-mo: prevelik zategadelj, ker mu ob tako živem zanimanju za filmsko umetnost in ob delu zanjo zmanjkuje časa in ener-gij za druge zvrsti umetnosti. Ze dolgo se poznava. Vedel sem za njegovo delo in za nje-gov študij. Ko sva pa zadnjič kramljala, mi je pripovedoval še mnogo podrobnosti, ki bodo gotovo zanimale tudi širše kro-ge filmskega občinstva. Na vprašanje, kdaj se ie za-čeJ zanimati za film, mi je od-govoril kratko In jasno: »Od-kar se spominjam, se nisera zanimal in navduševal za nič drugega kot za film.« V višji gimnaziji je začel študirati fiimsko teorijo in zgodovino. V sedmi šoli je po nekaterih manjših poskusih posnel na 8 milimetrski trak film »Dekli-ca v gorah«, ki ga je sedaj predvajal na festivalu in bil zanj nagrajen. Tedaj mu je bi-lo sedemnajst let. »Pa sem prav to tako težko dopovedal udele-žencem festivala. Prepričani so bili, da sem film izdelal v zad-niem času,« je mimogrede pri-pomnil. Scenarij je napisal sam. Finančno si je snemanje filma omogočil na ta način, da je v Kranjski gori organiziral letni kino. Podnevi je bil reži-ser in snemalec, zvečer pa. se je spremenil v operaterja, do-čim so se igralci v njegovem filmu prelevili v biljeterje, bla-gajnike in drugo tehnično oseb-je v letnem kinu. Po predstavi so prešteli izkupiček, nato pa so se teoretično pripravili na snemanje, ki se je začelo drugo jutro s soncem in se nehalo z mrakom. Film je posnet brez vseh tehničnih pripomočkov. Kmalu po Galetovem uspehu s »Kekcem« v Benetkah je pri-šla iz Italije druga razveseljiva vest: Bošjan Hladnik je bil na mednarodnem festivalu ozkega filnaa v Salernu nagrajen z iz- krajši umetniški film kot di-plomsko delo na Akademiji za igralsko umetnost. Po diplomi namerava izpopolriiti svoje znanje še na Filmski akademiji v Rimu, nato asistirati pri lca-kem znanem režiserju, dokler si ne bo nabral dovolj izkušenj za delo v naši mladi filmski umetnosti. Zadnja leta je Boštjan Hlad-nik snemal študijske eksperi-mentalne odlomke, in sicer iz Cankarjevega »Pohujšanja v dolini Sentflorjanski« (kot J,a-cinta je sodelovala Majda Po-tokarjeva, članica Drame SNG, kot Peter pa Janez Eržen, član Prešernovega gledališča v Kra-nju), ter iz Rostandovega »Cy-ranoja de Bergeraca« z Miro Sardočevo, članico SNG v Ma-riboru. Posnel je tudi dokumen-tarni film o pokojnem Ivanu Levarju, medtem ko mu je ostal scenarij za dokumentarni film o delu Akademije za igralsko umetnost nerealiziran. Po prvem pomembnem uspe-hu: iskrene čestitke, Boštjanl L. F. IZ ALBUMA Janem TŠernik: Cirkus Btev. t »TRIBUNA« STRAN Strelci ne dekjo Linijski igralec (funkcija vratarja) zelo energično brani. Tež ak je 235 funtov (brez opreme). American Footbal Jazz-teasid na stadSonu* Pravitos pretep. Vsi prijemi dtovoljenia Bsliiti zo? je: ma- letikosf. Nosilnicau-čarski trener pri nas iai obenem tudi stalnd trener državne re-prezentance. Sedaj živi v Mari. boru, kjer se krepko p&zna nje. gova roka. SoudeSežen je pri vseh stvareh, ki se sučejo okrog smuoanja v Mariboxu aLi na Stajerskem. V Mariboru so prav marljivi smučarji. Vzpenjača k Mariborski koči je le začetek »smučarskega rajax<. Tudi v tek-movs.nju ss močno uveljavljaja. Pohorska kombinacija je vcdno holj znano tekmovanje. Iz vr-?t mariborskih smučarjev je tudi Sevčnikar, ki apada že rr.ed m.j-boijše. Naj nam pri-povaduje Cc; 60. mu; 61. le; 62. ke; 63. TJ (Trdina Janez); 64. Kra-pina; 66. Is; 67. tripanosorn; 68. no-vo; 69. oa; 74. oda; 75. us; 76. petor; 78. um; 79. bi; 30. ko; 81. po; 82. re; 83. na; 34. ko; 87. Vis; 38. Ško-fiče; 94. tr-sve; 95. karavana; 99. tr; 101. ve; 102. Aš; 103. slepo; 104. L:; 105. Ag; 106. stopa; 107. ne, lce. AL; 110. ta; 111. Jahorina; 112. Ude; 118. las; 119; Aca; 122. ten; 123. alva; 124. les; 125. Malan; 126. skat; 127. ro; 128. naš; 129. Ng; 130. uran; 131. sla; 102. hi; 133. ako; 134. vra