93 Ventil 17 /2011/ 2 UREDNIØTVO © Ventil 17(2011)2. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridræane. © Ventil 17(2011)2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 17 Volume Letnica 2011 Year Øtevilka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega druøtva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdruæenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja øestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUØEK Pomoœnik urednika: mag. Anton STUØEK Tehniœni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIŒ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÅ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAŒ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemœija doc. dr. Edvard DETIŒEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Joæe DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIŒ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAŒ, KLADIVAR Æiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Øpanija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemœija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÅ, Univerza v Zagrebu, Hrvaøka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Joæe PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inæ., Øola za strojniøtvo, Økofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ØIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUØEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloø NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raœunalniøka obdelava in grafiœna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredniøtva: UL, Fakulteta za strojniøtvo – Uredniøtvo revije VENTIL Aøkerœeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroœnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. œlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaœuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Konec lanskega leta je bilo konœano poroœilo mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD), ki zdruæuje 30 najbolj razvitih in demokratiœnih dræav, o slovenski ekonomski politiki. Poroœilo, ki je priølo v javnost v sredini februarja, vkljuœuje tudi oceno naøega izobraæevalnega sistema. Za mnoge je bilo oœitno veliko preseneœenje. Veœina izjav naøih politikov in tudi komentatorjev je bila usmerjena v napad proti omenjeni organizaciji in v obrambo naøega dela in sistema. Prav neverjetno je, kako so predstavniki øolskega sistema hiteli s kritikami te ocene, z razlagami in pojasnili, da naø øolski sistem nudi veœ kot drugi, da imamo pri nas glasbene øole, da imamo telovadnice in knjiænice in da nas preprosto tujci ne poznajo in nepravilno ocenjujejo. Prav zanimivo je bilo posluøati v oddaji Odmevi na javni televiziji, kako so predstavniki øolskega ministrstva tekmovali, kdo bolj kritiziral oceno OECD in razlagal naø sistem kot kakovosten in celo boljøi kot v veœini œlanic OECD. Le redki so opozorili, med njimi naj omenim ministra Gasparija in bivøega ministra Mramorja, ki sta izjavila, da je pripombe vsekakor treba jemati resno, se nad njimi zamisliti in jih upoøtevati. Jedro ocene v poroœilu omenjene organizacije je v predvsem v predragem in premalo uœinkovitem osnovnem in srednjeøolskem izobraæevanju ter v znatno prenizkem vlaganju v visoko øolstvo. Zanimiv je podatek, da pri nas znaøajo stroøki na enega uœenec v osnovni øoli 16 evrov na dan in v Nemœiji le 11 evrov. Ali ta podatek, da porabimo skoraj 50 % veœ denarja na uœenca kot v razviti Nemœiji, res ne zasluæi razmisleka in analize, kaj se dela v naøi øoli. Ta podatek je bil podan, pa ga praktiœno nihœe ni analiziral ali komentiral. Od ministra za øolstvo smo lahko prebrali øtevilne izjave, v katerih zagovarja naø sistem in pojasnjuje, da je naøa øola res draga, ampak, da je tudi boljøa. Sklicuje se, da imamo v vrtcih, zelo dobro izobraæene vzgojiteljice, ki zato morajo imeti viøje plaœe, da naøi otroci v vrtcih dobijo veœ obrokov, da imamo brezplaœne glasbene øole, velike in sodobne telovadnice, dobro opremljene knjiænice in drugo. Minister Lukøiœ pa ne pove, da se Slovenija po øtevilu zaposlenih na enega uœenca uvrøœa daleœ na prvo mesto od vseh dræav, ki so vkljuœene v OECD-e, da imamo v Sloveniji veliko øtevilo dræavnih inøtitutov in zavodov, ki delujejo na podroœju øolstva, ki pa so med sabo slabo usklajeni in se zato njihovo delo velikokrat podvaja in da imamo od vseh œlanic OECD-eja v øolskem sistemu najveœji deleæ nepedagoøkega kadra na enoto uœenca ali dijaka. Prav tako g. minister Lukøiœ ne pove, da je vpliv starøev na øolske programe pri nas minimalen in da je zanemarljiv pri srednjeøolskem izobraæevanju. Kljub velikim vloæenim sredstvom pa naøi uœenci v mednarodnem merilu ne dosegajo nadpovpreœne rezultate. Celo veœ. Predstavnik Pedagoøkega inøtituta celo opozarja, da je znanje naøih uœencev skrb zbujajoœe, øe posebno, ker se znanje uœencev v zadnjih letih celo zniæuje. Tudi oœitki omenjene organizacije za terciarno izobraæevanje so zaskrbljujoœi. Omenjeno poroœilo je pokazalo, da je poraba javnih sredstev na øtudenta pri nas manjøe kot je poraba na dijaka in uœenca. To zelo dobro vemo in obœutimo vsi, ki delamo na univerzitetnem izobraæevanju. Zelo oœitno je to opaziti øe zlasti na tehniøkih fakultetah, kjer moramo izvajati praktiœne in laboratorijske vaje. Øtevilne praktiœne vaje v laboratorijih lahko opravimo le, œe za nakup opreme in potroønega materiala, porabimo sredstva, ki smo jih pridobili na trgu s strokovnim in znanstvenim delom. Predstavniki OECD-eja so zelo jasno povedali, da bi morali terciarnemu izobraæevanju nameniti veœ sredstev. Kako priti do njih je drugo vpraøanje. Njihov nasvet je, da naj uvedemo øolnine in pa da nekaj sredstev pridobimo z bolj uœinkovito porabo v predøolskem in osnovnoøolskem izobraæevanju. Nadaljnja njihova opaæanja so, da je dolæina dodiplomskega øtudija v slovenskem terciarnem izobraæevanju med najdaljøimi v vseh dræavah œlanicah OECD –ja, da je med naøimi øtudenti izredno velik deleæ ponavljavcev, da je deleæ slovenskih øtudentov, ki øtudirajo v tujini in tujih øtudentov, ki øtudirajo pri nas najniæji v OECD in da delodajalci v Sloveniji praktiœno nimajo vpliva na øolske programe. Prav to zadnje je v tesni povezavi s sodelovanjem med fakultetami in univerzami, za kar pa je znano, da je pri nas zelo skromno. Na tem podroœju nas œaka øe veliko dela. Janez Tuøek Ocena OECD o slovenskem øolstvu