Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 54.	V Ljubljani, v
, 7. morca 1914.
Lelo XL1I.
= Veljaj po pošti: ==
Za celo leto naprej , . K 26-—
aa en meseo ...... 2*20
za Nemčijo celoletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „35'—
V	Ljubljani na
£a celo leto naprej . , za en meseo „ . .
V	upravi prejeman mesečno s Sobotna izdaja: s
sa celo leto..... • ii •
za Nemčijo celoletno za ostalo inozemstvo
dom:
K 24"-2-,. i-70
9'-12-
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t
za dvakrat...... 15 „
za trikrat .... „ 13 „ za vočkrat primeren popnst.
Poročna oznanili, zahvale, oslinite lit:
enoslolpna petitvrsta po 23 vin.
- Poslano:	•
enostolpna petitvrsta po 40 Tla
Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Toinl red
tta» Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ollot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 14 strani.
Po deželnem zbor«.
Kranjsko deželno gospodarstvo sanirano!
Poroča deželni odbornik dr. Evgen L a m p e.
Najvažnejši dogodek v prošlem zasedanju deželnega zbora kranjskega jc bilo definitivno in popolno saniranje deželnih financ v zvezi z državnimi preodkazi. O tej stvari se je zadnja leta mnogo obravnavalo in vsakomur je bilo jasno, da mora enkrat priti do popolne ureditve deželnega gospodarstva. Govorilo in pisalo se je o tem dovolj. Glavno agitacijsko sredstvo, katero so imeli nasprotniki S. L. S. proti nam, je bilo vedno to, da dežela gospodari s primanjkljajem. O tem so sc pisale brošure, o tem se je razpravljalo v časopisju in govorilo na neštevilnih ljudskih shodih. Nedobrohotni kritiki, katerim jc bilo vse na tem ležeče, da bi diskreditirali večino deželnega zbora, so napovedovali kranjski deželi strahovit polom in že izračunali dan, ko mora priti vse na kant. Drugi so zopet govorili o strahovitih bremenih, ki se bodo naložila kmetskemu stanu in so izračunali že lOOoclstotno zvišanje deželne doklade.
Vzroki finaneijelnih stisk vseh avstrijski kronovin so splošno znani, ker izvirajo iz naravnega razvoja splošnih potrebščin. O tem so je že dovolj govorilo povsod, z zadovoljstvom pa lahko rečemo, da jc kranjska dežela izmed vseh avstrijskih kronovin, ki so zadnje desetletje trpele v teh razmerah, skoraj edin a, k i j e n a š1 a sa m a v sebi moč, da je i zp e 1 j a 1 a popolno saniranje svojega gospod a r s t v a '/. a dolgo vrst o let.
XXX
Za ta odločilen korak je bilo treba predvsem čakati pravega trenotka. Treba je bilo najprej ustanoviti trden okvir stalnih potrebščin kranjske dežele. Izkušnje zadnje volilne dobe so pokazale, v katerem okviru se mora stalno gibati deželno gospodarstvo in s tem so je ustanovila vsota, za katere pokritje je bilo treba preskrbeti. Na drugi strani je bilo treba ugotoviti vire za p o k r i t j e. Predvsem je manjkalo zanesljivih podatkov o drž. preodkazi h, na katere se je moral osnovati deželni finančni načrt. Rešitev dr-
žavnega finančnega načrta je bila predpogoj za deželni finančni načrt. Skozi leta in leta smo zastonj čakali od državnega zbora rešitve državnega finančnega načrta. Šele letos po novem letu smo ga dobili preko državnega zbora po izjemni vladni naredbi.
Potem je bilo treba najti prvi ključ za porazdelitev bremen. Do sedaj nam finančno ministrstvo ni hotelo nikdar privoliti v diferenciranje tlo-klad. Stališče S. L. S. jc bilo vedno, da se mora pri dokladah varovati tisti stan, ki je danes v največjih težavah in ki se v trumah izseljuje iz dežele v tujino. To je kmetski stan. Dokler nam ni centralna vlada privolila v diferenciranje doklad na korist kmetskemu stanu, toliko časa od naše strani ni bilo govora, da bi nastopili s finančnim načrtom, ki bi za desetletja naprej ustanovil in obvaroval to kričečo krivico. Po dolgotrajnih obravnavah se jc posrečilo deželnemu glavarju dr. Ivanu šusteršič u, da jc od sedanjega voditelja finančnega ministrstva barona E lig e 1 n a dosegel privolitev v tako diferenciranje. Na tej podlagi je bilo šele mogoče deželnemu odboru izdelati načrt, ki je po vsestranskem preudarku najbolj pravičen za razmere v naši deželi in ki nas reši za bodoče nadaljne-ga zadolževanja.
loodstotno zvišanje pri r e a 1 n i li davkih in i. razredu splošne pridobni-nc je zvezano 7. razbremenitvijo okrajev po novem c e s t n em z a-k o n u, tako da v tem oziru kmetski okraji niso na novo obremenjeni, dobe pa vendar možnost, da sklenejo neobhodno potrebne nove zgradbe, katerih so se doslej strašili. To je tista deželna cestna doklada, katero smo napovedali javno že pred dvoma letoma, ko smo sklepali novi cestni zakon. 35odstotno zvišanje na o s e b n e d a v k e je popolnoma utemeljeno v koristi, katero ima i n d u s t r i j a od deželnih naprav. Pri u ž i t n i n s k e m d a v k u se je našel edjno pravilen ključ, po katerem se pritegnejo tudi oni sloji, ki doklad na direktne davke sploh ne plačujejo, pa imajo vendar veliko koristi od deželnih izdatkov za šolstvo in zdravstvo. Odmeriti sc jo moral odstotek, po katerem od nameravanega zvišanja dobi dežela delež, ki ji gre. Ozir pa se je jemal tudi na gostilničarje, tako da se je ustanovila enota zvišanja pri četrt litru vina na 1 krajcar. Če gostilničar na deželi prodaja četrt litra vina po 1 krajcar dražje, pri tem še vedno odpade zanj dobiček 1 K 76 h pri hektolitru. Dežela pa varuje tudi
p i"o d u c e n t a, ker ni hotela skleniti splošnega vinskega da v k a. Zaradi tega je popolnoma neopravičeno, a ko sc vznemirja sedaj prebivalstvo v vinorodnih krajih, da mora vsled deželnih doklad cena vinu pasti. Cena vinu pri producentu se ne sme znižati. Vsaka taka agitacija je goljufija. Pri mesu je istotako vsako vplivanje na ceno živine nedopustno, kajti zvišek lli pri kg je desetkrat pokrit v nizki ceni živino na sedanjem trgu. Zaradi tega mesar lahko ravnotako drago živino plačuje, ne da bi mu bilo treba zvišati cene odjemalcu. Kar dežela stori za povzdigo živinoreje, pa to malenkostno obremenitev stokrat od-vaga. Ravnotako je neopravičeno, ako hišni posestniki nezmerno dvigajo hišne najemščine. Opravičeno je samo zvišanje za 3 2 odstotka.
Velika korist sedanjega finančnega načrta jc pa ta, da se je pri užitni-ni in pri stanovanjih z eni m udarcem naredila popolna j a s n o s t. Ako bi se bil naredil deželni finančni načrt po načelih bivšega finančnega ministra Bilinskega, po katerem bi sc vsako leto avtomatično regulirale deželne doklade na podlagi na novo izračunjene potrebščine, bi bila zavladala velika nestalnost pri živilih in pri najemščinali, ki bi bila zelo kvarna za celo občinstvo. Z reguliranjem deželnih financ se tako tudi r e-g u 1 i r a javni t r g, i n p r i v a t n o gospodarstvo se lahko v miru prilagodi stalni m j a vn i m b r e m e n o ni.
XXX
To so bile vodilne misli deželnega finančn. načrta. V deželi se javna bremena kolikor mogoče prevale r.a spioš-nost, ki jih lažje nosi kakor pa mali avtonomni organizem. Tendenca, dežele pa je, da kolikor mogoče pokritje prevali na državo, koder se ta bremena še bolj porazdelo na bogate sloje. Bil je torej res zgodovinsko važen dan, ko se je deželni zastop kranjske dežele odločil k temu koraku. Odloči-tev ni bila lahka, in poslanci S. L. S. so v dolgotrajnih temeljitih jiosvetova-njih razmotrivali vse možnosti. Zahteve in težnje vsakega stanu so se vpošte-vale, in slednjič je dozorel sklep, ki ga jc klub S. L. S. z vso odločnostjo zastopal v zbornici. Od nasprotne strani ni bil predložen noben načrt. Obe n a-s p r o t, n i n a m s t r a n k i s t a j a s -n o p o k a z a 1 i, d a nimata no-b e n e g a n a č r t a, po katerem bi oni uredili deželno gospo-
d a r s t v o. S. L. S. je bila sama, ki je iz lastne moči in pod lastno odgovornostjo postavila kranjsko deželno gospodarstvo na novo in trdno podlago. S tem je S. L. S. pokazala, da je edina stranka v deželi, ki je zmožna izpeljati tako veliko delo.
Zato pa s ponosom zakličemol Kranjske deželne tinance so v redu, kranjska dežela stoji na trdni podlagi, vsi črnogledi preroki pa so osramočeni!
Edino upanje, ki so ga imeli naši nasprotniki, je bilo to, da S. L. S. ne bo imela sama po sebi te moči, da bi izpeljala saniranje deželnih financ. To upanje sc jim je pa izjalovilo in v tem tiči pač vzrok strašne jeze, ki bruha sedaj na dan iz nasprotnih nam vrst. Nasprotnikom je izbito iz rok glavno orožje, katero so doslej imeli. Pa tudi na zunaj stoji danes kranjska dežela na častnem mestu med avstrijskimi kronovinami, kajti daleč na okoli s prav malo izjemami v državi nimamo nobene dežele, katera bi danes mogla s kranjsko deželo vred reči, da je njeno deželno gospodarstvo popolnoma urejeno. Našteti hočem nekaj primer, kako jc drugod.
XXX
Na Moravske m je bila proračunska debata v deželnem zboru podobna izgubljeni vojski. Kljub temu, da se zvišajo doklade na realne davke od 61 na 78 odstotkov in doklade na osebne davke od 67 na 84 odstot., ostane nepokrit primanjkljaj 33,551.000 Iv. Moravski deželni zbor ni našel moči, da bi spravil stroške in izdatke v sklad kljub velikemu državnemu preodkazu, in tako so morali seči zopet k staremu nesrečnemu zistemu visečih dolgov.
Velikansko vpitje so dvignili liberalci v celi deželi, ker si je skozi nekaj let. kranjski deželni odbor pomagal, z visečim dolgom, in vendar nobena ti c ž e 1 a v Avstriji ni tega v p r a š a n j a tako sij a j 11 o r e š i-la kakor kranjski deželni odbor. Kranjski deželni odbor ni iskal upnikov, ki bi deželo ožemali, kakor se drugod dela. V lastni hiši smo imeli denar po 4 in pol odstot. Druge dežele so morale pa v istem času plačati po 6 odstot. do 7 odstot. in še več. in kljub temu je edino samo kranjska dežela našla moč v sebi, da se je popolnoma odpovedala nesrečnemu gospodarstvu z visečimi dolgovi, medtem ko druge dežele letajo od banke do banke in sc neprestano zakopujejo v nove dolgove na prav oderuške obresti. Ni bolj nesrečnega človeka na svetu,
LISTEK.
Napisal Bret Harte. — Poslov. Jaklič.
V prvih časih naseljevanja v Kaliforniji je stal na skrajnem rtu peščenega polotoka, ki sc širi na onem mestu, kjer se sestaja za tok San Frančiška s Tihim oceanom, optični brzojav za obalo. Dvigal je svoje črne roke proti nebu, obrnil hrbet Zlatim vratom v neizmerni morski površini, kojo bližnja obal je Japonska, in javil drugemu svetilniku, ki je stal bližje celine, z znaki, kaka ladja prihaja. Odtod je šla vest po brzojavu v San Franciško, kjer so se videli isti znaki na tretjem svetilniku. da so vedeli, ali prihaja škuner, br'g, jadrnica ali parnik. Poslednji znak so poznali vsi v San Frančišku, ki so hrepeneli po domovini in s hrepenenjem so ob gotovih dneh zrli na svetilnik. Ako so bile roke iztegnene v pravem kotu, je to značilo: parnik in pošta; druge ladje niso prinašale pošte.
Glasno veselje je sprejelo vsakokrat radostno novico in nikdo se ni spomnil samotnega čuvaja na svetilniku, ki je oddal ta znak, malo so znali o daljni brzoiavni postaji.
Bilo je v pustem kraju, da si ne moreš misliti pustejšega. Noben prebivalec San Frančiška ni šel od Praesi-dija dalje, ali pa tlo Mission Dolores. Ta čas še. ni bilo Cliff House, znanega izletniškega mesta, nisi videl Fort Pointa, niti Black Pointa na obali Jer-ba Buena, in v okolici samega San Frančiška si našel le gol pesek, ki sc jc blestel na solncu ali kako jamo. Šest mesecev je v letu neprenehoma pošiljalo solnce svoje žarke iz jasnega neba; šest mesecev so besneli pasatni vetrovi iz zapada, neprestano so udarjali valovi Tihega oceana na obal.
Brzojavna postaja, preprosta koliba z dvema oknoma, na enem je bil daljnogled, se je videla iz daljine kot na obalo vržena razbita ladja ali kup naplavi j enega lesa. Milje daleč naokrog nisi videl nič drugega na valovitem pesku, razen zapuščenega svetilnika.
Na. tem svetilniku je bil za čuvaja Rihard Farman. Pobegnil je bil iz ka-zneniške angleške naselbine v Avstraliji, vtihotapil se na ladjo in brez nov-čiča v žepu se izkrcal na obalo pri San Frančišku. Ogibal se jc rojakov, ki so bili tamkaj naseljeni, ker ni bil varen ne ure. Njegova sreča je bila, da so skoraj vsi angleški naseljenci drveli za zlatom in so odpotovali proti Sakra-
mento in v druga južna nahajališča zlata. Farman .jc pustil to zapeljivost, mesto tega jc prevzel mesto čuvaja na svetilniku, prvo, kar se mu je ponudilo. Ni imel nobenega tekmeca, ker i najubožnejši priseljenec, ki je prišel za zlatom, bi odbil to mesto, tločim si Farman nič boljšega niti želel ni.
Njegovi oredstojniki ga niso po ničemur vprašali. Ni bilo mesto zaupanja, ker ni bilo nič za. odnesti. Tudi zapeljivih ljudi ni bilo, da bi padel v skušnjavo. Njegovo opravilo je bilo tako mehanično, da bi se vsako zanemar-jenje opazilo takoj v San Frančišku. Razen hrane in stanovanja je imel mesečno petdeset dolarjev; zelo mala plača za one vesele čase, a zn glaclnega begunca knežja.
Poleg tega je tudi upat da bo tu na varnem. Rešen bo skrbi, tla ga kdo najde. Ni mu bilo treba biti vedno na oprezu, čuvajeva koča mu je služila v zatočišče, v katero se je skril kot preganjana zver. Njemu se je zdelo nemogoče ga najti; ubožal je svojim sovražnikom in rešen je sramote. Na tej pustinji jc videl tujca na tri milje daleč. In v slučaju nevarnosti sc mu jc odpi- J rala pustinja brez potov in široko I morje.
Neopažen je opazoval z nekim za- I dovoljstvom krove mimo plovečih la- 1
dij. Njegov daljnogled ga je vezal ? svetom, ki ga je bil izobčil. Ali pozna kdo izmeti potnikov samotnega čuvaja, ve za njegova tlela, tako se jo večkrat spraševal.
Na enoličen način so pretekli trije meseci. V tem času je okreval. Njegove oči so izgubile prikriti, nemirni izraz, sveži morski zrak in žarki vročega solnca so mu opalili lica in mu podali barvo krepkega mornarja. Vid se mu jc zboljšal in z lahkoto je razlikoval počasni škuner trgovske ladje, kj jc plula od rta Rog.
Razen mornarja, ki mu je vsak teden pripeljal v čolnu hrane, ni videl žive duše. Ker je bil molčeč, ga je mornar imel za ponosnega Angleža, in ni se brigal za človeka, ki ni nikdar vprašal po novicah in bral listov. V početku se je umiril šele tedaj, kadar se jc koliba zavila v meglo, a kmalu mu je presedala strašna enoličnost in loteval se ga jc nemir, ki ga je skušal pregnati z Žganjem. Pijača mu je mirila živce in pazil je. da jc vršil svojo mehanične službo točno.
Ril je že ¡»H mesecev na svetilniku. Nekega svetlega dne jc opazil več malih ribiških čolnov, ki so križarili v za-toku. To jc bil vendar zelo slikovit prizor. edina izprememba v njegovem enoličnem življenju. Rdeča ali rutucjia jttr
04382139
kakor deželni finančni referent, ki mora proti koncu meseca od j uda do j uda beračiti, da dobi denar za uradniške in učiteljske plače. Vsak mesec je bilo te nesrečnike videti na Dunaju pri finančnem ministrstvu in pri raznih bankah. Tega hvala Bogu kranjski deželi ni treba, ker je imela pogum, da se z energičnim sklepom obrani vseh izkoriščevalcev in vse svoje potrebščine iz lastnega žepa takoj in čisto pokrije.
Naštejem tu nekaj najnovejših ogledov iz drugih dežela.
Štajerska tudi ni sanirana. V Gradcu so se zastonj mučili, da bi spravili v ravnotežje stroške in dohodke. Štrangulirali so proračun, a kljub temu, da so iz njega črtali 1,165.000 kron, jim je preostalo še vedno 1 in četrt milijona kron nepokritega primanjkljaja. Štajerska dežela je morala najeti 10 milijonov kron i in pol odstot. posojila, da konvertira kontokorontne dolgove, ki jih je morala obrestovati s 6 do 7 odstotki. Nominalni kurz je sicer 92-25, a odstevši vse stroške, ne dobi dežela več kakor 91 odstot. Sploh so razmere za ureditev javnih financ sedaj grozno žalostne.
Galicija je najela pri deželni gališki banki in pri »Deutsche Effek-ten- und \Vechselbank« v Frankfurtu i in pol odstot. posojilo 13 milijonov kron po kurzu 85. Ker mora pa plačati še 1 odstot. za kolke in ostale stroške, je dobila izplačanih samo 84 oclstot.
Ogrska država je najela pri Rot-schildovem konzorciju i in pol odstot. amortizacijsko posojilo 500 milijonov kron, dosegla je pa samo kurz 88-25, in ker nosi kolekovine in druge stroške država, dobi dejansko izplačanih od Hotschilda samo 87 odstot. najetega dolga.
Mesto Budimpešta je najelo ravno te dni 4 in pol odstot. posojilo 158 milijonov kron po kurzu 87. Odštev-ši vse stroške, ne dobi več kakor 85 in tri četrtine odstotka.
Take so sedaj razmere na denarnem trgu. Kranjska dežela m o-ra biti hvaležna svojemu deželnemu z a s t o p u, ki jo je v sedanjih razmerah rešil, da se ji ni treba pogrezati v tak propad oderuštva. Popolno konvertiranje obstoječih dolgov bomo mi ob ugodnem trenotku lahko izpeljali po svoji lastni deželni banki brez kapitalističnih konzorcijev, ki so vajeni take priložnosti temeljito izrabiti v svojo korist.
Poglejmo torej okoli sebe. Štajerska, Koroška, Goriška, Istra, Dalmacija, vse te dežele zdihujejo še vedno v stalnih deficitih. Bogata Češka in Moravska se pogrezata v dolgove. Še celo Solnograška, ki je poleg treh drugih od krščanskih socialistov upravljanih alpskih pokrajin edina, ki ima redno gospodarstvo, se ni upala regulirati še letos učiteljskih plač z izgovorom, da čaka, koliko bodo državni preod.ka-zi dejansko nesli. Edino samo kranjska dežela stoji ponosno v vrsti vseh teh kronovin s samozavestjo, da je zmožna voditi popolnoma urejeno gospodarstvo. Vem, da se je marsikdo tudi v naši stranki težko odločil k temu važnemu sklepu, pa to, kar smo mi v našem deželnem zboru izvršili v eni dela in truda polni noči, bodo
i ii .... _..._ ___________
dra, ki so bliščela nad vodo in ribiči z rdečimi pasovi so obračali nehote nase pozornost. Farman je videl skozi daljnogled, da so razen moških v čolnu tudi ženske. Kmalu nato so izstopili, in ko je zapazil, da je nedolžen izlet, se je malo pomiril.
Tujci so veselo letali po pesku, naložili so ogenj in si kuhali priprost obed. Brez dvoma jih je zanimal svetilnik, ker Farman jo bil opazil, cla večkrat pogledavajo nanj. Ko je ravno javljal prihod neke ladje, so se upali otroci v svoji radovednosti priti bližje, dočim so odrastli gledali od daleč, kakor da se boje stopiti na vladino ozemlje, na katero pazi brez dvoma redar-stvo. Nekaj dni kasneje je čuvaj zapazil kup drv za gradbo. Ribiči so gradili kolibo. Kolikor je Farman vedel, je bila zemlja javna last in nekaj časa bodo uboge naselnike pustili v miru. Pričel je o tem premišljati. Ljudje so bili tujci in pol milje oddaljeni od njega, ali pri vsej nepostavnosti, ki je doma tu, mogel bi ta primer osokoliti tudi druge, da se naselijo v tem kraju. Temu je moral napraviti konec. To pot se je Farman držal postave.
Ko je bila ubožna koliba dovršena, se je prepričal, da bo služila ribiču in njegovi družini samo začasno.
Hotel je nekega dne zajeti vode iz soda, ki je bil zakopan poleg svetilnika. Ko je odprl vrata, je zapazil pred seboj deklico, ki se je plašno smejala. Opazivši njegovo zadrego, se je ohra-brila.
morale prej ali slej druge dežele tudi storiti. Razloček je samo ta, da smo mi operacijo hitro in kolikor mogoče brez bolečin izpeljali, medtem ko se bodo druge dežele zvijale v težkih bojih in krizah, preden bodo slednjič primora-ne isto storiti, kar smo mi že izvršili.
A vsako izgubljeno leto pomeni velikansko škodo za javnost in velikansko škodo za javno gospodarstvo. Nobena stvar tako škodljivo ne vpliva na razvoj narodnega gospodarstva, kakor nered v financah javnih zastopov. Težka kriza, ki je naša država ni še prestala, izvira iz tega, ker država ne pride do ureditve svojih financ in je skozi leta delala vedno z nepokritimi primanjkljaji. V deželah, ki ne morejo priti do ravnotežja med prejemki in izdatki, zastajajo vsa javna dela, vsled česar pada zaslužek ljudstva. Ako se tako stanje vleče skozi leta in leta, izvirajo iz njega ogromne izgube narodnega premožehja. Ureditev deželnih financ pa povzdigne kredit dežele in vsega njenega prebivalstva. Zaupanje v deželno upravo rodi zaupanje tudi v razvoj privatnih podjetij. S tem torej, da je kranjski deželni zastop uredil deželno gospodarstvo, je izkazal največjo dobroto tudi zasebnemu gospodarstvu.
Zato pa vsem sovražnikom kranjske dežele ponosno kličemo: Vse vaše klevete so bile prazne, kranjska dežela je sanirana, kranjsko deželno gospodarstvo stoji v vzornem redu pred celim svetom!
Sedaj pa pišite brošure, prijatelji!
Naša izobraževalna organizacija.
OBČNI ZBOR S. K. S. Z. ZA KRANJSKO.
Občni zbor S. K. S. Z., ki se je vršil preteklo nedeljo v veliki dvorani »Ljudskega Doma«, je pokazal, da je S. K. S. Z. tudi v preteklem letu napredovala. Naša izobraževalna organizacija se je pomnožila, dasi je za smotreno izobraževalno delo v preteklem letu nedostajalo časa. Občni zbor ie to delo zopet poživil. S. K. S. Z. pač s ponosom lahko gleda na svoje dosedanje delo — sijaj katoliškega shoda je bil pač omogočen samo po njeni organizaciji in po njenem delu. Kjerkoli je delo S. K. S. Z. krepko zastavljeno, ondi ima katoliška, slovenska, ljudska misel najtrdnejšo oporo, kjer pa ni zmisla za njeno delo, tam imajo tudi nasprotniki lažje delo. Dolžnost za delo v S. K. S. Z. je tako za vsakega našega somišljenika dana.
Občni zbor je otvoril predsednik dr. Krek: S. K. S. Z. vas je povabila k svojemu občnemu zboru. Zahvaljam vas za obilno udeležbo in prosim, da bi pri tem občnem zboru ne bili samo poslušalci, ampak tudi sosvetovalci in sodelavci. Skupno pojdimo na uspešno delo! Preteklo leto je bilo na Slovenskem bojno leto. Imeli smo skoro povsod volilve. V bojnem času je izobraževalno delo nekoliko zastajalo. Izobrazba zahteva mirnega in vztrajnega dela, ki je pa otežkočeno, če se vrši bojni šum. Vendar se pa tudi ob času boja napredek tistih, ki se boja udeležujejo, dvigne v enem mescu višje, kakor z mirnim, tihim delom desetletja. Nemška pravljica pripoveduje o junaku Siegfriedu, da se je kopal v krvi zmaja, katerega je premagal, in da je bil potem neranljiv. Nobena pšica nasprotnikov ga ni mogla raniti. S. K. S. Z, naj bi bila tudi tak Sieg-
»Hotela sem enkrat po bližje ogledati si to stvar,« je dejala ter pokazala na svetilnik.
»Hočete vstopiti?« je vprašal po kratkem molku.
Odstopila je za korak in izpregovo-rila z amerikanskim naglasom:
»Ne, gospod!«
»Zakaj tie?« je nehote vprašal Farman.
»To vendar ne pristoja.«
»Potem ostanite tu,« je odvrnil in odšel v kočo, a takoj se je premislil in šel je k deklici, ki je hotela oditi.
»Ali naj vam pokažem, kako se postopa z napravo?« jo je vprašal ravnodušno. »Pokazati se more le takrat, kadar plovejo mimo ladje.«
»Prosim,« je odvrnila prijazno, »bodite tako prijazni.«
Farman je razlagal, kai pomenijo različne kretnje, pri tem je dvignila svojo glavico in pozorno poslušala. Nehote je mahala z rokami, kakor je mahal Farman.
»In kadar mornarji zapazijo ta znak,« je vzkliknila veselo, ko je umolknil, »tedaj vedo, da prihajajo v luko.«
Farman se je nasmehnil, že davno se ni. Nato ji jc pokazal daljnogled, skozi katerega je videla sosedni svetilnik.
»Vedno sem mislila, da je križ postavljen na samoten grob.«
»Vi ste katoličanka?'
»Seveda.«
»Italijanka.«
fried. Škodovati ji ne sme noben napad nasprotnikov in zato kličem: Mladi Siegfried, Slovenska krščansko-socialna zveza, dalje v svojem delu in v svojem boju!
Nato so sledila poročila — 17 točk! Poročali so na občnem zboru: Viktor Cenčič, Sedmak, ravnatelj Remec, Pire, prof. Jarc, dr. Adlešič, Zakrajšek, Štefe, Novak, Moškerc, Schweiger, dr. Mohorič, prof. Marinko, P. Jane, prof. Vagaja. Preobširno bi bilo, ako bi vsa poročila dobesedno priobci'i, podajamo izporočil glav. podatke. — Odbor S. K. S. Z. je imel od zadnjega občnega zbora 20 sej.
Zadnji čas se je osnovala osrednja pisarna, ki je prevzela tudi pisarniške posle S. K. S. Z. Pri tej priliki bi opozarjal, naj se odslej vsa društva obračajo v vseh zadevah na osrednjo pisarno, posebno glede ustanavljanja novih društev, glede predavateljev, pri nabavi novih skioptikonov in skioptičnih slik. Odkar deluje osrednja pisarna za S. K. S, Z., je prejela, oziroma odposlala 1388 poštnih pošiljatev.
Na Kranjskem so sedaj 204 društva včlanjena pri S. K. S. Z. Nanovo je od lani pristopilo 12 društev. Od teh 204 društev je poslalo statistične pole 153 društev. Rezultat te statistike je sledeči: Moških članov 11.230, ženskih 9075, skupaj 20.305 članov. Ako računamo na vsako društvo, ki še ni poslalo statistične pole, povprečno po 30 članov, dobimo, da štejejo kranjska društva, včlanjena pri S. K. S. Z., skupno 21.835 članov, za 2595 več nego prejšnje leto. V knjižnicah je 5S.542 knjig, prebralo se je pa v preteklem letu 71.446 knjig. Po čitalnicah je 1305 časopisov. Godb, oziroma tamburaških zborov je 59, ki štejeie 777 godcev, oziroma tamhurašev. Pevski zbori društev štejejo 1743 pevcev in pevk. Po čebelicah se ie prihranilo preteklo leto 57.i28 K. Izletov so napravila društva 182, veselic 185, predstav 556, predavanj 968, Društvenih zastav je 43, skioptikonov 16. Društvenih domov je na Kranjskem 48. Odrov je 121. Pripomnimo, da v teh številkah ni zapopadenih 53 društev, ki še niso poslala statističnih pol.
Te številke kažejo veliko moč organizacije S. K. S. Z., sad vztrajnega dela. Nikakor pa ne smemo misliti, da smo sedaj že dosti močni. Moč naše organizacije mora rasti od dne do dne. Treba je ustanavljati nova društva, poživiti speča, sploh moramo stremiti za tem, da bo naša organizacija segla od prve mestne palače do zadnje gorske koče!
Da se še boli oživi delo po društvih, je sklenil odbor izdajati Korespondenco S. K. S. Z., ki bo v prvi vrsti skrbela, da se predavanja po društvih še bolj ožive. Korespondenca bo skrbela za potrebni materijal za predavanja. Skrbeti je tudi treba, da se bodo po društvih vršila predavanje, ki imajo namen dvigniti vsestransko izobrazbo našega ljudstva, da bodo mogli z večjim pridom zasledovati razvoj v deželi in državi.
Važen del društvenega življenja so predstave; vsaka predstava je pravzaprav javen — slovesen nastop društva.
Skoraj si ne moremo misliti izobraževalnega društva brez predstav. Tudi te so v zadnjih 20 letih veliko pomagale pri velikem delu izobrazbe, ki so ga izvršila drušlva v okrilju S. K. S. Z. Vpoštevajmo, da je S. K. S. Z. izdala do 25 zvezkov iger najrazličnejše vsebine. Ne pozabimo, da so predstave navadno najbogatejši vir
»Oče je iz Italije, a jaz sem Ameri-kanka kakor tudi moja pokojna mati.«
»Ali je oni ribič vaš oče?«
»Da, a njegova ladjica je večja od ostalih,« je odvrnila ponosno.
»Torej so to vaši rojaki?«
»Da, in ko še pricle Marko,« je pristavila v smehu.
»Marko? Kdo je ta Marko?« je vprašal naglo.
Bal se je zvedeti, kdo je to. Samo na to je mislil, pa ni opazil, kako je deklica zardela.
»Pravzaprav mu je ime Marko Franti ali jaz ga kličem Mark; vedite, to je isto ime in se jezi, kadar ga tako kličem.«
»Torej je tudi on Italijan,« je izpre-govoril Farman, kateremu je odleglo, Ni zapazil njenega smeha. »A kako je vam ime?«
»Cara,« jc odvrnila in se obrnila, kakor bi bila v zadregi.
»Cara, ali ni to italijansko draga?«
Spomnil se je, ker prej je obiskoval opero.
»Da, a vendar je le kratica od Charlotte. Mnoge deklice me kličejo tudi za Charley,« je pristavila skoraj jezno.
»Torej Cara ali Charlotte Franti.«
Na njegovo začudenje se je zasme-
jala.
»Oho, tako daleč pa Še nismo, Franti je Markov priimek. Jaz se kličem Murano. Carlota Murano. Ostanite z Bogom!« In hitela jc oditi, a še mu je zaklicala: »Prišla bom, kadar so bo ta stvar premikala.«
dohodkov, torej društvo ohranjujoči element. A dela je še veliko na tem polju.
1.	Manjka dobrih, našemu ljudstvu primernih iger. Zato se je sklenilo, da se vrši v prvi polovici tekočega leta v Ljubljani sestanek vseh onih, ki se zanimajo za ta del društvenega življenja in da se kmalu začno izdajati take igre. Prosimo pisatelje, da tu zastavijo svoje pero! Delo in trud bo rodil obilo sadu.
2.	Težko je dobiti režiserjev. Naj bi torej vsako leto priredila S, K. S. Z. režiserski tečaj. Režiserjem se priporoča, da gredo k dobrim igram (n. pr. v deželno gledališče ali k boljšim prireditvam sosednih društev). K temu tečaju naj bi prišli tudi boljši igralci in igralke,
Izbirajmo dobre igre — z bolj resno vsebino, ki bistré um, blažijo srce, voljo krepé. Burke in komedije sicer malo izobražen človek najraje posluša, ker ni treba dosti misliti, a uspeha in sadu navadno ni nič razen tega, da so dve urici veselo preživeli in se nasmejali. Burke kvarijo okus za pravo umetnost. Uloge je treba resno študirati. Vsaj nekaj tednov pred predstavo je že znati na pamet besedilo in se potem vsak dan vaditi v dramatičnih nastopih. Pri vsaki igri je treba privzeti «ekaj novih moči za manjše uloge. Da imamo vsi večjo korist od predstav, naj bo pred vsako predstavo 5—10 minut dolg govor, v katerem (najboljše režiser sam) pojasni manj znane točke in opozori na poseben pomen igre. Ne pozabimo pa: da iz samih predstav ne obstoji življenje društva, da ne smejo biti prepogostne. Važnejša za društvo so, kakor rečeno, predavanja . in pa tudi knjižnice, katerih se člani pridno poslužujejo.
O skiopiikonih priobči prva številka »Korespondence S. K. S. Z. natančna navodila posebnega odseka, ki se je s to zadevo bavil in ki bo gledal na to, da se bo vse v redu vršilo. Istotako priobči število diapozitivov in serij, ki so na razpolago, Ravnokar je bilo naročenih večje štev. serij, ki imajo tudi. že spisana predavanja. Vsa naročila skioptikonov ali tozadevna vprašanja, naj se vrše po »Slov. Krščanski Socialni Zvezi« ali po »Slov. Straži«. Za nabavo skioptikonov, za katere bomo imeli tudi primerne serije za šole, naj prispevajo tudi županstva in posojilnice. — Želeti je, da bi se povsod oživili dekanijski odbori. Najboljše deluje idrijski dekanijski odbor, katerega delovanje je prav vzorno.
Kako pa dela S. K. S. Z. v Ljubljani1) Tu opažamo od leta njene ustanovitve do danes velik napredek. Ob njeni ustanovitvi je imela Zveza za celo Ljubljano eno sobo, ki je bila za seje, čitalnico, knjižnico, za vaje približno kakih 20 pcvcev, semtertje je imela kako predstavo na malem odru v »Kat. Domu« in veseli smo bili, če je bra pri »velikih« predavanjih, namenjenih celi Ljubljani mala dvorana »Kat. Doma« na pol polna, ponosni, če smo jo napolnili. Danes je v Ljubljani 17 društev, ki delajo na tem ali onem izobraževalnem ali socialnem polju na temelju S. K. S. Z. Večina teh društev ima svoj dom v »Ljudskem Domu«, ki ima moderen oder in krasno pre-davalno dvorano in ki se vedno bolj oživlja. Vseh somišljenikov in somišljenic je v Ljubljani v naših izobraževalnih in v delavskih društvih organiziranih 6054. Orlov je v Ljubljani 121, društva imajo svoje dramatične, tarnburaške in godbene odseke. Imamo razvito glasbeno šolo. V vseh društvih je sedaj 328 pevcev in pevk. V »Če-
Ko je stopila v kočo, je gledal na ladjo, ki je plula od juga. Dajal je znak in gledal, ali se bo deklica vrnila, da pogleda, kako premika znake. Zaman. Njemu se je vse tako zdelo, da čuje njen glas v koči, kjer je toliko časa vladal molk. Naenkrat se je spomnil velikega nereda, ki je vladal v njegovi koči. Ni čutil prej, da je vse razmetano. Takoj je pričel urejevati sobo, kakor se je bil naučil v jetnišnici.
Naslednji dan jc neprestano mislil na svojo obiskovalko, in ker je ni bilo, je razmišljal, če je ni razžalil. Morda se ji je zdel neokreten in glup. Gledal jo je skozi okno, kako se jc igrala z otroci. Odšel je v sobo in ni več pogledal na obalo. Zaprl je kočo in šel proti bregu. Zapazil je Caro, ki se je igrala z malim fantičem. Stopil je k njej neopazno.
»Ah, vi ste tu? Ah, nisem vedela, cla se tukaj izprehajate. Mislila sem, da ste vedno pri brzojavu. Nekaj sem vas hotela vprašati: Ali ste kdaj videli tulnje?«
»Ne,« je odgovoril Farman na Carino začudenje.
»Mislim one velike, ki se solnčijo na oni strani grebena.«
»Tjakaj ne grem nikdar.«
Spomnil se je, da hodijo to znatne nitost občudovat vsi tujci.
Poslovil se je.
Drugi dan jo je zopet oDiskal.
Igrala se je s sestrico na prouu. Ker sta več časa molčala, jo izpregovo-ril Farman.
belicah« so člani in članicc v enem letu nahranili 5889 K, predavanj je bilo v enem letu 139. Izletov so ljubljanska, društva napravila 26, časopisov imajo v svojih čitalnicah 125, knjig v knjižnicah 5891, število prebranih knjig 8515, društvenih zastav 6. Ustanavlja se sedaj društvo za župnijo Marijinega Oznanenja za kolodvorski okraj.
Odbor izobraževalnih organizacij v Ljubljani se je posvetoval o ustanovitvi centralne knjižnice, ki je nujno potrebna. Sedaj ima vsako društvo primeroma le malo knjig, katere društveniki kmalu pre-čitajo. Zato bi bila popolnoma na mestu osrednja knjižnica, ki bi bila nekaka potovalna knjižnica. Cela serija knjig bi potovala od društva do društva. V zadnjem času se je na čtivo polagalo premalo važnosti. Že na katoliških shodih se je o tem govorilo. Sicer se dela precej, vendar z ozirom na delo nasprotnikov premalo. Saj vidimo vsak dan, kako nasprotniki širijo in naravnost vsiljujejo svojo umazano literaturo. Proti temu se moramo močno organizirati. Po posameznih okrajih naj bi se najele sobe, v katerih bi bile ljudstvu na razpolago dobre knjige. Občni zbor je sklenil: Odboru se prepusti, naj izvede misel centralne knjižnice. Odbor naj misli na to, da se po posameznih okrajih po sobah napravijo knjižnice.
Kakor prejšnja lela, tako tudi letos Vzdržuje S. K. S. Z. v Ljubljani različne tečaje. Vodita se dva tečaja za nemški jezik (Robida in Modic) in italijanski tečaj (Gruden). Socialno-politični tečaj tudi dobro uspeva. Hrvaški tečaj se je prekinil, ker je učitelj tega tečaja zbolel, a se zopet začne, V prejšnjih letih smo imeli tudi knjigovodski tečaj, posebno za obrtnike. Ker pa sedaj prireja te tečaje obrtno-pospeševalni zavod, ni za ta tečaj nobene posebne potrebe več.
Ženski oddelek S. K. S. Z. vzdržuje ši-falni in kuhinjski tečaj in tečaj za vezenje.
Zveza ima vsak ponedeljek socialno-političen tečaj, ki postaja prava šola za so-cialno-politično izobrazbo. Poleg predavanj po društvih se vrše semtertje tudi velika centralna predavanja, ki so sijajno obiskana.
Orli
so del naših izobraževalnih društev. Na Kranjskem je 110 telovadnih odsekov. Na vsem Slovenskem jc 169 telovadnih odsekov z 4262 člani.
Prvič je nastopila naša armada v beli Ljubljani: 2000 uniformiranih Orlov pri katoliškem shodu. Orlovska organizacija je tista, ki je prekvasila takorekoč vse življenje naših fantov. Kdor je gledal življenje naših fantov pred desetimi leti, ta bo priznal resničnost moje trditve. Prepiri, pretepi, pohajkovanje — to je bilo glavno opravilo povečini fantov, in danes! Ne rečemo, da se vse to več ne dogaja, ffrdimo pa po pravici, da katera vas ima močan telovadni odsek > Orel«, da tam vlada mir med fanti, da tudi oni fant, ki je nagnjen k slabemu, kroti sebe radi tovarišev. Najvažnejše delo, ki čaka rešitve, je organizacija naraščaja. — Druga važna naloga je izpopolnitev orlovskega glasila »Mladosti«. Že letos se je naredil velik korak naprej, »Mladost« izhaja že kot splošna fantovska revija, kjer bo dobival vsak naš fant odgovore na vsa organizatorična in tehnična vprašanja.
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Jugoslovanska Strokovna Zveza ima 64 plačilnic in skupin ter 4868 članov in
članic. »Naša Moč« ima 2500 naročnikov. Premoženje znaša 26.000 K. Priredila je po vseh večjih industrijskih krajih socialne tečaje.
»Slovenska Straža«
jc ozko spojena s S. K. S. Z, Poročilo o njej je na občnem zboru omenjalo: Od zadnjega občnega zbora jc izdala S. S. poleg 4355 K 61 vin. rednih mesečnih podpor še 10.999 K 87 vin. izrednih podpor, tako da je v tem času izdala skupno 15.355 K 48 vin. na samih podporah. Podpirala je obmejna dijaška in mladinska društva, šolske kuhinje, obmejne društvene in dijaške domove, šolske vrtce, božičnice itd. Izmed večjih podpor omenim, da je izdala samo za božičnice letos 3307 K 83 vin., za gospodinjsko šolo v Št. Rupertu 1684 K 84 vin., za ljudsko šolo v Št, Rupertu 1328 K 50 vin, itd. — Najvažnejši del svojega delovanja je posvetila seveda narod-noobrambnemu delu. Da bi se dvignila in poživila obmejna organizacija na Štajerskem, je ustanovila skupno z J. S. Z. tajništvo za južni Štajer v Mariboru. Posebno pozornost, je obrnila pri tem na najnevarnejši del naše meje, na Korotan. Nadaljevala je započeto akcijo z razpečavanjem enotnih slovenskih molitvenikov- ki jih je sestavil dr. Pečjak. Samo zadnjega pol leta jih je na Koroškem razširila s pomočjo tamošnjega katehetskega društva 2545. Da bi ljudstvo tam lažje čitalo slovenske knjige, priredi posebne abeccdarske tečaje. Da bi vzgojila voditelje in organizatorje prosvetnih in gospodarskih društev na Koroškem, vzdržuje tudi letos 7 koroških dijakov na zadružni in gospodarski šoli v Ljubljani. Prevzela je šolo v Št. Rupertu, ki se jako lepo razvija. Število učencev je tu poskočilo od lani od 195 na 208. Dne 17. novembra 1913 je otvorila tukaj gospodinjsko šolo, ki jo obiskuje sedaj 17 deklet, S kakimi težavami sc bori ta šola, je razvidno že iz tega, da je koroški deželni odbor odklonil tej šoli vsako podporo; odklonilo jo je tudi i ministrstvo iz razloga, ker je ne podpira deželni odbor. Le-ta je šel celo tako daleč, da ni dovolil svojim živinozdravnikom poučevati na tej šoli, vsled česar je morala S. S. preskrbeti živinozdravniški in mlekarski pouk iz Ljubljane. Nov dokaz, s kakimi težkočami sc moramo boriti na Koroškem, in kako potrebno je delovanje S. S., ki zasluži obile podpore. Priredila bo pa kljub vsem tem težkočam še gospodarski tečaj v Podrav-ljah, ker delovanje S. S. gre preko ljudske šole tudi na potrebni gospodarski pouk, V Gorici je kupila S. S. hišo, kjer se bo letos v jeseni otvoril otroški vrtec. Hiša stane 7834 K, dolg se bo amortiziral. Pri Sv. Križu pri Trstu pa je kupila lastno stavbišče za otroški vrtec. V jako živih stikih je bila tudi z beneškimi in drugimi Slovenci z razširjanjem slovenskih knjig, posebno enotnih molitvenikov in časopisja. Da bi pa mogla S. S. izpeljati vse ideale, ki si jih je stavila, da bi mogla ugodneje reševati mnogoštevilne prošnje za potrebne narodne podpore, bo vpeljala zopet letos efektno loterijo. Delovanje »Slovenske Straže« samo je najboljša reklama za njene srečke,
Protialkoholna zveza.
Pri centrali »Svete vojske« v Ljubljani se je storil en važen korak naprej s tem, da se je pisarna popolnoma preuredila, odkar jo je meseca junija prevzel novi tajnik. Pisarna sedaj dobro in redno fun-gira. Dela ima toliko, da smo morali privzeti še eno pisarniško moč. Opravilnih
»Sinoči se mi jc zdelo, da želite, da ne stopim z vami v kočo vašega očeta, a zakaj?«
»Ker je bil Marko,« je odgovorila odkrito deklica.
»Kaj zato?«
»Ker me hoče vzeti za ženo.«
»In vi nočete postati njegova soproga.?«
»Ne,« je odgovorila naglo.
»Zakaj ga ne odslovite?«
»Tega ne smem, mora sc skrivati, oče je njegov prijatelj.«
»Zakaj se skriva? Kaj je zakrivil?«
»Kradel je rudarjem zlati prah. Nisem ga nikdar marala, ker sovražim vsakega tatu.«
Farman je poskočil in pogledal na morje.
»Ali kaj vidite?« ga je vprašala začudeno.
»Vidim ladjo,« je odvrnil z nenavadno hripavim glasom. »Moram hitro, da oddam znak. Ko bi šel z vami, bi gotovo prekasno dospel. Ostanite z Bogom.«
In stekel je proti svetilniku.
Začudena je zrla na morje; ni videla jadra na površini. Samo od Zlatih vrat je plul mal škunder. Tu nekje je morala biti ladja, ki jo je opazil Farman. Kako bistre in ostre so njegove poštene oči. Čakala je, da bi na svetilniku zapazila znak za ladjo, ali na veliko njeno čudo znaka ni bilo. Mogoče se je pa on premotil.
In hitro jc pozabila, ko jc prispela
domov, kjer je vladala največja razburjenost. Zvedeli so bili, da so poslani redarji v zaliv iz San Frančiška. Na vso srečo se jim je posrečilo spraviti Frantija na neko ladjo. Čara je zopet opazila škunder, ki je plul iz zatona. Srce se ji je vzradovalo. Ni mislila na Marka, temveč na Farmana. Kasneje je dospela ladjica z redarji. Gotovo so bili že obveščeni o Markovem begu, pa so samo površno preiskali malo ribičevo kočo. Njihova ladjica je ostala ne daleč od obale.
V noči ni mogla Cara zaspati. Žal .ji je bilo, tla jc s Farmanorn govorila o Marku. In sedaj mogoče sumi, da ga vendar ljubi. Mogoče je radi tega tako naglo odšel! Da bi bil že dan, da mu vso pove.
Zaspala je, a prebudil jo je govor pred kočo. Približala se jo steni, da jc zamogla vse čuti. Zaslišala je Farma-novo ime.
»Ste prepričani, da je res on?« je eden vprašal.
»Seveda,<• se je glasil odgovor. »Do San Frančiška je bil sled in nato se je izgubil. Naši agenti so izvedeli, da iii odšel iz zapada. Po opisu, sličnem našemu beguncu, smo izvedeli, da je čuvaj begunec. Dobimo nagrado 1500 dolarjev, ki je razpisana na njegovo glavo.«
»2e pet mesecev je tu. Zakaj ga niste takoj prijeli?«
»Nismo mogli. Dobiti morama za-
številk je imela »Sveta vojska« od maja dalje do konca leta 766. V pisarni je mala protialkoholna razstava in knjižnica. Napravila je več vlog na razne oblasti, zlasti na deželno vlado. Med drugimi prošnjo, naj se prepove točenje žganja po celi deželi od sobote opoldne do ponedeljka opoldne. Govorov in predavanj je imela »Sveta vojska« v preteklem letu 64, Glasilo »Zlata doba« redno izhaja. Ima 2000 naročnikov in precej denarnega prebitka. — Tudi druge tiskovine »Svete vojske« se precej dobro širijo. Knjižice: »Sveta vojska« je razpečane blizu 15.000, »Malega protialkoholnega katekizma« pa 20.000. Med šolsko mladino po deželi se sploh še precej dela za abstinenco. Natančnega števila »mladih junakov« pa ne moremo povedati, gotovo jih je več tisoč. Izkazanih je pri »Sveti vojski« 4000 članov prve stopnje, 6400 druge stopnje; skupno 10.400 članov. V Ljubljani ima »Sveta vojska« protialkoholno gostilno. Sedaj bomo pričeli s takozvanim »skrbstvom« za alkoholike (Fürsorgestelle), to je: reševanje pijancev. Letos imamo shod slovenskih abstinentov na Brezjah, čez dve leti pa avstrijski proti-alkoholni kongres v Ljubljani. — Vsem izobraževalnim organizacijam in njihovim članom kličemo: treznostni odseki na dan!
Občni zbor S. K, S, Z, je zaključil predsednik dr. Krek s pozivom, naj vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica pomaga pri izob. delu. Za vsakega je nekaj dela, vsi stanovi pri tem lahko sodelujejo. Vsako delo pokaže končno uspeh! — In tako se naj zgodi! S, K. S. Z, naj skrbi, da sc podrobno delo v naših društvih vedno bolj poglobi, da se naša armada vedno bolj pomnoži in da na Kranjskem res nc bo župniie, ki bi ne imela cvetočega izobraževalnega društva.
Zborovanje pouličnega društvo m Hrvate in Slovence v Istri.
Pa z in, 5. marca 1914.
Shod ^Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« se je vršil dne 5. marca v Narodnem domu v Pazinu.
Predsednik dr, Trinajstič pozdravi navzoče, izmed katerih sta bila tudi drž. poslanca dr. Laginja in prof. Mandič, posl. Spinčič se je pismeno opravičil. Udeležba od strani Slovencev je bila precej pičla, drugače velika.
Predsednik dr, Trinajstič je v pozdravnem govoru omenil, da se je društveno življenje v zmislu novih pravil počelo krepko razvijati, Broj udov narasel je od 70 na 800. Po čitanem izvješču tajnika in blagajnika so se izbrali v »Narodni svet« kot delegati za eno leto vsi predsedniki krajnih in okrajnih odborov.
Po dovršenem dnevnem redu je govoril dr. Laginja glede sodnika E. Markoviča v Vodnjanu. Ta je namreč v uradu pravičen tudi hrvaškemu narodu. Zato pa je občinsko zastopstvo vodnjansko odposlalo na višje sodne oblasti protest z zahtevo, da^ se ga mora takoj odstraniti. To se dogaja v sodnem okraju, kjer je tri četrtine hrvaškega prebivalstva! Politično društvo je z največjim ogorčenjem obsodilo to italijansko brutalnost ter zahtevalo zaščito pravičnemu uradniku.
Končno je dr. Laginja še predložil resolucijo: da v prihodnje ne smejo naši deželni poslanci glede jezikovne ravnoprav-
porno povelje iz Avstralije, jutri pride s poštnim parnikom.«
»A on more pobegniti.«
»Brez naše vednosti ne. Dokler se vidijo znaki na svetilniku, smo v San Frančišku gotovi, da je na svojem mestu. Na svetilniku jc sam svoj ječar in se javlja kot tak vsak dan.«
»Ker ste že t.u, zakaj ga ne primete takoj ?«
»To ne gre. Noben sodnik v San Frančišku ga ne zapre, če nimamo papirjev. Spusti ga na svobodo in on je prost.«
»In kako ga bodete prijeli?«
»S parnika prejmemo zaporno povelje in nato nam pade v roke! Ha-haha!«
Deklica se je zgrozila pri tem okrutnem smehu. Odločila se je.
Naglo sc je oblekla in potihem se je splazila iz koče in tekla proti svetilniku. Sedaj jc umela, zakaj živi Farman tu, in vedela je, kako je mogla razžaliti s svojim govorom moža, o katerem je sedaj vedela, da ga ljubi.
Potrkala je na Farmanova vrata. Vse tiho. Še enkrat je potrkala. V koči vse tiho. Mogoče je že pobegnil? Pritisnila jo na kljuko. Vstopila jc v sobo in poklicala. Farman jc ležal oblečen na postelji, bil jc pijan. Zastonj ga je skušala prebuditi. Obupno je gledala po sobi; ladja je imela priti vsak čas. Vzela je daljnogled in opazovala morje. Zapazila je mal dim na zatonu. Bil je parnik. Spomnila se je, če se nc pokaže
nosti prav nič popustiti Italijanom. Sprejeto je bilo to z navdušenjem. Pred sklepom zborovanja predložil je predsednik »Koparske Kmečke Zveze«, I. Medoš, da se prizna važnost te organizacije za politični in gospodarski napredek Slovencev v Istri,
Popoldne ob 1. uri je bilo drugo zborovanje, pri katerem se je konstituiral odbor »Političnega društva«. Izvoljenih je bilo: devet Hrvatov in en Slovenec.
Nato se je razvila zanimiva debata o »Kmetski zvezi za koperski okraj«. Nekateri izmed gospodov nič kaj radi ne vidijo te zveze, lojalno sta se nasproti tej zvezi izjavljala predsednik Trinajstič in dr. Laginja ter dr. Črvar. Navzoč je bil zvezin predsednik Medoš, ki je gospodom pojasnil namen in delovanje zveze, pa tudi praktične uspehe med Italijani v Piranu. G. župeupravitelj Kraševec iz Brezovice se je, kot bivši tajnik zveze, za njo toplo zavzel. Predlog dr. Poščiča, naj »Politično društvo« delovanje »Kmetske zveze« šele proučuje, je bil odklonjen.
Nekaj posebnega za istrske seljake je bilo poročilo, da v »Kmetski zvezi« pride do besede tudi kmet, da se v tej zvezi govori lahko po domače in izrazi svoje želje in težnje tudi tak, ki ni izobražen, kakor gospoda. Zdi se nam, da bi tudi med Hrvati »Kmetska zveza« ali pa »Scljačka zajednica« našla mnogo prijateljev. Kmet nosi mnoga premena, naj ima tudi besedo v »domačem parlamentu«!
Splošno je zborovanje naredilo na poslušalce najboljši vtis in le želeti je, da zašije v Istri zarja boljše bodočnosti.
Kandidati za predstoječe deželno-zborske volitve se niso še postavili, ker imajo o tem govoriti še krajevni in okrajni odbori.
Lepo misel je izrazil g, Kraševec, naj bi gg. deželni poslanci tudi ljudstvu kaj poročali o svojem delovanju, kar pri nas dosedaj še ni bilo.
Izvleček iz oovoro Ivana urbantiča, kandidata liberalne stranke za deželni zbor.
(Trnovo.)
Ne ve se, kje in kedaj so imeli oče Ivan Urbančič po domače mesar in jadre govor nadvse imeniten, učen in slovesen. Tako vzneseno so govorili, da je njihov govor tiskarna Maks Hrovatin tiskala, da ga bodo lahko čitali vsi volilci in tudi pozni rodovi. Njih govor smo smeli tudi mi prejeti v svoje roke. Najpreje so dejali, da hočejo na kratko razviti svoj program. Najbrže na dolgo niti mogli niso razvijati se pred svojimi »odličnimi« volilci. »Naša kmečka stranka še nima programa (načrta).«
To jc pa lepa stranka, ko niti progra» ma nima.
»Nekaj pa smem povdariti, da se bfi naša stranka bistveno razločevaia od drugih političnih strank.« Stranka bo postavila same liberalne gostilničarje za kandidate in same liberalne voditelje mlekarn plačane od kmetov z letnimi 1200 K kot jih imajo oče Urbančič. — Kandidat Urbančič so rekli, da so kmet, Koliko let je že, ko niso prijeli za kmečko delo! V mlekarni pa tehtajo sir in mleko!
Najbolj kunštna je pa tale: »Kmet mora imeti svojo politiko, ne sme biti privesek niti farovškim, niti liberalnim mestnim strankam.« Pa se Urbančič obeša za mestne liberalce. Pa tudi obljube delajo oče
na svetilniku znak prihoda parnika, da bodo redarji takoj sumili.
Stekla je k aparatu in s težavo je dala določeni znak za parnik. Pri tem je škripanje koles vzbudilo Farmana iz trdnega spanja.
Naglo z drhtečim glasom mu je povedala ves pogovor. In ko je končala, ji je poljubil roko.
»In sedaj morate bežati in to čim preje.«
Ali Riharcl Farman je polagoma korakal proti koči, držeč deklico za roko.
Ustavil se jc ter dejal:
»Sedite, morava sc prej pomeniti.«.
Kaj sta sc menila, ni zvedel nihče. In ko sta nekaj minut pozneje zapustila kočo, je nosil Farman vse svoje premoženje in poleg njega je šla Cara.
Naslednji dan so prinesli listi v San Frančišku naslednjo vest:
»Kakor izvemo, je izvedela delavna naša policija, da se skriva zloglasni tat zlata Marko Franti na obali ne daleč od Praesidija. Policija je seveda prekasno dospela na mesto. Tičck jc pobegnil in z lijim tudi hči ondotnega ribiča Murano.«
Štiri leta kasneje je spoznal ribič .Murano moža svoje hčere, o kateri ie mislil, da jc izgubljena. Rihard Farman je bogat, farmer v Južni Kaliforniji. Njegov tast ni nikdar izvedel, da mu je zet pomiloščen kaznjenec iz Avstralije, ■
Urbančič pa ne take, da bodo hodili v cerkev, da se bodo vpisali v katoliško cerkev, iz katere so izbrisani, da bodo dali za pijačo a'-i da bodo brizgalno pripeljali iz Bistrice v Trnovo, ko so oni krivi, da je ni v domači občini. —
»Po vseh svojih močeh si bodo prizadevali, da se bodo celi vagoni gnojila pripeljali v volilni okraj.« Pa ne ko bi nam mogli očka Urbančič tudi pripraviti vsaj en vagon denarja iz kase njihove Kmečke stranke, ki niti programa nima.
»Zahteval bom, da se kmet bolj nego sedaj podpira.« Presneta reč! Mož bo kmeta podpiral, pa njegova stranka nima do-sedaj še nobenega poslanca! Ljudska stranka ima pa 26 poslancev, recišest-indvajset pravih ljudskih zastopnikov.
»H koncu svojega govora se zahvalijo ža pazno poslušanje ter vse pozdravijo z geslom: organizira j mo in združimo s e.< Pred 20. leti so pa oče Urbančič vse sile napenjali in grozne komedije uganjali, da bi se ne ustanovila Hranilnica v Trnovem in so sami prišli, da bi razbili ustanovni shod. — Poslovimo se tudi mi od tega prekrasnega govora ter kličimo zbogom imenitni govornik in adijo Kmečka stranka. Živi naj pa Ljudska stranka in njen kandidat Jožef Gostinčar, državni poslanec v Ljubljani!
Pomen občinah volitev v Triiovilol
Pri ravno izvršenih volitvah je v tretjem razredu (preje slov. liberalen) prodrla socialno demokraška lista brez boja, v drugem razredu (preje liberalen) »rudniška« lista, v prvem razredu, kjer so že preje rudniški ravnatelji in uradniki imeli skoro vse mandate, pa je ostalo pri starem. V drugem razredu so izvoljeni 4 zastopniki rudnika in pa 3 liberalci in naši. Kratko moramo označiti posledice teh volitev s tem, da je dosedanje neomejeno slov. liberalno gospodarstvo v tej največji slov. občini na Štajerskem (ima 14.000 p r e b i v.) razbito — upamo za vedno; pokazalo se je, da liberalna stranka brez naše podpore tudi v T. nič ne pomenja. Z narodnega stališča je obžalovati, da je nemški vpliv v občini narastel; ni pa se bati, da bi zastopniki industrije svoj vpliv izkoriščali v šovinističnem smislu. Zato je vse kričanje liberalnih listov o boju, ki ima sedaj priti, prazno besedičenje; tista dva liberalca bosta v občinskem svetu pač malo pomenila. Če hočejo liberalci boj, naj ga začno skupno z nami zoper rudečo internacijonalo in potem bo Upa občina kmalu zadobila po večini slov. narodno zastopstvo. Z našega strankarskega stališča so se stvari ugodno tako razvile, kakor je bilo pričakovati. Največja napaka se je storila od liberalcev, da niso sprejeli od industrije slovenskima strankama ponudeni kompromis, da se ji prepusti 1. razred, med tem ko industrija voli skupno slovensko listo v 2. razredu in podpira narodne kandidate v 3. razredu. Ker so liberalci to ponudbo odklonili, zato se tudi mi nismo eksponirali za izgubljeno stvar, tembolj ker S. L. S. v 1. razredu ni imela glasov. Liberalci bodo v bodoče ob vsako moč v občini, ako primerno ne uva-žujejo nas in ako industriji ne priznajo vpliva, kateri ji pristoja. — Trbovlje so etapa v vrsti porazov, katere doživlja slov, liberalna stranka v štajerskem Posavju. Za Rajhenburgom je padel Št. Peter, Senovo voli našega župana, v Loki, svoji nekdanji trdnjavi, so liberalci sfrčali iz prvega in drugega razreda, dne 14. t. m. pa se tam vrše dopoln. volitve v 3. razredu, kjer se vrši boj le med nami in socialno demokracijo; liberalci se nam že zdaj obeša;o na pete, pa zaman. S porazom v Trbovljah je liberalna stranka zgubila zadnjo postojanko v laškem okraju. Če bodo sedaj kričali o nemškonacionalni zmagi, je to le pesek v oči; po tujih hrbtih ne bodo več zlezH do močil Celjski general dr. Kukovec plaka na razvalinah Jeruzalema.
Mte le palice: Oftorisl oumejnimSlovBncem!
9	---
Dnevne novice.
+ Za revizijo naše politične taktike na Dunaju prinaša »Mir« članek, ki toži, da ni več na Dunaju časov »Slovanske Unije«. Kakor se spominjamo, tudi takrat Slovenci nismo preveč dosegli, vendar je imela »Slovanska Unija« idealne cilje in bi, da je obstala, sedaj imela gotovo realne uspehe. Oživel je to »Slovansko Unijo« dr. Ivan Šusteršič, da pa ni obstala, je, kakor znano, kriv separatizem naših severnih bratov, ki se pa sedaj že gotovo kosajo, da so organizacijo slovanske moči v parlamentu podcenjevali. Sedaj nam je pač računati takorekoč samim nase in zato postaja predrznost nemških nacional-cev vedno večja. »Mir« pravi: Narodno-politični odnošaji pri nas na Koroškem postajajo za Slovence naravnost neznosni in obupni. Ni je niti ene same svitlc točke na našem narodnem obzorju! .Vsak dan prinaša novih izgub,
novih žrtev brez povračila. Koroški deželni odbor je izjavil v deželnem zboru, da šole v št. Danijelu, Strojni, Vo-grčah, Št. Janžu v Rožu ne dobo slovenskega učnega jezika, dasi je državno sodišče izreklo razsodbo za slovenski učni jezik! Slovenski učitelji na Koroškem so narodni mučeniki, med Slovenci poučujejo nemškutarji, plačani agitatorji. Pri sodiščih jc vse pri starem. Domačini so še vedno v pregnanstvu v drugih deželah. Na železnicah izzivajo nemški uradniki vedno bolj. Slovenski poslanci niso mogli zabraniti deželnega kulturnega sveta za Koroško, kakor so si ga izmislili nemški na-cionalci, da bi izstradali slovenske kmete; povsod drugod so v jezikovno-mešanih deželah kulturni sveti razdeljeni po narodnosti, le na Koroškem se to ni doseglo. Na prav nobeno opravičeno zahtevo koroških Slovencev se vlada ni ozirala, ampak je pustila slej-koprej neomejeno vladati nemški »Volksrat«. V zasmeh Slovencev je pri novem poštnem ravnateljstvu v Celovcu, ki je začelo poslovati z novim letom 1914. docela ignorirala narodne zahteve Slovencev in nastavila same Nemce. Niti en konceptni uradnik ni Slovenec. — »Mir« pravi končno: »Na drugi strani smo pa pogrešali primernega odpora in energije v vrhovnem vodstvu slovenske politike. Tako jo morala vsa odločnost našega vrlega poslanca Grafen-auerja in političnega vodstva koroških Slovencev ostati.brezuspešna. Edino z rekurzi, pri katerih ni mogla odločevati politična moč strank, ampak le suhi paragrafi, je vodstvo koroških Slovencev čisto samo na več poljih doseglo lepe uspehe.« — »Mirovo« mnenje je, da bi deželni glavar kranjski no, smel biti vodja slovenske politike na Dunaju, »ker jc preobtežen s posli kranjskega dež. glavarja in je dosega političnih ciljev silno otežena, ako manjka enotnosti v vodstvu, ako danes nastopa klubov načelnik, jutri eden podnačel-nikov, pojutrišnjem pa zopet načelnik itd.« — Kakor so nas poučili zadnji dogodki na Dunaju, se deželni glavar kranjski z »Mirom« popolnoma strinja in je bil za načelnika Hrvatsko-sloven-skega kluba na Dunaju izvoljen dr. Korošec. Ne smemo se seve varati, da ostane pot slovenske delegacije na Dunaju tudi napre j trnjeva. Trnje, ki nam ga velike nemške stranke vale na pot, moremo zažgati samo s tem, da se z vso odločnostjo sklicujemo na državno korist, da napravi vlada enkrat na jugu red in da pravico preko oholega nemškega nacionalizma. Pravica in zakon bodeta ohranila državo — ne pa Dober-nigovo načelo, naj se proti pravici in zakonu vlada proti Slovencem. Z največjo odločnostjo je treba na Dunaju povedati, da ne trpimo, da bi bila Koroška posebna nemška država v avstrijski državi.
+ Kaj se godi na Koroškem? Na
Koroškem se godijo reči, ki so drugod nemogoče. Krščansko-socialni poslanec W a 1 c h e r je v koroškem deželnem zboru razkril neverjetne reči. Prote-stantovskaNgrofica Elvira Latour ima v Trebnu pri Beljaku in pri Korminu na Primorskem sirotišnici. V Trebnu ima trirazrodno privatno šolo. Grofica lovk za svoje zavode katoliške otroke, da se jim v njenih zavodih izruje iz src katoliška vera. Katoliške otroke, ki še niso stari šest let, sprejema le, če so prestopili k lutrovski veri, starejše otroke pa »vzgaja« tako, da sovražijo sveto katoliško vero in so zreli za odpad, ko postanejo 14 let, stari. Katoliški otroci morajo v tej šoli obiskovati lutrovski krščanski nauk. Prisiljeni so udeleževati se protestantovskih verskih vaj in so kaznovani, če gredo h katoliški službi božji. Ko so vendar morali k sv. obhajilu, so skoro vsi otroci prejeli sv. obhajilo nevredno, ker so se prej d om a n a j c d 1 i. V zavodu jim delijo lutrovske zgodbe in spise. Vsako leto jih prisilijo, da se morajo udeležiti 15. avgusta protestantov-ske cerkvene slavnosti, na kateri se utrjujejo protestantovski otroci v mrž-nji zoper katoliško vero. Od 80 gojencev grofice Latour je 40 katoliških dečkov, povečini iz Gorice, Trsta, Kormina. To so slovenski otroci, ki so jih izročili grofici v vzgojo slovenski revni starši, morda v trdnem prepričanju, da bodo otroci vzgojeni v strogo katoliškem duhu. Tako se slovenski otroci v Trebnu p o 1 u t e r a n i j o in p o -n e m č i j o. Prav v d u ii u nemških n a c i o n a 1 c e v, ki teh razmer na zavodih grofice Latour nočejo videti in jih molče trpijo! Saj opravlja grofica njihove posle! Pa tudi vlada se za vse to ve in še ni napravila tam škandalom konca. Ko bi naše narodne šole sprejele le enega lutrovskega otroka, takoj bi imele na vratu vso nemškonacional-no sodrgo in vlado. Zgražanja po liem-škonaclonalnih listih bi no bilo ne konca no kraia. To ko pa je bilo vse tiho in prav..,
+ Nečedna gonja proti duhovščini.
»Slovenski Narod« se zelo ostudno zaletava proti slovenskim duhovnikom in huj-ska prebivalstvo na duhovščino. Slika jih kakor ljudi, ki se valjajo v denarju in v obilici, zraven pa še davka nič ne plačajo. Narod« z 5. marca piše: »Priprosto ljudstvo, ki pije žganje, je hudo udarjeno z novim povišanjem davka, zdaj pa še strašne doklade na vino in na meso, na hiše in zemljišča. Nikomur ni prizanešeno, tudi najrevnejši človek bo moral plačevati, da bo kaj. Toda ne, naši »dobri« duhovniki ne plačajo nič od tistih velikanskih tisočakov, ki jih dobivajo za prekoristne maše in očenaše. Nič ne plačajo, ne državi, ne deželi, ne občini. Od vsega moraš plačevati davek, od zemlje in od hiše, od obrta in kapitala, od vina in kruha, od žganja in mesa, od obleke in od čevljev — samo od velikanskih tisočakov, ki jih dobe duhovniki za maše in očenaše, ne plačajo nič, nikomur nič!!« Kaka zloba diha iz teh vrstic! Duhovnik in njegova služinčad bo ravnotako prizadeta pri dokladi na užit-nino in zemljišče kakor vsi kranjski prebivalci. Poleg tega plačuje vsak duhovnik osebno dohodnino kakor drugi. Letos se jim je osebna dohodnina kot vsem samskim davkoplačevalcem še povišala za 15%. Vrhutega plačuje danes slovenski duhovnik kulturnega, narodnega, političnega in ubožnega davka toliko, kakor noben stan na Slovenskem. Slovenskemu duhovniku sc groš komaj ogreje v njegovi roki, pa roma zopet med narod. Ali ni nezaslišano obrekova nje a li umazanost, da skušajo slovenski liberalci na ta način vzeti ugled naši duhovščini!
-j- Pesem o politični dostojnosti. V deželnem zboru najamejo liberalci v vsakem zasedanju enega govornika, da dekla-mira zastopnikom večine pesem o politični dostojnosti, lojalnosti in obzirnosti nasproti liberalni stranki. V zadnjem zasedanju je nastopil kot »arbiter elegan-tiarum« dr. Ravnihar. Ta dr. Ravnihar je pa odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« in podpisuje sledeče psovke v zadnjih dveh številkah: »Farški koritarji«, »farji«, »klerikalni ljudski sleparji«, »du-hovska nesramnost, imenovana »Domoljub«, »falotje«, »farovške požrtije« itd. »Slovenski Narod« z dne 5. marca podtika zastopnikom S. L. S. v deželnem zboru tudi sledečo nezaslišano podlost: »Gotovo vam je znano, da je sklenil naš slavni deželni odbor poleg raznih »prekoristnih« paragrafov tudi celibat učiteljic. Učiteljica je vendar tudi človek in ima pravico do življenja! Je-li končno morda vendarle resnica, pa hočejo s tem sklepom postreči župnikom in kaplanom? ? i !« Pod take nezaslišane podlosti in nečuvene umaza-nosti se podpisuje dr. Ravnihar. In potem ima mož še tako drzno čelo, da deklamira v deželnozborski dvorani pesem o politični dostojnosti. Da ga le sram ni take hinav-ščine.
-i- Doklade in številke. Da bi bili
videti še bolj strašni, so se nekdaj sovražniki zavijali v velike živalske kože. Naši liberalci so tem sovražnikom pre-ccj podobni, samo da se zavijajo v številke. Da bi deželne naklade namalali še bolj strašne, govore soclaj sploh o samih številkah. Profesor Reisner šteje samo procente, naštel jih je že čez 370. Ljudstvu pa resnice nočejo povedati, ker se boje, da bi utegnila liberalna stranka pri tej komediji morda premalo profita odnesti. Z deželnimi dolda-dami je pa tako-le: Na 1 kg mesa pride 1 vinar več deželne doklade, na četrt litra vina pride 2 vinarja več deželne naklade, na najemnino pride na 100 K 3-2 K več kot je bilo dosedaj. Na zemljiški davek pricle na 1 krono državnega davka 15 v. več kakor je bilo do-sedaj. To sc pa ne bo pri tem skoraj nič poznalo, ker so skoraj vsi cestni okraji znižali cestne doklade za 10 do 20 vinarjev na 1 krono. To povejte ljudem, pa bodo še liberalni davkoplačevalci umolknili.
+ Zakaj delajo liberalci šunder.
Liberalci zelo ropotajo proti deželnim dokladam. Ampak deželne doklacle niso vzrok tega vpitja. Vzrok je ta, da odvrnejo liberalne pristaše od pozornosti na mesto Ljubljano. Tam bo počilo, in sicer kmalu. Mesto, ki šteje komaj 40 tisoč ljudi, jc dolžno blizu 12 milijonov kron. Deželni dolgovi so v primeri s tem kapljica v morju. Potem nameravajo liberalni mestni očetje zvišati mestne doklade tako, da bo Ljubljančan kar črn! Pozabiti tudi ne smemo na deželno komisijo na magistratu, ki bo kmalu končala svoje delo in takrat bo prebivalstvo kar zijalo! Takrat se bo odkrila šele vsa slava liberalnih gospodarjev.
-j- Kaj pa Ljubljana? Huronsko vpitje, ki so ga zagnali liberalici proti ureditvi deželnih financ, se bo kmalu nad ljubljanskim mestom bridko maščevalo. Kajti dežela je sanirana v veliko jezo liberalcev, Ljubljana pa jc zekopana v velikem neredu, Skrajni čas jc, da se mestni očetje nauče posnemati od deželnih očetov. Najprej je treba v Ljubljani po natančni revi-
ziji dognati, pri čem je pravzaprav mestno gospodarstvo. Podlaga za vsako nadaljno akcijo je, da se reformirajo tudi mestni uradi, in sicer tako, da bo dosedanji nered postal nemogoč. Potem pa mora občina sama izdelati načrt za saniranje mestnih financ. Pri tem bo potrebovala Ljub'jana pomoči dežele, kajti brez deželnega zastopa je saniranje mestnega gospodarstva nemogoče. Tisti hujskači, ki sedaj rogovilijo proti deželnemu odboru, so torej največji škodljivci Ljubljane, ker se utegne njihovemu rovaniu posrečiti, da dežela svoje sodelovanje pri ureditvi mestnega gospodarstva odreče. In kaj potem? Posledica bi bil bankerot mesta Ljubljane. Ako hočejo liberalci to imeti, potem naj le protestirajo in preklinjajo!
+ Pastirski list in liberalci. Ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič je izdal za postni čas j ako primeren pastirski list, v katerem razpravlja o družinskem življenju. Pastirski list govori
0	tem, kako mora biti urejeno družinsko življenje, da vlada v njem mir in prava sreča. »Slovenski Narod« (dne 6. marca) imenuje zato škofa »zelota in agitatorja politične klerikalne stranke.« Urejeno družinsko življenje je po teh mislih »zelotstvo«. To bi bili zares krasni časi na Slovenskem, ako bi prišli možje takih načel navrh.
-j- Sodba o kranjskih socialnih demo* kratih, Socialnodemokraška revija »Naši Zapiski« pravi, da je kranjska liberalna stranka »brezprogramna in do mozga gnjila«. »Zato,« nadaljuje list, -ne moremo odobravati nastopa sccia nc demokracije, da se je sploh odločila pri ožjih volitvah dajati svoje glasove eni ali drugi stranki. Ako z reakcionarno klerikalno stranko ne more, pa tudi ne sme z napredno, do mozga gnjilo stranko. Socialna demokracija po tej poti ne more druzega nego izgubljati na ugledu, pa tudi na lastni moči; dokaz volitve v Idriji.« Zdi se, da je tudi »Zarja« prišla do tega prepričanja, kakor »Naši Zapiski«. Piše namreč o idrijskih liberalcih, »da gospoda ne mara delavske družbe, če je ne potrebuje za svojo korist.«
-j- Liberalni kandidat in katoliška du« hovščina. »Gorenjec« piše: Oče Trebušnik je še vedno hud na duhovne, ker je zadnjič pri volitvi propadel. Te dni se je vozil iz Ljubljane s konjskega sejma. V vagonu je svojim mešetarskim tovarišem po nemško tole rekel: »Ko bi bil jaz general, bi dal vse farje na en travnik speljati in po-streljati.« To je tisti Trebušnik, ki je hodil po Gorenjskem in ob volitvah kmete sle,-pil, češ da je on »prijatelj« katoliške du-hovščine. Zares fin mož, vreden generalske šarže v liberalni armadi!
»Liepa naša domovina ...« Statistični podatki kažejo, da ima na Hrvatskem in v Slavoniji 44-22% vseh posestnikov posestvo 5 juter, to je, vsi skupaj 227.311 juter ali 8-47% vse površino kraljestva. Torej ima polovica kmet-skega prebivalstva samo 81 lepe hrvatske domovine v svoji posesti, dočim ima 209 veleposestnikov eno četrtino, 24% v svoji lasti.
-r »Hrvatskosrbski narod«. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je v magnatski zbornici rabil izraz »hrvatskosrbski narod«. To je v skladu z adreso na kralja, ki jo je predložila koalicija v hrvatskem saboru, samo da govori adresa o »Hrvatih in Srbih« v hrvatskem kraljestvu. Državnopravno pa je to nekaj novega, ker se je dozdaj oficielno govorilo le o hrvatskem narodu.
-j- Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo v nedeljo, dne 15. marca, ob deseti uri dopoldne v ljubljanski magistratni dvorani.
—	Tabor lažnjivcev. Iz Črnomlja. Neki dopisnik se je v »Narodu«, listu inteligence, pod zaglavjem: »Čukarski ples v Črnomlju«, obregnil prav po nepotrebnem ob mene. Kolikor morem soditi po strahovito surovem tonu v tem dopisu, si ga ne upam prisojati kakemu Črnomaljcu, čeprav liberalnemu, ampak le kakemu privandranemu surovežu. Odgovarjam pa ne zaradi sebe, temveč zaradi naših Orlov, ki jih dopisun obrekuje. Piše o nekem pretepu v Črnomlju na pustni torek, ki ga podtika Orlom. Povem javno in na ves glas, da pri tem ni bil niti eden Orel zraven. Res, da sta bila dva onih, ki so to učinili, nekdaj pri Orlih, a nista že davno več. Kajti pri Orlih postopamo strogo, in take, ki se ne držijo naših pravil, spravimo brž proč. » Vrli« Sokoli so pa mnogo takih že z veselem pobrali! Tako torei ni nobenega povoda, da bi se mi lasje jezili I Nasprotno I Ravno, kakor so naši Orli sedaj, sem jih vesel in nanje ponosen. Več odgovarjati bi bilo pod mojo Častjo. — Kaplan Gregor.
—	Idrijske novico. Iz Idrije. Občni zbor ljudske hranilnice in posojilnice v Idriji bode v nedeljo, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih gospodarskega društva. Vabi se k obilni udeležbi radi tega, ker je tudi ta zavod zadruga, torej skupna naprava, skupno delovanje in skupno premoženje. Pri
1	občnih zborih kat. tlel. družbe ali tro-
spodarskega društva je par sto članov navzočih, je debata precej živahna in se kaže splošno zanimanje, pri občnem zboru hranilnice pa pride komaj toliko udov, da je sklepčen zbor. In vendar ima hranilnica že 17.000 K rezervnega zaklada, gotovine naložene pri Zadružni Zvezi skoraj 90.000, tedaj lepa naprava z obilnim premoženjem. Zanimivo je še posebno to, da se je pri njeni ustanovitvi norčevalo iz novega zavoda in pisarilo, kaj je bilo treba nove konkurence, da bode kmalu na sušici umrla itd. Sedaj pa vidimo, kako lepo cvete in prinaša sad, je polna življenja in prav nič ne kaže propada. — Star d e n a r so našli v gradu. Ko so popravljali pod v nekaterih sobah, kjer je bila prej rudniška blagajna, so dobili med deskami bakrene denarje cesarja Franca iz leta-1760., cesarja Jožefa II. iz leta 1782., lepo .srebrno petico z glavo vladarja Leopolda iz leta 1662. in desetico (šest krajcarjev) iz leta 1795. ter nekaj manjših novcev iz iste dobe. Vse skupaj je bilo komaj vredno sedanji 2 kroni. Sodi se, da je padel drobiž raz mizo na tla, se skril v špranje med dile, da jih niso mogli z očmi zapaziti ne z metlo na dan spraviti. Ker so toliko let v isti sobi izplačevali mezdo rudarjem, se je primeroma še malo izgubilo in nista trpela posebne škode ne izplačujoča uradnika ne občinstvo.
—	Vipavske novice. Iz Vipave. Kakor po drugih krajih, tako liberalci tudi v Vipavi in po vipavski dolini begajo ljudi, da bo dežela pobirala novi vinski davek od vseh vinogradnikov, ki vino pridelujejo. To je grdo obrekovanje deželnega zbora in deželnega odbora. Prosimo, da se vsi tisti, ki trosijo te laži, naznanijo Kmečki zvezi v Vipavi, ki bo poskrbela, da obrekovalci prejmejo zasluženo plačilo. Res je samo to, da se bo pobiral vinski davek samo od gostilničarjev. Če gostilničar zviša ceno vina za 4 krajcarje pri litru, bo imel še okoli 3 in pol vinarja dobička; kdor pa vsled novega davka ceno vina še bolj poviša, je navaden oderuh, ki hoče ljudsko nevednost izrabiti v svojo korist. Tudi radi povišanja zemljiškega davka begajo liberalci ljudi. Res je, da se je zemljiški davek zvišal za 15 pri 100, toda pomisliti je, cla so se cestne do-klade znižale vsled tega za približno 11 pri 100, da so se torej doklade zvišale dejansko samo za okoli 4 pri 100. Vse to zvišanje pa ne bo cele doline niti toliko zadelo, kolikor bodo morali nesrečni člani falirane Mercinove zadruge plačati v pokritje zgube, ki so jo zadrugi prizadejali liberalni mogotci. Člani morajo pustiti delež v znesku 50 kron in vrhutega plačati še nad 200 K na en delež. Med člani in med ljudstvom vlada vsled tega grozovito ogorčenje, katero bi naši zviti liberalci radi potlačili z vpitjem zoper nove deželne davke. Prosimo naše somišljenike, da ljudstvo o tem poučijo in liberalne spletke brez ozira razkrinkajo.
—	Romarski vlak v Rim. Nadbra-tovščina sv. Mihaela na Dunaju priredi romanje v Rim, in sicer od 22. aprila do 1. maja. 1. razrecl znaša z vso voz-nino in preskrbo 360 K, II. razred 260, III. razred 180 K. Kdor želi poleteti v Neapolj, Pomepji, Capua doplača 100 K. Avdienca pri sv. Očetu je zagotovljena. Čujemo, da se udeleži tega romanja tudi par slovenskih duhovnikov. Ako bi se utegnil še kdo udeležiti, naj blagovoli svoj naslov poslati na upravništvo »Slovenca« zato, da se slovenski udeleženci skupno popeljejo do Pontebe in med seboj spoznajo. Natančna pojasnila za romanje daje: »Rompilger - Komitee«, Wien, I., Wollzeile Nr. 4. — Priglasi se sprejemajo do 2. aprila.
—	Iz Tržiča. Kranjsko okrožje Orla je zborovalo preteklo nedeljo v društvu sv. Jožefa. Zastopniki telovadnih odsekov so se udeležili v krojih ob 10. uri svete maše v župni cerkvi. Po deseti maši je bil občni zbor. Izvoljen je bil z velikim navdušenjem za predsednika okrožja br. Peter Gregorec, trgovec v Tržiču, za podpredsednika brat Ivan Podlesnik, tajnika br. Rudolf Prešern, blagajnika br. Paulin iz Naklega, načelnika br. Bonač iz Kranja. — Sklenilo se je prvo nedeljo v majniku poleteti na Brezje. Oživiti je odseka v Podbrezju in Šenčurju. — Popoldne se je okrožje, kateremu se je pridružil ves tržiški Orel, udeležilo ustanovitve novega odseka Orlov v Križu. Tu je predaval br. profesor Puntar iz Ljubljane. Po nagovorih okrožnega predsednika Gregor-ca, br. Pogačar, duhovnega svetnika župnika Zabukovec in križkega predsednika Orla br. Perko se je zaključilo lepo zborovanje.— V torek bo v društvu ob 8. uri canimivo predavanje.
—	Usmrčeni »Kmečki strah« razstavijo v Gradcu in na Dunaju. Grof Henckel Donnersmarck je dovolil, da smejo usmrčeni »kmečki strah«, ki je v Korplanini
toliko škode napravil in ki so ga te dni_
bil je star volk — ustrelili, razstaviti v coološkem zavodu v Gradcu. Ustreljenega volka preparira dvorni svetnik profesor
dr. pl. Graff. Razstavljen bo »kmečki strah- v Gradcu v nedeljo in v ponedeljek, en dan ga razstavijo tudi v dunajskem Pratru, nato pa pride v muzej. »Kmečki strah« je bil velik volk, precej star, ki ni na noben način ušel iz menažerije, ampak popolnoma divje živel od mladih nog. Visok je približno 70 cm in tehta 38 kg, kakor kak velik bernardinec.
—	Tudi znamenje časa. Na Sušak je došel orožniški major Milosavljevic z adjutantom poročnikom. Ker se nahaja na Sušaku že orožniški stotnik, bodo odslej tam službovali kar trije orožniški častniki.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani uprizori v nede'jo, dne 15. marca 1914, gledališko predstavo v »Našem domu«, »Roza Jelo-dvorska«. Drama v petih dejanjih. Spisal X. Režiser g. Janko Novak. Vstopnice se dobe v predprodaji pri Ant. Bokalu v Šte-panji vasi. — Okoličani, nudi se vam prilika, da si ogledate to zgodovinsko dramo, ki je kakor za nalašč za postni čas. Obenem lahko opravite staro znano božjo pot, pri Božjem grobu v Štepanji vasi, ki je v zadnjem času vsa prenovljena: na pokopališču, v cerkvi, kakor tudi kapelica Božjega groba. Od tu imate dobre četrt ure do »Našega doma« v Hrušici. Začetek je ob 4. uri popoldne.
—	Umrl je v Celovcu deficient in be-neficiant na mestni ubožnici gospod Janez Schaubach.
lj Policijska nadzorovalna služba glede izseljencev se je temeljito organizirala. Na Dunaju je ustanovljena posebna centrala policijskih organov, kateri so na poseben način izvežbani. Tečaj je bil ravnokar zaključen in koncem meseca februarja so razvrstili nad 50 takih organov po vseh progah Avstrije. Tudi ljubljanskemu policijskemu ravnateljstvu je dodeljenih več v tej stroki izvežbanih organov, kateri bodo opravljali na kolodvorih in na progi nad-zorovalno službo. Ti organi imajo po svojih navodilih tajna znamenja, tako da bo izključeno, da bi se moglo še zgoditi, da potuje kdo z drugim potnim listom v tujino. Vsak količkaj sumljiv potnik se po teh organih tajno zaznamuje in preden zapusti avstrijsko mejo, je gotovo v roki pravice. Posebno strogo se bo gledalo na takozvane subagente, bodisi te ali one družbe. V evidenci bodo tudi vsi sumljivi gostilničarji, pri katerih se ustavljajo ali zbirajo izseljenci kakor tudi železniški uslužbenci, ki imajo z izseljenci stike. Pa ne samo na to se bo pazilo pri tej nad-zorovalni službi, da vojaški obvezanci ne zapuste države, ampak tudi na to, da razni agentje ne bodo več izrabljali nevednosti izseljencev. To poostreno nadzorovanje izseljencev je le pozdravljati in bomo to delovanje radi v toliko podpirali, da preprečimo vsako škodo našim rojakom. Slovenska podružnica Rafaelove družbe, ki že več let v tej smeri uspešno deluje, bo seveda slejkoprej svojo dolžnost izpolnila in vsakemu radevolje s svojim poukom postregla,
—	Razprava proti »Balkanu« v Zagrebu se nadaljuje 10. t. m.
—	Nagele odložil mandat? Iz Veli-kovca poročajo: Tukaj se vzdržuje govorica, da je državni poslanec Jožef Nagele odložil svoj državnozborski mandat. Že delj časa je bil s svojimi političnimi pristaši sprt.
—	Novo pristanišče se otvori v Dalmaciji v Vrbovskem na otoku Hvaru.
—	Dvajseti otrok. Frančiška Cetina v Velikem Lušinju je te dni porodila dvajseto dete.
—	Katoliška knjižnica se otvori v Spljetu. kjer je zelo potrebna.
—	O novem sredstvu proti jetiki je v frankobrodskem zdravniškem društvu te dni poročal tajni svetnik prof. dr. Spiess. Sredstvo sta sestavila Spiess in njegov asistent dr. Feld in je preiskusila v približno 100 slučajih. Sredstvo se je pri tuberkuloznih afekcijah, zlasti pa pri jetiki na vratnem jabolku izvrstno obneslo, vendar je pa treba še nadaljnih poizkusov in opazovanj, predno bo mogoče izreči končno sodbo. Sredstvo je sestavljeno iz kantari-dina in še nekega drugega sredstva, ki se je tudi že doslej uporabljalo pri zdravljenju jetike; s tem, da sta se obe sredstvi združili, se je v veliki meri odpravila strupenost močno učinkujočih zdravil.
—	Medvodska oljarna začne 15. t. m. zopet s svojim obratom pod tvrdko »Huter & Co., družba z omej. jamstvom, tovarna rastlinskih olj«.
—	Jukičevi tovariši svobodni. Te dni so iz mitroviške kaznilnice izpustili dijake Cesarca, Bubliča, Cvijiča in Neidhardta, ki so bili obsojeni, ker so jih dolžili sokrivde pri Jukičevem atentatu na Čuvaja, Od Ju-kičevih tovarišev sedi v ječi le še Hro-vatin.
—	Izseljeniško pisarno otvori na
Reki »Austro-Americana«.
DRŽAVNI ZBOR.
Politični krogi dvomijo, da bi državni zbor 12. t. m. mirno zboroval, dasi se neobvezno voditelji strank pogajajo in je baje dr. Leo poblaščen po-
sredovati med Čehi in Nemci. Včeraj je zboroval odsek za državne uslužbence, ki je izvolil pododsek, da se posvetuje o adredbah glede na lužbeno pra-gmatiko. V pododsek so bili izvoljeni poslanci d' Elvert, Marckhl, \Vaber, Glo-ckel, Gostinčar. Narodno - gospodarski odsek se je pa pečal s predlogom posl. Eisenhuta o odpravi blanko terminske kupčije na Ogrskem, ki jo kljub obljubi ogrska vlada ne odpravi.
DOGODKI NA »REVOLTELLI«.
Med slovanskim prebivalstvom v Trstu vlada zaradi dogodkov, ki so jih povzročili italijanski dijaki na trgovski visoki šoli »Revoitelli«, veliko razburjenje. Ogorčenost se širi tudi izven Trsta po vsem slovanskem jugu. Tudi hrvatski in srbski listi razkrinkavajo te škandale. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je obljubil deputaciji, ki je v zadevi »Revoltelle« intervenirala pri njem, da bo poskrbel, da. se napravi na »Revoitelli« nemudoma mir in red; če treba, bo nastopil s silo. Govore, da se skliče zaradi nečuvenega postopanja na »Revoitelli« velik protestni shod. Slovenci bodo pred vsem proti temu protestirali, da dobe Lahi univerzo preje kakor mi in proti temu, da bi jo dobili v Trstu.
LMjonske novice.
lj P. Hugolina Sattnerja oratorij
»Assumptio« je po enoglasni sodbi naše kritike največje in najlepše slovensko delo te vrste. Sedaj skladatelj to delo prenav-Ija in popolnoma nanovo orkestrira. V frančiškanskem koncertu, ki se vrši v sredo, dne 11. t. m., ob pol 8. zvečer v frančiškanski cerkvi, se bo proizvajal v tej docela novi orkestraciji tenorski solo »Kdo je ta?« Poje ga g. profesor Adolf Robida. Ta solo je izmed mnogih solo-spevov, ki jih nudi oratorij, že v prvotni obliki vzbujal pozornost, in sicer radi prijetne lege, plemenite arije in krepkega, trikratnega stopnjevanja. Proti koncu pesmi se pevec razgreje v proslavi nebeške Device in da duška svojim čuvstvom v prijetni koloraturi. Orkestracija solo-točke pri tem koncertu je popolnoma nova in samospevu bolj prikladna, nego v prvotni zasnovi. — Od slovenskih skladateljev je zastopan tudi Emil Hochreiter, c. kr. komisar na Dunaju, z modernim delom »Salve regina«, ki je prva točka vsporeda. Skladba je zelo moderna, a globoko zamišljena, zložena za mešan zbor s spremljevanjem orgel, in zahteva muzikalno zelo izvežban pevski materijal. Hochreiter je komponiral »Salve regina« nalašč za ta cerkveni koncert in se bo točka v sredo sploh prvič izvajala. — Vstopnice se dobe v predprodaji v Katoliški bukvami v Ljubljani.
lj Pozor somišljeniki! Trnovsko prosvetno društvo prired ijutri, v nedeljo, dne 8. marca v Rokodelskem domu ob 7. uri zvečer čajni večer brez vsake vstopnine. Na sporedu jc tudi srecotov z lepimi dobitki. Prihitite vsi, katerim je ležeče na prospeliu naše trnovske prebujajoče se organizacije!
lj Za gospodarje in gospodinje v trnovskem okraju. Deželni odbor priredi pričenši z dne 11. marca entedenski gospodarski tečaj na prošnjo trnovskega prosvetnega društva v prostoru tega društva. Predava dne 11. in 12. marca g. dež. živinorejski nadzornik Rado Legvart o govedo- in prašičereji, dne 13. in 14. marca dež. sadjarski učitelj g, Martin Humek o pridelovanju in uporabi sadja ter dne 16. in 17. marca dež. travniški mojster g. Ludovik Rupelj o gnojenju in travništvu. Predavanje se vrši vsakokrat od 7, do 9. ure zvečer. Trnovsko prosvetno društvo tem potom vabi vse p. n. posestnike in gospodinje, da se, kdor se hoče udeležiti tega poučnega tečaja, zglasi v nedeljo, dne 8. marca od 10, do 12. ure dopoldne v društvenih prostorih, Cerkvena ulica 11, kjer se bodo dajala nadaljnja pojasnila. Odbor društva pričakuje, da se bodo zglasili vsi posestniki ter s tem pokazali, da se zavedajo ter so prepričani o velikem pomenu in koristi takega tečaja. Dež. odboru smo pa iz srca hvaležni za prireditev, katera obde gotovo v korist trnovskemu in krakovskemu okraju.
lj Občinski svet ima redno sejo v torek, dne 10. marca 1914 ob šestih zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: Poročila: o dopisu deželnega odbora glede nameravane priklopitve dela občine Moste mestni občini Ljubljani; o razpisu c. kr. deželne vlade glede prošnje deželnega odbora kranjskega za podelitev obrtne koncesije za »Kranjske deželne elektrarne« s sedežem v Ljubljani; o razpisu c. kr. deželne vlade glede besedila ustanovnega pisma za cesar Franc Jožefovo jubilejno ustanovo za obiskovalce obrtno-strokov-nih šol; o ponudbah za najem mestne ko-pelji v Koleziji za daljno triletno najemno dobo; o prošnji Sossovih dedičev za odstop prednosti zastavne pravice za neko posojilo pred 3r/rnim potresnim posojilom; o prizivu Katarine Kovič proti odloku
mestnega magistrata glede zgradbe barake za prodajo živil ob Metelkovi ulici; o sa-mostalnih predlogih obč. svetovalca Zupančiča: glede nasipanja ceste Galjevice; glede parcelacije mestnega sveta -med Do-lenjsko cesto in progo dolenjske železnice; o prošnji Franca Novaka in Marije Marenko za razdelitev parcele št. 94/8 ob Jeranovi ulici na dve stavbišči. Direkto-rija mestne elektrarne in mestnega vodovoda poročila: o poročilu ravnatelja glede preuredbe uprave mestne elektrarne in mestnega vodovoda; glede otvoritve lastne prodajalne mestne elektrarne; glede eko-nomiziranja parne naprave mestne elektrarne; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Likozarja glede podaljšanja cestne električne razsvetljave na Dolenjski cesti, — Tajna seja: Poročila: o prošnji nekega magistralnega uradnika za daljši dopust; o prošnji osobja mestne šole na Barju za potnino; o prošnjah za vdovnino in posmrtno četrt po umrlem magistratnem pri-stavu A. Gutniku; o prošnji vdove nekega magistratnega uslužbenca za daljše prejemanje vzgojnine; o predlogu obč. sveto-valca Kristana glede sustentačne gaže nekemu igralcu slovenskega gledališča. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za raznt obrtne koncesije.
lj Tavčar — Metnitz. Razkritje »Mira«, da dopisuje ljubljanski magistrat zagrizenemu nemškemu nacionalcu dr. Metnitzu na ljubo, in kakor trdi in pripoveduje Metnitz po Celovcu a vsa usta, tudi mnogim Slovencem, na njegovo izrecno prošnjo, celovškemu magistratu nemško, je »Sloven-ski Narod«, ki Je vzel narodnost v zakup, hudo zabolelo. Zaletava se v gosp. poslanca Jarca, ker je po vsej pravici spravil to škandalozno zadevo tudi v deželni zbor, Zakaj neki? Ali si je poslanec J a r c to izmislil? Saj vendar dr. Metnitz to zade-vo pripoveduje po Celovcu. Če ne bi bilo res, bi morat »Slov. Narod« zavrniti dr. Metnitza, toda tega ni storil. »Narod« napada Slovence, dr, Metnitza in proslule koroške nemške nacionalce pa pusti lepo v miru; še več! V zadevi znane Ebnerjeve učne kniige, ki kruto žali Slovence, je »Slovenski Narod« koroške nemškonacionalne divjake celo zagovarjal. Lep narode list to! Toda s psovanjem ne bo utajil narodnih grehov ljubljanskega magistrata! Povejte, ali je res, da na magistratu sprejemate nemške dopise ljubljanskega sodišča. Proti Elsnerju po listih kričati, nemške dopise sodišča pa hlapčevsko sprejemati — to je pač narobe svet.
lj Zgradba tržnih lop ob Pogačarjevem trgu nad Ljubljanico, se sedaj izvrši po načrtu arhitekta Kellerja, o katerem smo že poročali. Tržne lope so projektirane od Kresije do Šolskega drevoreda. Na vsaki strani bo kot zaključek tržnih lop hišica. Ob vodnem nivelu proti Ljubljanici bo 20 lop, v katere bo dohod po stopnjicah, ob vodnem nivelu pa bo 2 m 50 cm široka pot za promet. Nad temi lopami bo 20 lop z licem proti Pogačarjevemu trgu. Te lope so v prvi vrsti namenjene za prodajalce, spodnje lope se bodo pa skoro gotovo porabile za shrambe branjevcev. Vsaka lopa bo 3 m visoka in 2 m 50 cm globoka. Vsi stroški so proračunjeni na 95.000 K. Te lope bodo jako čedna arhitektonična za-ključitev Pogačarjevega trga in bodo tudi obrežne zidove Ljubljanice ondi nekoliko oživile. Ako se bodo te lope obnesle, je projektirano nadaljevanje teh lop do jubilejnega mostu in na nasprotni stran? Ljubljanice.
lj Častni večer je priredilo v sredo, dne 4. t. m., uradništvo glavne in kolodvorske pošte g. Josipu Kurentu, novemu načelniku c. kr. poštnega urada Ljubljana 2. Mnogoštevilna udeležba je pričala jasno, kakšne simpatije uživa g. nadoskrbnik Josip Kurent med poštnim uradništvom. Slav-ljencu je nazdravil v imenu navzočega uradništva g. višji oficial Ivan Podgornik ter mu želel na novem odličnem mestu mnogo jasnih, srečnih dni. Ob lepi slovenski pesmi je trajala slavnost v pozno noč.
lj Rampa ob levi strani Ljubljanice nasproti Strojarski stezi ostane tudi po novih delih v Ljubljanični strugi, da bo mogoče ondi pristajati čolnom, posebno onim z drvmi.
lj Vsesokolski zlet v Ljubljani so vrši letos 15., 16. in 17. avgusta.
lj Iz dež pristave na Kodeljevem jc pobegnil prisiljencc Josip Brenk, star 38 let, doma iz Št. Jurja pri Kranju.
lj Zadruga krojačev, krojačic, krznar» jev itd. v Ljubljani ima redni zadružni shod v nedeljo, dne 8. marca t. 1. dopoldne ob pol 10, uri v vrtnem salonu hotela »Ilirija«. Na dnevnem redu jc med drugim: Ustanovitev bolniške blagajne; določitev prispevka iz zadružnega imetja v svrho proslave 25 letnice zadruge za poučne namene vajencev; določitev doklade za leto 1914.; prispevek obrtni na-daljevalni šoli; raznoterosti v interesu zadruge. V interesu zadruge in v korist čla-nic in članov glede na ustanovitev potrebne bolniške blagajne, bi bilo želeti," da se vse članice in člani tega važnega shoda v polnem številu udeleže, da se s teir izognejo kazni, ki ¡o določa § 25, zadružnih pruvil.
• l.j Glasbena Matica bo v prihodnjem svojem koncertu izvajala najnovejšo slovensko skladno P. Hugolina Satt-nerja — Gregorčičevo pesem »Oljki«.
Ij Gremij trgovcev ima jutri ob 9. uri dopoldne občni zbor v veliki dvorani Mestnega Doma.
lj Bivši ljubljanski komptoarist radi ogleduštva obsojen. Včeraj je bil na Dunaju bivši komptoarist v Ljubljani in bivši praporščak Ivan Reich radi ogleduštva v korist Rusije in radi sleparije obsojen na tri leta težke ječe. Preiskovalni zapor se mu od 26. decembra všteje v kazen.
lj Zastopstvo priljubljenih Puchovih koles ima sedaj tvrdka Ign. Vok, specialna trgovina šivalnih strojev, Ljubljana, Sodna ulica št. 7, — Glej inserat!
lj Promenadni koncert voj. godbe
bo jutri ob pol 12. dopoldne v »Zvezdi«.
lj Življenje Jezusa Kristusa, kino-matografična uprizoritev rojstva, življenja in trpljenja se bo proizvajala od petka 20. do četrtka 26. marca v kinematografu »Ideal« v Ljubljani. Življenje Kristusovo je tako polno redke in bogate dramatike, da se že od nekdaj raznovrstni umetniki, umetniki barv, umetniki godbe in govora kakor začarani vračajo vnovič k temu izviru vse krasote. In sedaj, pravi župnik »Alfred Iloppe«, se je polastila tega vzvišenega dela tudi najmlajša umetnost: kinematografija, kateri se je posrečilo po dolgih trudapolnih poizkusih uprizoriti velikansko umetniško delo, katero naj-topleje pozdravljamo.
Primorske vesli.
KORUPCIJA V ČEŠKEM SVOBODOMISELNEM TABORU.
Očitanje »Narodnih listov«, da je podkupila politična policija načelnika držav-nozborskega^ kluba čeških radikalcev, sodnika dr. Sviho, da jo je o vsem v stranki informiral, še vedno razburja avstrijsko javnost. Predsednik avstrijske poslaniške zbornice dr. Sylvester je 6. t. m. dopoldne govoril z notranjim ministrom Heinoldom o tej zadevi, a baron Heinold je izjavil, da ne more nič izjaviti in da na tozadevno interpelacijo v državnem zboru pismeno odgovori. »Češke Slovo« poroča, da je podkupovanja obdolženi Sviha odložil vse svoje funkcije v stranki in da odstopi svojo afero kazenskemu sodišču. »Pravo Lidu« poroča, da je Sviha za volitve v državni zbor izdal veliko denarja in da razpolaga vodstvo mladočeške stranke s fotografijami dokumentov, ki Sviho obtežujejo. Prvotno so nameravali vso zadevo izlepa poravnati, a poizvedbe so dognale take stvari, da so vodilni mladočeški krogi sklenili, da vso zadevo izroče javnosti. Na Dunaju so se posamezni češki poslanci prepričali, da jc vlada o vseh zaupnih stvareh v češkem taboru zelo natančno poučena. Sumili so več poslancev. Nekateri politiki so izjavili, da se sploh več ne udeleže zaupnih posvetovanj. Pričakujejo še novih odkritij.
XXX
Danes smo dobili o tem iz Prage brzojavko: Odgovorni urednik »Narodnih Listov« dr. Heller je pred preiskovalnim sodnikom izjavil, da prevzame za očitanja proti dr. Svihi popolno odgovornost. Dnevnik »Češko Slovo« poziva na uvodnem mestu dr. Kramara, naj imenuje onih 18 čeških narodnih socialcev, ki so se tudi dali od vlade podkupiti. Dr. Sviha objavlja novo izjavo, v kateri pravi, da je bil v zvezi samo z uradnikom državne policije dr. Klima in to samo radi tiskarniške koncesije za narodno-socialno stranko.
PARLAMENTARIZACIJA NA HRVAT-SKEM?
Oddelni predstojnik na novoosno-vanem narodno-gospodarskem oddelku hrvatske vlade postane baje bivši veliki župan Anton Mihalovich, ki je pristaš koalicije. Oclclelni predstojnik za nauk in bogočastje dr. Tropsch ostane na svojem mestu, pač pa bi imela odstopiti druga dva, pi. Androczy in Broschan. Glede- njujinih naslednikov se pa ban in koalicija še nista sporazumela.
RUSKA POIZKUSNA MOBILIZACIJA NI SPLOŠNA.
Peterburška brzojavna agentura izjavlja, da ne odgovarja dejstvom poročilo o splošni poizkusni mobilizaciji v Rusiji, ker ne gre za splošno poizkusno mobilizacijo, marveč le za običajne vsakoletne vojaške vaje.
VPRAŠANJE DVOBOJA V NEMČIJI.
Komisija nemškega državnega zbora, ki se peča z vprašanjem o dvoboju, je odobrila 6. t. m. predlog centra in narodnih liberalcev, da se naj dvoboj ne kaznuje s trdnjavsk. zaporom, marveč z navadnim zaporom in da naj se tudi izgube državljanske častno pravice.
Naročajte „Slovenca"!
p Občinske volitve v Gorici so bodo vršile šele koncem aprila. Sedaj so pri c. kr. okrajnem glavarstvu razpoloženi volilni imeniki do 11. t. m. Poživljamo vse Slovence, da.'sc za reklamacijsko postopanje pobrigajo. Volilno imenike ima na vpogled tudi Narodni odbor v ulici sv. Ivana št. 7. Pojdite tja pogledat in so posvetovat za slučaj, če niste vpisani! Zanimanje za te volitve jo že sedaj splošno. Voliti je namreč cel mestni svet. Italijani so z vso silo pripravljajo na boj. Zavedajo se, da jim poj do topot zolo trda. Skoro ni dvomljivo, da propade laška kamora, če sc posreči združiti v boj vse nezadovoljne elemente, ki bi šli v boj kot gospodarska. stranka. Upanja za tako združitev je sicer malo; vendar jc moč Slovencev v in 2. razredu tolika, da tudi v tem slučaju, če bi morali sami nastopiti, saj delna zmaga pod gotovimi pogoji ni izključena. Zato na delo sedaj ob reklamacijskem postopanju, da se no izgubi niti en slovenski glas!
p Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand v Miramaru, 6. t. m. ob 8. uri 20 minut se je c. in kr. eskadra odpeljala iz Trsta proti južnoistrski obali. Vojna jahta »Lacroma« se je pripeljala 6. t. m. ob 7. uri 20 minut v Trst, da bo ž njo razpolagal nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se je 6. t. m. pripeljal v Trst.
p Nov slovenski dnevnik začne izhajati dne 9. marca v Trstu. Ime mu bo »Jugoslavija«. Izdajatelj pravi, da bo to edini slovenski list, ki ne bo v službi nobene politične -stranke in bo presojal vse politične dogodke brez strankarskih predsodkov.
Bombni napad na Reki povzročil Lah v laškem kraljestvu, Z Reke se poroča, da je povzročil bombni napad na Reki, kakor je policija poizvedela, bivši drugi podžupan na Reki, Bacich, ki zdaj kot odvetnik v Jakinu stanuje. Bacicha so svojčas zaradi državi nevarnega delovanja z Reke izgnali.
p Živnostenska banka. Bilanca živ-nostensko banke v Trstu je pokazala za pretečeno leto 8,350.100 K 29 vin. čistega dobička. Ce pomislimo, da je bilo v letu 1912 samo 8,219.987 K 93 vin. čistega dobička, je jasno, da je banka napredovala. Na občnem zboru, ki je sklican za 15. marca, se bo predlagala razdelitev V/o%, to jc po 15 K za akcijo visoke dividende.
Zadnje vesli.
CESAR KLIČE RADIKALCE K SEBI?
Dunaj. Reichspost« trdi, da je cesar dva voditelja češke narodno - socialne stranke poklical k sebi.
ČEŠKI AGRARCI ZAHTEVAJO, DA NAJ VSI ČEŠKI POSLANCI ODSTOPIJO.
Dunaj, Češki agrarci so predlagali, da naj glede na strašne obdolžitve proti posameznim češkim poslancem vsi češki poslanci odstopijo. Predlog so pa odklonili narodni socialci, mladočehi in socialni de-mokratje.
IZVRSTNO RAZMERJE MED AVSTRIJO IN ITALIJO.
Dunaj. Vojna uprava ustanovi novi trdnjavsko-topniški bataljon št. 10 v Gori c i,
PROTI ITALIJANSKEMU DIJAŠTVU
NA REVOLTELLI.
Dunaj. Za nedeljo dopoldne je sklican tu velik protestni shod vsega jugoslovan-' skega dijaštva zaradi znanih dogodkov na tržaški višji trgovski šoli Revoltelli.
DEBRECINSKI ATENTATOR UJET.
Bukarešt, Ruski policiji se je posrečilo v Kišenevu ujeti Katareva, storilca atentata v Debrecinu.
UČENJAK UMIRA.
Dunaj. Stanje znanega geologa Su-essa se je zelo poslabšalo.
PRAVOSLAVNI ŠKOF UMRL.
Budimpešta. Pravoslavni škof v Karlovcu in član magistratne zbornice Gruič je tu od kapi zaclet umrl.
KRIZA V ITALIJI.
Rim. Giolitti odstopi. Njegov naslednik utegne biti Salanclra.
DOHOD KNEZA WIEDA V DRAČ.
Drač. Knez Wied s soprogo in spremstvom se danes ob 3. uri popoldne pripelje sem. Za sprejem se vrše velikanske priprave.
SKADER GLAVNO MESTO ALBANIJE?
Skader, Tu sc je vršilo veliko zborovanje albanskih katoličanov, na katerem sc je sprejela resolucija, ki zahteva, da naj se povzdigne Skader v glavno mesto Albanije, Zborovanju je prisostvoval nadškof Sereggi in so govorili tudi frančiškani. Laški listi nimajo nujnejšega posla kakor
da napadajo Avstrijo, češ da je ona to zborovanje naročila.	<
RUMUNSKI PRESTOLNI GOVOR.
Bukarešt. Kralj Karol je ob otvoritvi parlamenta v svojem prcstolnem govoru izjavil, da sc Rumunija ne bo nikoli po-mišljala čuvati bukareški mir.
USMIUENKA ODLIKOVANA.
Zagreb. Cesar je predstojnici usmi-Ijenk v Odrinu, Hrvatici Curilovič zaradi njenih zaslug v balkanski vojski podelil zlati zaslužni križ.
NESREČA NA ORTLERJU.
Inomost. Od na Ortlerju od lavine zasuiih vojakov so danes dobili zopet 8 mrtvih, skupno 10 mrtvih, 4 trupla so še v snegu. Žrtve pokopljejo v ponedeljek v sk upnem grobu z velikimi vojaškimi častmi v Trafoiju.
VANDERBILDT UMRL NA OPERACIJI.
Washington. Multimilijonar Vander-bildl je umrl na operaciji slepiča.
Razne slvori.
-f- Pogreb kardinala Koppa. V cerkvi sv. Duha je 6. t. m. okolu 10. ure dopoldne kardinal knezonadškof dr. Bauer sprejel nadvojvodo Karla Franc Jožefa, nakar je maševal pomožni škof dr. Avguštin iz Vratislave. Kardinal dr. Bauer je nato blagoslovil truplo rajnega kardinala Koppa, nakar se je vršil pogreb na drž. kolodvor, kjer je pomožni škof dr. Avguštin še enkrat blagoslovil truplo rajnega kardinala. Ob pol eni se je vlak iz Opave v Vratislavo odpeljal. V Vratislavi so raj-nikovo truplo zopet blagoslovili in je prepeljali v knezoškofijsko palačo, kjer so je v zasebni kapelici položili na mrtvaški oder. — »Kölnische Zeitung« trdi, da postane dr. Koppov naslednik sedanji pomožni škof in upravitelj poznanjske škofije, Likov/ski.
General ponuja svoje življenje sa življenje vjetega svojega sina. General Ter-raza, oče po generalu Villi vjetega svojega sina Lujiza Terrazo, je naprosil konzula Zedinjenih držav v Chihuahui, da naj reši njegovega sina. Konzul je odgovoril, da ne more pomagati. Terraza, ki je 80 let star, je izjavil, da se namerava sam v Chi-huahuo peljati, da ga Villa namesto njegovega sina usmrti.
Imenitni iantje. Te dni je dospela v Carsko selo patrulja 64 mož in treh častnikov gardnega polka Ismajlov, ki je na skijih prehodila 1100 km iz Carskega Sela v gubernijo Anhangelsk. Fante, ki so tako dolgo pot, v tolikem mrazu izvrstno prestali, si je car takoj po njihovem prihodu ogledal. Vsi so čvrsti in zdravi.
Švedski princ Gustav se ločil od svoje žene. Od svoje žene, ruske princesinje Marije, se je ločil švedski princ Gustav,
Merske novice.
š Slov. kat. akad. teh. društvo »Zarja« v Gradcu ima občni zbor v sredo, 11. t. m. v hotelu »Kaiserkrone« ob 8. uri zvečer.
š Umrl je v Mariboru stud. gimn. Viktor Kac, star 11 let, sin zobozdravnika dr. Viktorja Kaca.
jeseniške novice.
j Albanski knez Wied se je v četrtek ob 6. uri zjutraj peljal skozi Jesenice proti Trstu. Železniško uradništvo je bilo v paradi, kneza pa nihče ni videl, ker je — spal.
j Jeseniški Orel priredi v nedeljo javno telovadbo z jako zanimivim sporedom. Sodeluje društveni orkester. — Tretjič se je preteklo nedeljo ponovila prelepa igra »Mala pevka«. Udeležencev, zlasti gostov iz okolice je bilo toliko, da jih na stotine ni več dobilo prostora. Posebno pevske točke, ki jih sprendja orkester, nadvse ugajajo. Na prošnjo tujih gostov bomo igro prihodnjo nedeljo, 15. t. m. še enkrat ponovili, in sicer ob pol 7. uri zvečer. Konča se ob 9. uri, tako da tujci lahko odidejo z vlakom.
j Prvo delavsko konsumno društvo je imelo nedavno občni zbor. Iz računskega zaključka posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu prometa 524.014 K 48 vin., čisti dobiček znaša 16 823 K 75 vin., rezervni fond 25.068 K 20 vin., dividende pa jc v letu 1913. plačalo 11.264 K 36 vin. Lep kos delavske samopomoči!
K celemu današnjemu nalogu našega lista je priložen prospekt svetovno znane češke solidne tvrdke M.. Tomec, veletrgovina sukna v Mnivhovem Hradišti.
Sreča v loteriji je zelo redka, zato naj vsakdo, ki jo hoče poizkusiti, ravna najbolj previdno. Previdno ravnati pa sc pravi, kupiti tako srečko, ki mora prav gotovo enkrat zadeti, oziroma ki ima svojo denarno vrednost, da jo v slučaju potrebe moremo prodati ali pa nanjo dobiti poso'ilo brez izgube naclaline igralne pravice. Kol
taka stoji na prv<?m mestu turška srečka, katera se glasom današnjega oglasa »Slovenske Straže« more naročiti proti mesečnemu odplačilu po samo 4 K 75 h. Naj nikdo ne zamudi prihodnjega žrebanja dne
1.	aprila t. 1., pri katerem v srečnem slučaju more postati bogataš s 400.000 zlatimi franki.
Na tisoče bolnikov, ki bolehajo na zlati žili, poizkuša zaman razne načine zdravljenja, da bi se iznebili te bolezni, ne da bi jim vsa ta sredstva kaj pomagala. Glasom poizkušenj na medicinski kliniki v c. kr. splošni bolnišnici na Dunaju se je dognalo, da dnevna uporaba staropreizku-šene Franc Jožefove grenčice tako ugodno učinkuje, da olajša odvajanje in se zatem znatno zmanjšajo bolečine v mastniku. Naravna Franc Jožefova grenčica se odlikuje po svoji zanesljivi učinkovitosti, je lahko zaužitna in ima nizko ceno. — Na prodaj je v vseh lekarnah, drožerijah in prodajalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti. ——^——ar«»
Zapomnite si:
1 Scottova emulzija je edina po Scottovem načinu prirejena, že skoro 40 let uspešno rabljena emulzija ribjega olja.
2.	Scottova emulzija ribjega olja se izdo luje izključno iz najfinejšega parnega ribjega olja z Lofotov in iz drugih enakih samo prvovrstnih surovin. Ona poseduje torej vedno že sama ob sebi učinkujočo moč.
3.	Scottova emulzija ribjega olja je okusno, lahko prebavljivo in tek vzbujajoče krepilno sredstvo, enako za odrasle kakor za otroke.
4.	Scottova emulzija je V9led izvrstnega % Scottovega načina neizpremenjenc
dobra in poseduje v poletju enako ffiftMffl učinkujočo moč kakor pozimi. 11 S VAmpa|, ve{!n() le scottova emulzija, nikaka druga!
Cena originalni steklenici K 2-50. iJobi sp v v*3h lekarnah. Kdor pošlje 50 vin. v znamkah na Scott & Bon-ne, G. ni. b. H., Dunaj VII in ho sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena pošUjatov potom lekarne na poskušnjo.
Tržne ccnc.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 6. marca 1914.
Pšenica za april 1914. . .	. . 12-46
Pšenica za maj 1914 . . .	. . 12-38
Pšenica za oktober 1914 .	. . 1117
Rž april 1914......	. . 10-36
Rž za oktober......	. . 8-66
Oves april 1914 . ... .	. . 7-63
Oves za oktober .....	. . 7-76
Koruza za maj 1914 . . .	
Koruza za julij 1914 . . .	. . 6-90
najbogatejši alkalični (natron litijev) lu-iue na Češkem. — Izhorna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinske" izvolite vpra-_ Sati hišnega zdravnika.	624
G iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki gu z uspehom uporabljajo
N M Mu sredstvo zoper živčne bolezni
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Edipo pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, kamornem založniku
M MMJ BITTHEit $ KEIOHENAU, N. T
O
Eia
H
O
L
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3'—. Kjer ga ne dobilo v lekarni, naročite ga proti vposlatvi K 3-— franko po pošti.
birma v ljubljanski škofiji.
1. Dekanlja Vipava.
Birma bo meseca maja in sicer: Podkraj v četrtek 7. Col v petek 8. Vipava v nedeljo 10. Vrhpoljo v ponedeljek 11. Slap v torek 12. Podraga v sredo 13. Goče v četrtek 14. Erzelj v petek 15. (vizitacija). Planina v soboto 16. Šturje v nedeljo 17. Budanje na vnebo-hod 21. Lozice v petek 22. Vrabče v soboto 23. Št. Vid v nedeljo 24.
2.	Dekanlja Postojna.
Postojna v nedeljo 26. aprila. Stu-deno v torek 28. aprila. Senožeče v torek 26. maja. Hrenovice v četrtek 28. maja. Slavina v nedeljo 6. septembra. Mate-nja vas v ponedeljek 7. septembra. Št. Peter v torek 8. septembra. Trnje v sredo 9. septembra.
3.	Dekanlja Moravče.
Birma bo meseca junija in sicer: Moravče v nedeljo 7. Vrhpolje v po-ned. 8. Peče v torek 9. Ihan v soboto 13. Brdo v nedeljo 14. Zlatopolje v poned. 15. Krašnja v torek 16. Blagovica v sredo 17. Češnjice v petek 19. Št. Ožbald v soboto 20. Št. Gotard v nedeljo 21. Čem-šenik v torek 23. Izlake v sredo 24. Kolovrat v četrtek 25. Sv. Gora v petek 26. Vače v nedeljo 28. Sv. Helena v ponedeljek 29. Dol v torek 30.
4.	Dekanija Trnovo.
Birma bo meseca septembra in sicer: Zagorje v četrtek 10. Knežak v petek 11. Trnovo v nedeljo 13. Prem v torek 15. Košana v četrtek 17. Šmihel v petek 18. Suhorija v soboto 19. Vreme v nedeljo 20.
5. Ljubljanska okolica.
Tomišelj v nedeljo 27. septembra. Želimlje v torek 29. septembra.
Baden pn i..« ž vepleni vrelec
Saialorii Gutef in in mestno zHie
Fizikal. dietetična zdravilišča, solnčne in zračnekopeli.
Zdravnika-vodje: Dr. Oton pL Aufschnalter In oes. svet. dr. D. Podzahradsky. Prospekti zastonj.
Sprejme se takoj
krojaški pomočnik
za stalno delo. 762
IVAN BENEDIČ1Č, krojaški mojster, Železniki.
zanesl|Ioo kalgloa
dobavlja
Mich Vančk
asred. semenska trgovina
Praga* tfaclapshe nam.
Slovenski ceniki na zahtevo zastonj.
Kdor pošlje najmanj 40 naslovov posestnikov, učiteljev, lastnikov vrtov z natančno označbo bivališča in zadnje pošte, dobi zastonj zanesljivega oznanje-valca vremena-
Izvoz češkega semen, žita po vsem svetu.
GOSTILN H
ob živinskem trgu pri državni cesti v Metliki se odda tako] v najem zakoncema ali dvema marljivima ženskama. Zaslužek je trajen in eden najemnikov opravlja lahko postranska dela. Pojasnila daje Jnlljana Hrehorič v Metliki 21.
o o
luninimi,, in, umih iitmmiiiiiiiiiii. tiimtiiiitiiiiiiiiiimii.aiitiiiiiiiiiiiiiiii
I	i I
:	jO
s	•
:	j	«S
: : *ö
rt
•	O
o-
:	ta
i 8 2l
: o sr
: io o»
: Vf 7T Z O
; a N
■c	=»	i
£	«	:
S	o.	i
5	d	:
O	•
*T3	cu	:
ca	=
c	§	S
B	i
c	Q>	:
2	'g	š
(h)	!
á	i	i
o	I	:
ta
to —-
o
I r ■	:	—
|...„M..,,f,„.„„„„„..........................................................
5 £iubliana, Sv. 3»etra cesta št. Jtovomesto, Slavni trg štev. 45. Dfranj, Slavni trg štev. 119. Jiočevle, Slavni trg št. 79.
Manufakturna trgovina
Jos. Pellos!
„pri Vaivazorju"
Miisšu Liliana stari in si. t
Zaloga, sukna, volnenega in raznega perilnega blaga, tkanine, cvilha, brisalk, prtov, servetov, preprog, zastorov, garnitur, svilnatih in volnenih šerp in raznih robcev itd.
„Ppi Vaivazorju"
Zaloga perila, čepic; obuvala, nogavice, rokavice, srajce, jo-picej hlače.
Novosti modernih
bluz, spodnjih kril, predpasnikov. Našitki, gumbe, trakovi, čipke, svila, baržun, stezniki, kravate, hlačniki, torbice, mila, dišave, krtače.
Dežniki in paliee.
Splošne porabe za krojače in šivilje.
Najnižje eene.
751
Službo
Išče absolventinja trgovskega tečaja z dobrimi šolskimi izpričevali. Popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi; tako tudi vsega pisarniškega dela, strojepisja in stenografije. Služba se lahko nastopi takoj. Naslov pod šifro J. K. 708 na upravo „Slovenca" v Ljubljani.	708
Proda se izvrstno, še zelo malo rabljeno
motorno kolo
Wanderer
2 cilindra, 3 HP in brez vsake hibe; kupi se pa dobro ohranjen
Pisalni stroj
z vidno pisavo, — Ponudbe jo nasloviti: »Wanderer«, Maribor, Rosgegerjeva ul. 16.
778
Sil I ' 'm II 1 ""i .'»¿ŠflU
ZASTOPSTVO za PRODAJO naših dobro znanih
PUCH-koles
----— je prevzela v tej sezoni tvrdka ======
Ignacij Vok, Ljubljana, Sodna ul. 7
777 (3)
Tovarna Puchovih koles,
akc. družba, Gradec.
rarararararararararararararacsoaraosEoraos i
ZAHVALA.
706
Povodom bolezni in prerane smrti naše nepozabne mamice, oziroma stare mamice, sestre, tete in tašče, gospe
fline Kustrln, roj. Pečar
se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem onim, ki so pre-blagi pokojnici v času njene težke bolezni na kterkoli način lajšali zadnje ure. Osobito se zahvaljujemo blagorodnemu go- Efllffi spodu dr. Kogoju na Jesenicah, p. n. gg. zdravnikom medicin-skega oddelka deželne bolnice ter častitim gg. sestram usmi-ljenkam za skrb in trud v zadnjem času bolezni in ob smrti. Nadalje pogrebnemu društvu železniških uslužbencev za vse usluge ob pogrebu, zlasti oskrbniku g. Ivomacu, istotako za mnogoštevilne ljubeznive dokaze sočutja, za izražena sožalja, vsem darovalcem krasnega cvetja in slednjič cenj. občinstvu za častno spremstvo na zadnji poti. — Bog povrni vsem!
Ljubljana, 7, marca 1914,
Žalujoči: Ido Kuslrln ter rodbini Puschmann in Store.
rararararararacgrararaGsrarararaeaGaraoaBiGB
HHRHVNOST IZ
SPI
TKHLSKEGH KRHJH
morate kupovati platna, ceilre, fino tkanino za srajce, kanafase za povlake, brisače, robce Itd. za svoje domače potrebe. Pošiljatev za poskušnjo po povzetja:
23 m kanafasa za povlake REKORDIA 78 cm širokega, z rudečimi ali modrimi progami, samo . . . , K 10 00 23 m belo fine tkanine IRIS za srajce 11* — 23 m RUMBURŠKE TKANINE . . . „ 11-50 18 m cefira za srajce PERMANENT za
6 srajc, razdeljenega po 3 metre „ 8-60 1 tucat belili damaškovih brisač št, 7,
48X100 cm, samo........6- —
50 m zavoj kras., stalnobarvn. ostankov 3—15 m dolgih, platna, cefira, de-
lena, kanafasa itd., samo . . , 26"_
boljša vrsta samo	31-_
Pogorska krSCanska tkalnica
,UHERlfl'-SPl šl.27, OrliS. gore češko.
Vzorci raznega blaga zastonj. — Kar ue ugaja se menja, ali pa se vrne denar.
^iinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiim............................................................................................................................................
v procvitajočem zdravilišču na Kranjskem--------nimi pogojj Ponudbe d
»Gfinstige Geiegenheit 5976« na RUDOLFA MOSSE, Dunaj I., Sollerstatte 2
jočem zdra-	J« na:am za sezono 1914 pod u/?od-
Kranjskem Se Qa „V najeiTI nimi pogoji. Ponudbe pod
•'Milimi-.
?nif mi? iinm<t»n>«n>iti»iiMiimtninntinnni» »»"»»i<»«»«»t»i>»i»«»>i«itiiitti>tiiiiiiiiiiiiaiiiiii<iiiigitsiitt|t|>iiit||l,,tt,ttgltti<l,|t>>ll><tl<ttttii —
Razglas.
V torek dne 10. marca 1914 dopoldne ob pol 9. uri razprodal bom pod
roko vse svoje
zemljišče m Zgornji Šiški
to je hišo št. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbene prostore, njive, travnike in gozde, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Šiška Ghnce m Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni železnici v Spodnji Šiški.
Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav tik železničnega tira in je jako pripravno za podjetnika, ki hoče izpeljati iz proge državne železnice že-leznični tir na svoje zemljišče.
n „P2La1n}eLni,orefi?ktanti so ulJ'udno vabljeni, da se zglase pri meni v Zgornji Šiški št. 36 ali pa pri mojem zastopniku gospodu Dr. Josipu Furlanu.
i?nformacijeV L,Ubliani' kjer dobe vsak 2as »bančna pojasnila in vsestranske
• J£r(?d.aJ0 Pričnem v ^ek dne 10. t. m. dopoldne ob pol 9. uri v Zsornil Siski št. 36, kjer naj se posamezni kupci snidejo.
V Ljubljani, dne 6. marca 1914.
776
Ivan Zakotnik
tesarski mojster in posestnik.
STEFAN NAGY
trgovina z Zeleznino
Ljubljana.
priporoča svojo izbrano zalogo
brzoparilnikov za krmo, sesalk za gnojnico, vodnih sesalk, kovanja za stavbinsko stroko, orodja vseh vrst, kopalnih banj, železnega pohištva, vrtnih miz in stolov, štedilnikov, kakor tudi vseh predmetov, spa-dajočih v to stroko. Najnižje cene!

Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ifci]
v
je v zalogi lastne tovarne
PETER ROZINA & K= LJUBLJANA M BREGU.
gospode .....	. . . K 14.—,	17—,	20 —
clame.......	. . • „ 12 —,	15-,	18 —
dečke 36/30 .....	. . • „ 10 —,	12-—	
otroke........	St. as-as	38-'-8 ?0—BI	38-8;
	- • K 5--	6- T-	
Garantirana kakovost po teli cenah. Cenejšo vrste oil kron m naprej.
Šivilja
Leopoldina Steinad
Ljubljana, Poljanska cesta 6
se priporoča cenjenim damam za napravo pomladanskih toalet. Točna, solidna postrežba.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambe, sobe, angl. stranišča, pralnice, podstrešja, drvarnice in vrta, se takoj, do meseca velikega travna odda. — Rožna dolina cesta III, št. 262.
Srejme se spretna
za špecerijo z daljšo prakso. Ponudbe na upravo lista pod ,Spretna prodajalka 717*.
Odda se v podnajem takoj
mala soba
pripravna za kak rual društveni lokal. Poizve se pri »Obrtno kreditni zadrugi v Ljubljani«,
Sodnijska ulica št. 9.	699
Hiša z vrtom
in pritiklinami se v Ljubljani ceno proda na mirnem in zračnem kraju, za penzijoniste, posebno duhovnike, pripravna tudi za vsako obrt ali stanovanja. Kje pove upravništvo „Slovenca" pod št, 607.
Golša
se da hitro odstraniti brez joda in medicin s sredstvom, ki ga je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na kemični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
Vprašanjem naj se priložita dve znamki. 1731
Proda se
za 6 konjskih sli po nizki ceni. Več pove: Anton Pogorelec, Struge, p. Videm-Do-brepolje.	732
Uermuth-
180
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka:
Br. Novakovič, vinska trgovina v Ljubljani.
Hiša na prodaj
Proda se nova, pritlična hiša z vrtom in vodnjakom, ob glavni cesti na Črnučah. — Več se izve: črnučo št. 67, p. Ježica.
M
šolskia sester v Mariboru
naznanja, da sc tretji
trimesečni tečaj
za kuho in gospodinjstvo
začne 15. aprila, ter vabi dekleta, ki žele y tej stroki izobrazbe, da sc udeleže pouka. Vse, kolikor jih je doslej bilo v šoli, so prav zadovoljne, ker so se v kratkem času veliko naučile. Pouk je v slovenskem in nemškem jeziku. — Natančna pojasnila podaja
686 vodstvo zavoda v Mariboru.
Izpraznjena je služba
organista in cerkvenika
v Vel. Laščah. — Letna plača 1200 K. Stanarina 180 K. Pismene prošnje sprejema do 14. t. m. župnl urad.	723
Ugodna priložnost dobro ohranjena 8§ ÍÍ
se ceno proda. — Ogleda se lahko vsaki čas na Dunajski cesti štev. 50.	755

ih
I
ribizlovih grmov
se proda: Kolodvorska ul. 11, pri vrtnarju. 753


o
a
se sprejme pri neki veletrgovini proti stalni plači izurjen detajlist v kolonijalnem blagu, ki je že tozadevno z vspehom posloval ter je zgovoren in se dobro razume na branžo. — Ponudbe pod »Lebens-Steliung« 722 na upravo usta.	750
3 £31
Ivan Ambrož, krojaški mojster, Glince St. 251 pri LJubljani sprejme takoj v trajno delo
krojaškega pomočnika
Plača po dogovoru.	775
Proda se zelo dobro vpeljana
z dobrimi zastopstvi ali se sprejme kompanjon, Dopisi do 10. marca na upravništvo lista »780«.
1 pičla in i vajenca
za tesarsko obr sprejme lakoj Jernej Konič, tesarski mojster, Koroška Bela štev. 44, Pošta Javornik, Gorenjsko.	779
Skladišče
na dvorišču se odda takoj. — šelenburgova ulica 6, II. nadstropje.	781
Jiupisehiša
z manjšim posestvom ali s sadnim vrtom ali z vinogradom najraje kje na Spodnjem Štajerskem. Cena 2000 kron ali nekaj več. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 647.
vešča slovenskega in nemškega jezika išče službe v kakšni
trgovini
ali kaj primernega. Ponudbe na upravo ..Slovenca" pod št, 757.
Župnik
v St. Vidu pri Mislinjah (Štajersko) je bil edino in samo po uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani,
Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, vsled katere je trpel že celih 19 let. — Steklenica 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
677
^niiiifniiiintiuuniiiiiniisamiiniinmiinumiiiHnnaHiiHmafniiiiMiniiin«
I Ivan Kacin. Ljubljana,	1
Sv. Petra cesta 51.
Prva slovenska izdelovalnica	=
I HARMONIJEV	I
j po amer. sistemu, se priporoča preč. du-	;
j hovščini, g. organistom, slav. pevskim in	l
= izobraževalnim društvom za izdelovanje	!
novih harmonijev, uglašenje in poprav-	i
š Ijanje starih po jako nizki ceni. Plačuje	=.
= se tudi na obroke. Cenik gratis in franko.	=
Resna ženitna ponudba.
Povrnivši sc po dolgem času iz tujine v domovino zeli gospod srednje starosti z 30.000 kron gotovine tem modernim potom znanja z krščansko, izobraženo gospico, ki bi imela dobro vpeljano trgovino ali kako boljšo obrt, oziroma tudi kapital. Tozadevne resne ponudbe sprejema upravništvo Slovenca pod „Domovina." 774 do 10. t. m. Diskretnost častna st\'ar.
2X2=8
to ni bilo in ne bode! Resnica pa je, žitni kavi, kar se okusa tiče, ni in enake. Ta izvrstna žitna kava stane 5 kg samo K 3 50 v lepi vrečici vsake prosto in vrhutega dobite zastonj še ristna darilca. — Natočite takoj a KARLU TIŠLER, Schonfeld pri (Češko).
da mojej ne bode pri meni poštnine lepa kosamo pri
Bečovu
703
Odda se mirni stranki lepo
stanovanje
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pritiklin v III. nadstropju za majev-termin. — Več se izve v Židovski ulici št. 1, L n.	772
MttMilifiMt
TRGOVINA
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer, pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na Anoneno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani.	764
<Spomladansfie novosti so iufiaj
Najmodernejši raglani, cbleke ja gospode in dečke v najnovejših favnah, dospela je ogremna izbira pariških in berlinskih modelov ja dame, v modernih barvah in krojih.
Velika puriija uumskih kostumov po tO kron, kakršnih doslej Še ni bilo dobiti. Ogledati si samorete le v trgovini
angleško skladišče oblek O. tfernatovič angleško sfaadisče oblek
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico šL 7,
Istotam se proda po ceni ♦
dva konja za kočijo.
Varstvpno zavarovano I
Par 10 K.
50.000 parov komisnih čevljev
primernih tudi za najtežja dela, ki so mi vsled zakasnele poši-Ijatve ostali, prodajam 111 razpis.ljam za lastno ceno K 10--par. Ti čevlji so iz naiboljšega surovega usnja z močno podkovanimi podplati, s podkvicami na petah in jermenfki. Čevlji so posebno priporočljivi za alpske aežele. Pri naročilu zado-stuje mera v cent metrih ali številka. Zamena dovoljena. Razpošilja po povzetju krščanska razpošiljalnlca čevllev FRANC HUMANN, Dunaj II., Aloisgasse 310R. Od c. kr. trgovskega sodišča protokolirana tvrdka.
SAM0T0K
bel in rdeč, pravi grozdni sok. Posebno dobro vino za bolnike. M. Žerjav, Streliška ulica 32. Berta Sevar, Jakobski trg.	709
Za svojo trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj
Ivan Jelačin, Ljubljana. — Ponudijo naj se telesno krepki dečki in s primerno šolsko na-obrazbo.	761
od Bergmann & Co., Tešin ob Labi je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in črni barvi steklenica po kron 2-50 v lekarnah, dro-gerijah in pariumerijah.	744
Išče se izprašan
strojnik-kurjač
k parni žagi. — Kje. pove uprava „Slovenca" pod št. 770.	770
Sprejme se takoj
Ponudbe pod »Tovarna štev. 773« na upravništvo tega lista,	773 - .
Najcenejši nakup
pri tvrdki J, Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18. Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Telefon 145.
679
Touarna za kouinsko blago in zuonoliunica
JJILZER&KO, Dunajsko Novomesio,
se priporoča ¿a nabavo zvonov, malod. in harmon. zvonil»
vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši niatcriiai. Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. lahko.-no zvone nje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugod i plačilni pogop. itari nerabni zvonovi sc sprejino v prelitje, ravnotako se Lzde mejo ž< lezna slojaia najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom, i ro-računl m prospekti vsak č s zas.oni in franko na razp lago, enako tudi pripoio-čila kakor udi prl-znalna pisma.
Se neko] o dela nol poslancev v kranjskem deželnem zboru.
Vodovod za Suho Krajino.
Poslanec Veliovec je predlagal, da se zgradba vodovoda Suhe Krajine po-speši. V okrajih Žužemberk in irebnje, kjer ni upanja na vodovod, naj_ se napravijo vodnjaki — kapnice s cistilni-nikom ali se naj dajo podpore posameznikom za take naprave.
Nedostatki pri c. kr. zalogi tobaka in kolekov v žužemberku.
Poslanec dr. Zajec in tovariši so interpelirali dež. predsednika zaradi nedostatkov v prodajalni zaloge tobaka v Žužemberku. — Žužemberk je slovenski okraj, a Slovenci ne morejo biti postreženi, ker jih oseba, ki je v prodajalni, ne razume. To je škandal, ki se mora odpraviti!
Samostalni predlog posl. Vehovca j.i tovarišev za revizijo zemljiškega katastra. VašCani Bodgenjavas imajo pašnike, kateri so bili o priliki cenitve zemljišč uvrščeni v drugi kulturni razred, vsled česar morajo neprimerno visok zemljiški davek plačevati. Tu bi se morala izvršiti revezija cenitve, katera je pa le o priliki perijodične revizije zemljiškega katastra mogoča. Vsled tega in ker je mnogo enakih slučajev na Kranjskem, predlagamo: Deželni zbor skleni: Visoka c. kr. vlada se poživlja potrebno ukreniti, da se revizija zemlj. katastra v zmislu S 41. zakona z dne 24/5 69 drž. zak. št. 88 čim preje upelje, ker je rok že leta 1910. potekel.
Za zgradbo vodovoda Ajbelj — Banja-loka
so vložili poslanci Škulj, Lovšin in tovariši naslednji samostojni predlog:
Vasi Ajbelj, Briga, Puc, Banjaloka, Nova sela nimajo nobene stalne vode, le s kapnico se ustreza potrebam prebivalstva in živine; slednje pa že v mali suši in zimi primanjkuje ljudem in živini. V bližini Ajbelj a pa je močan studenec, iz katerega bi se lahko izpeljal vodovod, ki bi v polni meri zadostoval potrebam omenjenih vasi. Predlagamo: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukreue, da se čimpreje zgradi prepo-trebni vodovod Ajbelj—Banjaloka.
Prošnjo za ekspozituro c, kr. okr. glavarstva v Višnjigori
so v imenu mesta Višnjagora in sosednih občin tega okraja vložili poslanci Povše, dr. Zajec, Vehovec. Slednji so bili v tej stvari tudi pri ekscelcnci g. deželnem predsedniku, ki je obljubil to zadevo podpirati. Državni- poslanec g. Povše je pa obljubil pri ministrstvu vse potrebno storiti, da se tej prošnji ugodi.
Za podaljšanje vračil brezobrestnih posojil revnim vinogradnikom
so vložili samostalni ji^mllog poslanci Mihelčič in tovariši:
Ker so vinogradniki na Dolenjskem in Belokranjskem že par let po mrazu in toči tako prizadeti, cla nekateri niti za lastno uporabo ne pridelajo vina, predlagajo podpisani:
Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblašča, da revnim vinogradnikom vračanje brezobrestnega posojila za dobo dveh let ustavi, ozir. podaljša.
Za nujno ustanovitev postaje Žlebič.
Poslanci Škulj, Lovšin, Jaklič in tovariši interpelirajo: Že dvajset let prosijo občine Sodražica, Sušje, Gora, Loški potok, Draga i. dr. za nujno ustanovitev postaje Žlebič. Leto za letom so se vršili komisio-nelni ogledi in obravnave, a do danes se ničesar ni ukrenilo. Zavlačevanje te akcije pa zlasti občini Sodražica in Sušje v gospodarskem oziru veliko škoduje, predvsem trgovini z lesom in lesenimi izdelki, kakor tudi ostalemu osobnemu in blagovnemu prometu. Vprašamo:
1.	Ali je g. deželnemu glavarju znano, v kakem stanju je ta akcija?
2.	Ali hoče visoki deželni odbor vse potrebno ukreniti, da se kar najhitreje reši omenjeno vprašanje.
Gospod deže'ni glavar je odgovoril na to vprašanje sledeče: Interveniral sem osebno pri železniškem ministrstvu, ki mi je obljubilo urgirati nujno rešitev tega vprašanja in kar najhitreje ustanoviti postajo Žlebič.
Za cesto Grosuplje — Št. Jurje — Lipljenje in Slivnica.
Samostalni predlog poslanca Dimnika in tovarišev, da bi se zgradila nova deželna cesta druge vrste do že'ezniške postaje Grosuplje za občine Št. Jurje, Lipljene in Slivnica v ljubljanski okolici. Imenovane občine bi ime'e po novi zaprošeni cesti do železniške postaje Grosuplje samo kakih 800 m ceste, po dosedanji pa je 2400 m daljave. Ker imajo omenjene občine dovolj prevažanja raznih poljskih in gozdnih pridelkov na že'ezniško postajo Grosup^e, predlagamo: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da izvrši ne-
mudoma vse priprave za zgradbo železniške ceste do železniške postaje Grosuplje za občine Št. Jurje, Lipljene in Slivnica v ljubljanski okolici.
Za električno cestno železnico iz Škoije Loke do Železnikov.
Poslanci Demšar, Jarc in Zabret so vložili samostalni predlog glede zidave električne železnice od Škofje Loke do Železnikov.
Za Belokrajino.
Poslanec Mihe^ič je vložil prošnjo občine Kot za napravo vodovoda in prošnjo občine Črmošnjice za preložitev ceste Ver-čice—Kuntmatel.
Za cesto iz selške doline do Podnarta.
Pos'anci Demšar, Zabret in tovariši interpelirajo ekscelenco deželnega predsednika: Pred petimi leti se je trasirala cesta, ki bi vezala savsko dolino s selško dolino od Podnarta do Selc. Ta cesta ima strate-gično in gospodarsko važnost. Podpisani vorašajo njegovo ekscelenco, v kakem Stadiju se nahaja zadeva te ceste?
Za železnico Kamnik—Motnik.
Samostalni predlog dr. Grcgoriča in tovarišev v zadevi že^zniške proge Kamnik—Motnik. Visoki deželni zbor skleni: Deželni zbor pozdravl'a vsako vladno železniško predlogo na Kraniskem. S tem pa, da je c. kr. v'?da predložila v vladni predlogi o lokalnih že^znicah progo Domžale— Blagovica, ni odoravlien soglasni sklep deželnega zbora kranjskega o numem predlogu ooslfnca Iv. Lavrenčiča z dne 23. januarja 1910, da se zgradi proga Kamnik— Motnik, in se vs'ed tega c. kr. vlada poživlja, da osigira to progo Kamnik—Motnik, ki je že trasirana, v programu zgradb lokalnih že'eznic na Kranjskem na državne stroške čimpreje izvrši.
Glede prestrogega postopanja nasproti gostilničarjem radi razkuževanja hlevov
odgovori gospod deželni predsednik na tozadevno interpelacijo posl, Zurca, Mihel-čiča in Jarca sledeče:
Leta1 1913, se je v več okrajih pojavila smrkavost pri konjih. Pobiti so morali na Kranjskem 22 smrkavih konj. Radi tega je deželna vlada ukazala, da se posebno pozornost obrača na gostilniške hleve, kamor prihajajo tuji konji. Zadnji slu čaj smrkavosti se je pojavil meseca oktobra. Radi tega se predpisi radi razkuževanja še ne morejo razveljaviti. Pripomni pa, da ni vsakokrat potreba razkužiti in oči stiti vseh delov hleva, kakor sten, vrat itd., ampak da se očistijo in razkužijo le stojišča, jasli, gare in druge naprave za krmljenje in napajanje konj, katere so bile vsakokrat v rabi.
O milostnem odpisu davščine od prirastka na vrednost nepremičnin.
Poslanec dr. Krek poroča o poročilu deželnega odbora o milostnem odpisu davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v potrebnih ozira vrednih slučajih. Finančni odsek predlaga: 1. Deželni zbor se pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju dotičnega občinskega odbora, ako isti na njega pripadajočo davščino na prirastek odpiše in odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati dotično predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela, ki spada od te davščine na deželo. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme na izrečno prošnjo prodajalca davščino od prirastka odpustiti, če ta verodostojno dokaže, da je bil zaradi na posestvo že poprej vknji-ženib dolgov prisiljen k prodaji ter da je dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov. 3. Deželnemu odboru se naroča, cla predloži dogovorivši se s c. kr. deželno vlado primemo novelo k zakonu o davščini na prirastek vrednosti nepremičnin, s katero naj se omilijo po dosedanji izkušnji pretrde določbe o izmeri te davščine, z'asti glede na ekonomske razmere kmečkega prebivalstva, in se strožje pritegnejo špekulantski razko-sevalci zemljišč, — Sprejeto.
in modno blago za gospod« iu goRpo dobe zasebniki najbolje iz prvovrstno izvozno hišo
UKNA
= Prokop Skorkovsky & sin =
.fiöWPeLec
Volika izbora. -- Vzorci na zahtevo franko-Novoletno vzorci se žo razpošiljajo.	344
Ovratnike
za prečastito
duhovščino
priporoča Josipina PodkrajSeh
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2
r-
— Naročila po pošti se izvrše točno. — £
KNJIŽEVNOST. Priporočamo naslednje ravnokar iz-izšle priporočljive knjige:
Fastenpredigten über die Erreignisse auf dem Ölberge, von P. Gerard Diessel. Cena K —.96.
Eberle, Die kirchlichen Leidensoiiizien der Fastenzeit. Fastenpredigten. Cena K 1.20.
Zottl, Die sieben Worte Christi am Kreuze. Nebst einer Predigt auf den hl, Karfreitag. Fastenpredigten. Cena K 1.44.
Bussar, Zehn Minuten Predigten aui jeden Sonntag des Jahres. Predige praktisch, predige populär, predige kurz! K 3.36.
Predigten des Hochwst. Herrn Dr. Augustin Egger, Bischof von St. Gallen. II. Band. Cena K 5.28.
Udeis, Der Kampf um Gott. Sämmt-liche Vernunftbeweise für und Einwürfe gegen das Dasein Gottes, populär apologetisch dargelegt. Cena K 2.60.
Klug, Die ewigen Wege. Gedanken über das zweite Hauptstück des Katechismus. Cena K 2.16.
Mohr, Die Seele im Hergottswinkel. Sonntagsbüchlein für schlichte Leute. Cena K 2.40.
KATOL. BUKVARNI V LJUBLJANI.
Ustanovljeno IH4S.
IPsm
------ " alkalična kislina
najboljša difefičrca in osvežiiSBča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh. obistnlh in mehurn h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
posipiralna sredsfoo
pri karlovovarijskera in drugih koreiišK h zdrav-lenjih m kot poznelše zdravilo po kopeljih 24 38	in traino porabo.	I (VI.
izvirek: GiessSiubl Sauer&roiifi,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zasloni in tranko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastner-u, Peter Lass-niku in Andrel Šarabonu, Llubilana. 11
K106 - zaII a-
dobavljam franko na vsako postajo za reklamo nove vrste
ki se gonijo z nogo z eleg. omarico in 10 letno garancijo. Od-„	pošljem ko dobim 15 K zadatja,
ostanek po povzetju. Vse vrste šivalnih strojev „Ringschiff", rCentral-Bobbin" za hišno porabo in za rokodelce po en gros cenah.
A. Weissberg, Dunaj II.
230G Untcrc Donaustrasse 23/S.
Dopisuje hrvaško. Ceniki gratis in franko.
500 kron!
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „RIA-JViAZILO" ne odpravi Vaših kurjih očes bra-j/ dav.c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI—, 3lončki ""«K®3»-' k 2-50. Na stotine pohvalnih in priznalnili pisem,	3642
ftgmeny, Kosctiau (Koso) I.
Poštni prodal 12/160, Ogrsko.
! SANATORIUM • EMONA I
1ZA-NOTRANÜE -IN-KIRURG tCNE • BOLEZNI. • PORODNIŠNICA.
1 LJUBLJANA ■ komenskega- ulica ■ 4 ' ^F-ZDR^KiFOTwa-j-DR-FR.DERGANC
Svoje družinske razmere želi spremeniti izobražen, mlad in dobrosrčen trgovec, in veleposestnik i' prijaznem kraju. Cesto so nedolžne, lepe in priproste rožice skrite. Le radi pomanjkanja časa se obračam tem potom do istih aH njih svojcev za pravi naslov. Gospica brezhibne minulosti iz spoštovane družine, ki ima veselje do trgovine in 20 do 40 tisoč, ima prednost. Resne in prav zaupne ponudbe s sliko prosim pod šifro „Srce m razum 700" na upravo „Slovenca' do 10. marca. Stroga tajnost zajamčena,	700
m
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in :: snaženie oblek. ::
JU	589
Apretura sukna.
Jos. Reich
anski nasip = Ozka ulica št. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3. Postrežbo ločna. Solidne cene. ::
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bio iti
Ka/bol/. kosm. zobo i 1st il ar g J. stvo
•r
Sc
d

tzdelovatcl)
O.
Ljubljana. Stritarjeva oHea 7


Orožje in kolesa
na obroke. Posamni
deli najceneje. Ilustrovani ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles in šivalnih strojev Opočno ob drž. žel. 2124, Češko. 3347
na obrazu m na rokah oiUtraujujo v petib minutah
dr. H. Pni: a
zajame, neškodljiv, ^otov uspeh. Škatl.ja za K 1 — zadostuje. Razpošilja na vso strani
K:s. dr. A. Ris, Laboratorii Dnnal IX, Berasasse 17 H.
Zalogo v Ljubljani: Lokama „pri zlatom Jelenu", par-iumorija A. Kaučio in drožerija „Adrija".
Kantina Corazza
Levade (Istra)	601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Od danes naprei vedno sveže
i/s litra po 20 vin. steklenica. '/2 litra čez ulico ravno tako 20 vin. priporoča
M1TO&1 niHlfER
hotel „Vega", Spod. Šiška 26.
Na razpolago so tudi vedno tiobra oina po nizki ceni.	727
• •

za notranje, kirurgiene iu ženske bolezni (bol. postrežba sester križark).
Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne. V sanatoriju moderno kopališče z vsemi zdravilnim pripomočki.
Poljanska c. 16.
Telefon št. 141
Za krošnjarje, tržne jirodajalce, r.izprodajalcc in za vsako gospodinjstvo razpošiljam pri stiskanju lahno poškodovano
toaletno mila 5 kg za 6'5Q K
(.">0—52 kosov), dišeče po vrtnicah, mandcljih, vijolicah, glicerinu, zeliščih, mošusu, lilijmcm mleku itd. — Najfinejši parfumi v steklenicah po 2 K. Razpošilja po povzetju največja Izvozna tvrdka za toaletno milo TRANC HUMANN,
Dunaj II., Alolsgasse 3(51.
v trgovino z mešanim blagom sprejme Fran Urbančič, trgovec v Knežaku. — Prednost imajo vešče nekoliko italijanskega jezika. 738
£epahiša
/. hlevom, malim gospodarskim poslopjem in vrtom, stoječa ob državni cesti blizu Ljubljane se proda. Potrebni kapital 5000 K. Naslov pri upravi tega lista ood Stev. 715.
Brzojavni naslov: BAJEC, LJUBLJANA.
HNT.BflJEC
V 558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
= Cvetlični salon
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
S suhih vencev
izdelovanje šopkov, vencev, trakov : z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija je na Tržaški ccsti 34.
Obrtno-oblast, prelzknšev. komisija za pomočnike v Llnhllani.
V	tekočem letu se bodo, v smislu § 104 b obrtnega reda, vržile
preizkušnje za pomočnike
dne 20. aprila, 15. junija, 12, oktobra in 14. decembra.
Pred to komisijo se pripustijo vajenci, oziroma pomagači, ki so se izučili v tovarniškem podjetju ali pa pri mojstru, kateri ni član kake zadruge, pri katerej obstoja zadružna izpraše-valna komisija. Lastnoročno pisane, nekolekovane proSnje za prepustitev k preizkušnji je treba opremiti z učnim izpričevalom in izpričevali obrtne nadaljevalne šole, ako je prosilec tako Šolo obiskoval.	612
V	Ljubljani, dne 23. februarja 1914,
Predsednik komisije: Ing. J. Foerster.

P. n.
Telefon štev, 125.
Usojamo si vljudno naznaniti, da smo s 1. marcem 1.1.
prevzeli glavno zastopstvo
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih je:
kosovnik 100 kg K 2*60, orehovec K 100 kg 2'40. Cena mlrnskemn premogu pri manjših odjemih je:
kosovnik 100 kg K 2*20, orehovec 100 kg K 2'—
dostavljeno v hišo. Večji odjemalci popust. Naročila sprejema
glavna zaloga In pa podružnica tordke JelaCIn.
Za obila naročila se priporočata	728
Rtchter 4 Ko •t zaloga Trnovska nllca it. 25.

Polno-Jarmeniki za žage in stroji za obdelooanje
lesa vseh vrst, posebno patentovani brzo-Jarme-nlh, Jarmenlk - cepllntk, oenecijan. Jarmenik, enostavni in dvojni.
Stroji za mizarje, tolarje, strugarje, sodarje, tesarje Itd.
Vsakovrstni stroji za izdelovanje pohIStoa Iz upognjenega lesa.
Stroji za lupljenje lesa. Stroji za izdelovanje lesne oolne.
Tovarna za stroje
Dunajska cesla
Vodne turbine največ porabnih stopinj.
Preclzijskl regulatorji. Patent priglašen.
Stroji za Izdelooanje cement, sodov, moderne transmlsije.
Prevzema popolno o-premo tonam za celokupno lesno Industrijo.
Najboljša priporočila mnogo velikih in manjših obratov v tu- in inozemlju.
Tačasno v delu: turbinska napraoa za proo kranj. del. elektrarno. 2 turbini po 1600 konj. sil.
G. TOMMIES, Ljubljana. R.
St. 35. - Ustanovljeno 1847.
Najceneje
n 112 gibljive brzoparilnike
vse vrste slamoreznice
in vse druae poljedelske stroje
ter
železnino
ponujata
f Karol Kavšeka nasl.
Sclincicler «V I croi^ek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji Ljubljana	Dunajska cesta 16	Ljubljana
Ne zamudite zahtevati cenik!
Ne zamudite zahtevati cenik!
nuuuuuuuuuuuuumuuuuuuuuuuuuuum
Najhitrejša in najsigurnejša
vožnja v
Hmeriko
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparnlkl: »Kaiser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinzessin Cäcilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dnl. Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teb je prostora ra 2, 4 do 6 oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih JedUalh dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in sadilnih salonov tudi posebni šetalnl krov, kopelji itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba -1 Odhod potnikov iz Ljubljane vsak totek in Četrtek. ......—
Potnik, ki kupi pri meni vozni list, dobi v pristanišču brezplačno hrano in stanovanj«! — Bdino vtljarn» vozna listke za ta parnike, kakor tudi za vse prog» amer. železnio pri
Ed. Tavčar-iu V Lillhliani Kolo4TI"«k« «l- 35 (nasproti občeznan. go.
r . . 7-	t	* »JjUUljaill stilne .Pri 8 tare m Ti šl .rju*.) — XaAaJa voznih
listov tudi za proge: Baltimore, FlladolUJa, Oalve»ton, Kanada, Av.traUJa. Zabavna potovanj» v Italijo ____	Egipt, na aeveral t«6ajitd.
laumununnuuuuuuuuuuuuuuuuutHiuaul
Izboljšajte promet
v svoji gostilni z izvrstnim cenenim
- plzenskim pivom -
¡z Češke delniške pivovarne v Čeških Budeievicah. Največja čisto slovanska pivovarna. Zaloga v Ljubljani: V. H. ROHRMANN. Zaloge v Zagrebu, Trstu, Pulju, Zadru i. t. d.
Okusite
tisto pivo v slovanskem Grandhotelu „Balkan" Trst, via della Caserma in v slovanskem hotelu Lacroma na Gradu.
3455
eieicicicicic:^
na kontingentu od nas prvi izumljeni izdelek. — Patent v vseh državah. - Moderni izdelek. — Lahka težina. — V treh velikostih.
Pet različnih izdelnih načinov za vse krajevne razmere.
{^onrad J^osenbauer ^ ^neitschel, Line ob Donavi.
Dalje tvrdka Konrad ROSENBAUER priporoča svoje najboljše izdelke dvo- in štirikolesnih voznih brizgalnic. Patentirano „Koebe"-brizgalnico - snemalko, katero eden gasilec naloži in razloži (izključljivi patent tvrdke). Dalje vse ostale gasilske predmete, opreme in rekvizite. Lestve, vozičke za cevi in moštvo, izvrstne nepremočljive cevi. Vse vrste znamenj, čepice, čelade, krasne sekirice in elegantne pasove najnovejših izdelkov. Priporočilne liste posedujemo od vseh strani. Do sedaj nad 4& bencinmotornih brizgalnic v delu in prometu. Sigurno delovanje brez vsake posebne izkušnje. Vozne brizgalnice najboljše vrste, lahke za vožnjo in delo. Pohvalna in zahvalna pisma na razpolago. — Plačilni pogoji po dogovoru na odprte račune; menic In dolžnih pisem ne zahtevamo. Obračajte se za nasvete in
naročila samo na VaSega rojaka in domačina, kateri zastopa vrlo solidno, reelno, kulantno in v vsakem oziru postrežljivo tvrdko. - Priporoča se vsem znancem in prijateljem večletni strokovnjak in zastopnik
Fran Samsa
Zagreb
Gunduličeva ulica št. 21.
3422
A. Hauptmann 3 nasledniki
.ZANKL sinovi
Ljubljana.
t
Tvornica kemičnih barv. lakov in firnežev
. priporoča:
uiniiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimiumiimi
Oljnate bam/e
mnutin um mmmiMNnnrammi
Suhe
barve
....................................
Emajlne bapve
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiituimnmiini
Fasadne bam/e
uiiiimiimiiminiMimiiiiiiiiiimiiiiii
priporoča:
rannmiuimiu
vse vrste: firnežev, čopičev. lakov
iiiiiiiiiiiiiniimiumniiiiitiHiiiiinmi
Mavec
(Gips)
iHiiniMiiiHiiiiiiiiiiiuimiinmHimm
Olje za pode iti stt*oje
»imiiiwnm>ninwi—nmiirumim
Karbolinej
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiniiimHiiinii
Haslov zadostuje:
JI Eankl sinovi v Juubljani.
Ceniki zastonj! I
I Ceniki zaslon)!
Po svetu.
25. mednarodni evharistični kongres v Lurdu. Predsednik stalnega odbora za mednarodne evahristične kongrese, namurski škof Heylen, in predsednik krajevnega pripravljalnega odbora v Lurdu, tarbsko - lurdski skof Schöpfer, — sta v lepem pismu povabila k letošnjemu kongresu vse škofe na katoliškem svetu. Tajništvi stalnega in krajevnega pripravljalnega odbora sta pa razposlali potrebna navodila in pojasnila vsem škofijskim delegatom. Glasom tega dopisa bodo vstopnice za kongres izdajali udeležencem edino-le škofijski delegati. Vstopnice bodo dvoje: ene po 5 frankov, ki bodo upravičevale za dostop k vsem sejam in priredbam kongresa, druge po 10 fr., ki zagotove vrhu navedenega tudi prejem tiskanega poročila o kongresu. Kar se tiče stanovanj, je krajevni odbor po dolgih posvetovanjih sklenil, da prepusti skrb za stanovanja udeležencem samim. _ Ob enem je izrekel upanje, da lurdski itn okoliški hotelirji kongresistov ne bodo odirali. V zadnji seji krajevnega odbora je poročal grof Štefan Beauchamp, da vsled ministrske odredbe, ki je izšla za-časa viničarskih nemirov v južni Franciji, glasom katere francoske železnice ne smejo ne za politične ne za verske kongrese izdajati znižamih voznih listkov, — odboru ni bilo mogoče doseči 50—65%' znižanja voznih cen, kakor se je doslej dovoljevalo romarskim vlakom. Vendar se je po dolgem prizadevanju posrečilo doseči 20—40% znižanje — Za čas od 25. marca do 13. oktobra letos je že doslej naananjenih v Lurdu 65 posebnih romarskih vlakov. Za časa kongresa, to je od 22. do 26. julija romarski vlaki — vsled odredbe francoskih železniških družb — ne bodo vozili.
Občinsko gospodarstvo socialnih demokratov. Občinska uprava mesta Offenbach ob Meni je v socialnodemo-kratičnih rokah. Že večkrat so prišle v javnost pritožbe, češ, da je mestna uprava silno draga, mnogo dražja ti. pr. nego mogunška. Dne 5. m. m. je pa v offenbaškem občinskem svetu ostro nastopil proti občinskemu gospodarstvu soc. demokratični obč. svetnik odvetnik Katz. Zahteval je zlasti, da se sestavi in po posameznih uradih uredi sezna-mek uradniških mest; rekel je, da je tačas v mestnem zavarovalnem uradu -nastavljenih 11 uradnikov, dela je pa komaj za 4 uradnike. Neki višji magistra tni tajnik, ki ima 5000 mark letne plače, nima drugega dela nego sprejemati naznanila o psih. Ker so sodrugi v sledeči debati Katzova izvajanja pobijali, jc le-ta izjavil, da je pripravljen podati nadaljne podatke o slabih straneh občinske uprave, zlasti z ozirom na trditev, da občina vzdržuje preveč uradnikov. Svoje želje je že večkrat predložil v odsekih, a vedno so bile prezrte. Odsekovi poročevalci sami svojih aktov ne poznajo in prihajajo nepoučeni k sejam. »Meni cela reč nič več ne ugaja in odločno odklanjam vsako odgovornost, ako bodo zastopniki občinske uprave še dalje na ta način vršili svojo nalogo,« tako je končal sodrug Katz. Taka je tedaj občinska praksa soc. demokratov, ki imajo drugače toliko kritizirati in svetovati avtomtiim upravam, ki niso v njihovih rokah.
Jubilej šivalnega stroja. Prvi poizkusi za mehanično šivanje segajo v zadnje desetletje 18. stoletja. L. 1790. je Th. Saint dobil angleški patent za stroj za šivanje podplatov. Prvi, ki jc uvedel dve niti in se poslužil tkalskega načina je bil Dunajčan Jožef Madersperger; on je že tudi uporabil šivanko z ušesom na konici. Njegov stroj je bil določen za šivanje vatiranih odej, toda bil je še tako nepopoln; da ni imel uspeha. Šele B. Thimonnierju se je leta 1830. posrečilo sestaviti poraben stroj, ki je delal verižni vbod. Napravili so 80 strojev za izdelovanje vojaške obleke. Pravilno je pa rešil vprašanje strojnega šivanja šele Howe; vendar jc pa tudi njegov stroj bil še pomanjkljiv, ker mu je manjkalo naprave za pomikanje blaga. ,To pomanjkljivost je leta 1852. odpravil Wilson, ki je v svojem stroju uvedel tudi to napravo. Nato se je šivalni stroj neprestano hitro izpopolnjeval in se širil med prebivalstvom; že leta 1859 je bilo v severoameriških Združenih državah v rabi 104.000 šivalnih strojev. V Nemčiji si je na tem polju pridobil veliko zaslug Singer leta 1859. Korak ,za korakom se je izpopolnjeval šivalni stroj in se neprestano širil ter izpodrival ročno šivanje; saj najspretnejša šivilja napravi na roko v eni minuti največ 50 vbodov, na stroju pa 500 do 600 in celo 1000. Ako šivalni stroj goni motorska moč, napravi v eni minuti 3000—4000 vbodov.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporofia svoj priznano izvrsten Portiand-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določeno predpise gledo ttakovne in podorne trdote daleč nadkriljujočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
priporočila in izpričevala
raznih uradov In najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj I., Falkestrasse 1.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spa
dajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A- & S&beme
Velika i3bira:	Jrfcstni trg 10
$olidna postrežba
naznanilo.
Županstvo Jesenice na Gorenjskem naznanja vsem sejmarjem, da se od sedaj naprej ne bodo več vršili sejmi na Jesenicah na praznik ali nedeljo,
temveč vedno en dan po prazniku ali nedelji.
Na praznik sv. Jožefa, Sv. Petra in Pavla in na binkoštni pondeljek se
bodo od sedaj naprej vršili ti sejmi vedno prihodnji dan.



Županstvo Jesenice,
dne 3. marca 1914.
737
¡Mnogo denarja prihranijo kolesarji!
in 0/	dam na nizke cene mojega cenika, ako naročite pri meni svojo potreb-
IU /o pOpUala ščine koles, pnevmatike in pritiklin pred 15. aprilom. Naročite torej takoj, kar rabite za svoje kolo! PoSljite takoj vse v popravilo, emajliranje in poniklanje. Zahtevajte veliki cenik 1914 zastonj in franko!
Največja in najstarejša razpošiljalnica za kolesa in šivalne stroje.
tovarniška zaloga, Duna) II. Untere Donau-strasse 23/S. — Dopisuje se slovensko.
TLWeissken,

Specialiteta K20 -
F. L. Popper
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri

]ULI]1 STOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
V
Goiserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke,
Cena: 12-50
■ffl®®
2938 (52)
Cena; 16-50
mm
Anton Staciil, Ljubljane
priporoča najbolje izvrstni
šampanjec Kleinoscheg= Derby
cuvée peservee.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do naj^ vefje množine po najnižji ccni.
2587
Najboljši ieški nakupni vir! ggjjg pj^jp pgfj^
1 kg Sivega, dobrega, pu-ljcnega 2Jv; boljšega 2 K 40 v.; prima polholega 2 K «0 v, belega 4 K; belega puhastega 5 K 10 v; 1 Kg | voleiinega snežnobelega, ' puljoD.ega, G K. 40 v, 8 K.; y sivega 0 K. 7 K., bo-S. Bonisch lega, linega 10; najlinejši ----------—-—sprni puh K.
Naročila od 5 kg naprej franko. 2352
Zgotovljene postelje
lega ali rumonega nankinga, ona peruloa 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 60 cm dolgi,
00	cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol puh .0 K; puh 24 K; posamozno pernice 10 K. 12 Iv, 11 K. 16 K.; zglavnioe :iK,:: K 50 v, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 11 K Tov, 17 K hO v, 21 Iv; zgiavnica »O cm ilolgu, 70 cm šir. 4 K 60 v, S K !l) v, 5 K 70 v, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga,
1	10 cm šir. 12 K b0 v, 14 K 80 v. Nazpošilja so po povzetju, od 1. K naprej i ran ko. Lahko so iranko zamenia za na-ugajajoče so vrne denar. Natančni con. gvatis in iranko.
3. BENI3CH, DESENICE it. 818 (CeSko).
Letna produkcija tes 2000 Lokomob».
HEINRICH
Na»lov za brzojavke: LANZFILIALE DUNAJ.
L
MANNHEIM
Pisarna: DUNAJ VIII.
Laudongasic 9. Telefon 18881 1),
Vročeparne- Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz"
Jcdnostavna postrežba.
zmožnost do 1000 PS.
Največji prihranek.
Obisk Inženirja In ponudbe brezplažnoT]
Pisarna za ureieoanje sploinih gospodarskih zadeo
J. ROZmnn u Kranju.
Posl. stroka: Tehnične zadeve.
Proizvodi najsolldnejših tovarn.
Motorji na bencin, bencol, surovo olje itd. Diosolmotorji, loko-mobili za industrijo in poljedelstvo itd.
Poljedelski stroji, mlatilnice, stiskalnice za slamo in seno, vitelji plugi, brane, kosilni stroji, posncinalniki itd.
Elektrotehnični motorji in aparati, zlasti elektromotorji, dinamo-stroji, svetilke vseh vrst, ventilatorji, zdravniški aparati itd. Stroji za obdelavo lesa, zlasti za mizarje, kolarje, strugarje, sodarje, kot: trakaste in krožno žage, skobelni, stružni in vrtalni stroji, univ. mizarski stroji itd. Stroji za kovinarstvo, stružniki, vrtalniki, Shuping-stroji itd.
Stroji za opekars vo, za izdelov. cementne in glinaste opeke, modeli, vozovi, tračnice itd. Stroji za milne, kompi. razbiralni, čistilni in valjčni stroji, sita, elevatorji itd. Stroji za pivovarne, usnjaine, milarne, mlekarne, tiskarne, knjigoveznice, kartonažno In tekstilno industrijo itd.
Armatare za električne, parne in vodovodne naprave, sesalke, transmisijc itd. Tovarniške cene. — Proračuni in nasveti brezplačno. — Strogo stvarno poslovanje. —. 264	Na zahtevo se dovolijo plač.la v obrokih.
Samo 5 dtli z brzoparnikl francoske družbe! i
Najkrajša vožnja iz
m M
odhod iz LJubljane osah torek.
EES HAVRE U KANADO
vsaki mesec enkrat.
Veljavne vozne liste za vse razrede in vozne listke za potnike iz Amerike nazaj v domovino dobiš edino pri	1929
ED. ŠMARDA
oblastveno potrjena potovalna pisarna v
bjubllana, Dunajska eesta 18
v hiši Kmetske posojilnloe nasproti I	gostilne prt „FI:ovou",
Izdaja vozne listke po vseh železnicah za prirejanje zabavnih in romarskih vlakov. Vsa pojasnila istotam brezplačno.
Visoko, moderno podobo, lepoto linij, udobnost dalo samo
Warnerja Rus t Proof
STEZNIKI
(Originalno amerikanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se od stranile vloge. {fcjT Za vsak kos se jamči.
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipina podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ulica št. 2.
Priporoča ludi veliko zalogo higiieničnega perila, JSgrovega in Tetra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
Naročila po pošti se izvršujejo točno.
Llubllani

Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na ~
štedilna ognjišča in peči r
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. 2upaiščem ^ samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago

Ustanovljeno 1.1893.
Ustanovljeno 1.1893.
itKusiaiiiiim
v Ljubljani ::::::::::::::::
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
5
10

Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600 000 K. Deležnikov le bilo koncem leta 1912 2906 z 18167 deleži, ki reprezentulejo jamstvene glavnice za 7.085.130 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	IL podpredsednik:
Ivan Sušnlk, stolni knnonik v Ljubljani. Karo) Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
člani: Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Jože: Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani Ivan Dolenc, c. kr.j)rotesor v Ljubljani; B. Remec, ravnatelj trg. šole v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljani; Luka Smolnikar, kurat; dr. Aleš Ušeničnlk, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, o. kr. gimn. profesor v Ljubljani; dr. Ivan Zaje, zdravnik in deželni odbornik v Ljubljani; Anton Sušnlk, c. kr. gimnazijski profesor
v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton Kržič, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, kateliet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fln. rač. oficijal v Ljubljani , Avguštin Zaje, c. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani
00000000000000!00000000000000
0 Si
0 0 0 0 0 0 0 d a 0
IVRH JMS in SIN, Ljubljana
Dunajska cesta 15. ^s^mmi!^ Dunajska cesta 15.
Kolesa
iz prvih tovarn Avstrije:
Diirkopp, Styria, 3391 Waffenrad.
Siualnl
stroji
in stroji za plefenle.

AillerjevI pisalni nI roj i
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. ^ Vezenje poučujemo brezplačno.	Ceniki zastonj in franko. w
000000000000010100000000000010®
0 0 0 0 0
I 0
0 0 0
0 ©
Ljubljana. Sodna nllca.
Podpiralte domačo
Industnlo I Stare nojovice se ceno podplelutelol
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vršne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogovice, ro-kovice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo.
Pletilni stroj patent nWiedermaanu je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo zagotovljeno. Ker delam brez agentov, so cene veliko nižje. 118
flli ste že pridobili „Slovencu" kakega novega naroinika?
naaanL.maaaanranr-n it ir-ir it it—it—it ir it—ir--»r-ir-it-ir-»t-7f
q Brizgalnicc, cevi, telovadno orodje in avtomobile j
fj	kupujte samo pri	1
R. H. S ME K AL, ZAGREB
D	katera tvrdka se zdaj glasi: Središčna prodaja ognjegasnib brizgalnic In
Q	potrebščin, telovadnega orodja in avtomobilov d. s. o. J.
D	Praga-Smichov.
D	R. A. Smekal. V. I. Stratilek.	V. K. Smakal.
q Opozarjamo, da razpošiljajo v zadnjem času različne nemške tvrdke po svojih ¡j zastopnikih na gasilna društva svoje nemške cenike in ponujajo svoje blago.
aannnnannanaannanannnnciaaar"™"""""
«
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
C. kr.
priv.
Telefon št. 41.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana,
Centrala na Dunaju. - Ustanovi Jena 1864. -30 podružnic. Vogal marlfin trg — So. Petra cesta.
J. [. Mayer
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbo vanje vseh banko vnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne knjižico brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnovnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poroči!. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno surunjovaDjo vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja
Uatmena tn pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlog na hranilno knjlžicc dne 31. lobruarja 1914 85,004.828 Ki
31. docembra 1912 na knjižice in tekoči račun K 214,160-979 _.