Politični ogled. DRŽAVA SHS. Znani Pašičev govor v radikalnem klubu, da o sporazumu ni govora in da teko sarao razgovori in ne po^ajanja, na položaju ni dosti spremenil. Samostojni demokrati rovarijo kakor doslej, o Pašičevi politiki in o struiah v radikaini stranki smo si pa itak lahko vsi na jasnem. Kot važno bi se dalo od zadnjih dni beležiti le to, da se krona zavzema za sporazum med radikali in radičevci in da so zadnje pogoste avdijence razmotrival-e to vprašanje. Najprej je bil na dvoru Pavle Radič, za njim pa sta bila pozvana predsednik skupščine Marko Trifkovič in predsednik radikalnega kluba Ljuba Živkovič. Pavle Radič sicer ni dajal izjav o svoji avdijenci, % gotovostjo se pa da sklepati, da je tudi na dvoru označil kot glavnp željo Hrvatov verifikacijo precstalih mandatov. To se da sklepati tudi iz poziva Trifkoviča in Živkoviča na dvor. Nadalje je bil na dvoru gotovo tudi v verifikacijski zadevi minister pravde dr. Lukinič. Proti sporazumu in proti verifikaciji sla pa delala na dvoru zopet Pribičevič in dr. žerjav. Seja finančnega odbora. Finančni odbor se je razdelil na tri sekcije: prva je za vrhovno državno upravo, državne dohodke, rezervne kredite, predsednišlvo vlade ter za zunanje, finančno in vojno ministrstvo. Druga sekcija se bo bavila z gospodarstvom pri ministrstvu pra\de, prosvete, agrarne reforrae. narodnega zdravja, šum in rud in ver. Pod tretjo sekcijo spadajo prametno, gradbeno, poštno in trgovinsko uimistrstvo ter končno še ministrstvo za izjednačenje zakonov in za socialno politiko. Živahna razpravf. se je razvila v finančnem odboru tndi radi poziva finančnega ministra, naj se uvede izdatno varčevanje v državnih financah. Finančni minister je svojo slabo finančno politiko deloma priznal in opozicijonalni poslanci so mu očitali, da zahteva kontrolo šele potem, ko je že upropastil državne finance. Opozicija je zahtevala, naj se ustanovi stalni skupščinski odbor, ki bi nadzical finančno gospodarstvo. Vladni nacrt invalidskega zakoiia •se lahko s polno upravičenostjo imenuje zakonski na4rt proti invalidom. Invalidom se prvič nič ne da, ker mesečnib. 200 dinarjev za popolnoma delanezmožne in"ralide ne zasluži imena podpore, drugič je pa v zakon-skem osnutku vse polno skrajno brezsrčnih in nesocialnih odredb. v sedmem letu skupne države se v tem osnutku še vedno dela razlika med »našimi« in bivšimi avstrijskimi invalidi. Lani je Davidovič—Koroščeva Tlada izdelala načrt invalidskega zakona sporazumno z tnvalidsko organizacijo, letos pa dela PP. vlada sama ta zakon ne za invalide, ampak proti invalidom. Pritožbe. Opozicija je že dvignila obtožbo proti pravdjnemu ministru dr. Lukiniču radi afere Thurn—Taxis. Nadalje se pripravljajo ostxe interpelacije na Pašiča in na odgovorne ministre o notranji politiki in o volilnem nasilju, ki se ponekod še danes občuti. S temi interpelaTijami se ukvarja poseben odbor, v katerem zastopa Jugoslovanski klub poslanec Smodej. Na predsedstvo skupščine je bila stavljena tudi pritožba, da se skup¦ičinski tajniki — poklicani in dolžni skrbeti za red — najbolj udejstvujejo z izgredi in napadi na opozicijonalne poslance. Pogajanja med našo državo in Grčijo 30 po hujskanju Italijanov, ki jih ima naš zunanji mirnister še vedno za velike prijatelje, zaostala in po mnogih atenskih listih se napoveduje popolen prelom, češ, da Gičija ne more pristati na svobodno jugoslovansko cono v Solunu in ne more Jugoslaviji izročiti železnice Gjevgjelija—Solun. ANGLEŽI O BOLGARIJI. V angleškem parlamentu je izjavil poslanec delav•^k-e stranke polkovnik Wcdgevood, ki se je pred krat-^Un vrnil iz Bolgarske, da je bilo dosti ljudi obsojenih ¦^a- smrt, pa čeprav niso bili v prav nobeni zvezi z aten*atorji in bili popolnoma nedolžni. Z ozirom na interjpelacijo poslanca delavske stranke Rikya je izjavil za«tapnik vlade, da bo uporabila anglešlta vlada ves svoj vpliv, da prepreči nadaljne umoie, Pred vsem je bilo bolgarskemu zunanjtmu ministru Kalfovu sporočeno, da se mora demobilizacija bolgarske vojske izvršiti in obenem je bilo z vsem povdarkom povedano, da smatra velikobritanska vlada kot edin izhod iz sedanja .situacije, da se na Bolgarskem vpostavi vsenarodna vlada. OBTOŽBE OGRSKEGA DRŽAVNEGA UPRAVITELJA. Predsednik ali upravitelj ogrske države Horthy je od bivšega notranjega ministra Benickega javno obdolžen soudeležbe in sokrivde na dveh političnih umorih. List, ki je iznesel te obložbe, so zaplenili, bivšega ministra Benickega so zaprli. Opozicija bo skupno v parlamentu nastopila za razčiščenje te zadeve. ANGLEŠKO—FRANCOSKO NESOGLASJE RADI NEMCIJE. Angleška vlada je proučevala na dolgo trajajoči seji francosko noto Nemčiji glede obmejnih jamstev. Vlada je sklenila, da francoskega stališča ne more odobravati. Angleška vlada smatra, da francosko slališče ne bo olajšalo sporazuma z Nemčijo in opozarja francosko vlado, naj se omeji samo na jamstvo za varnost rneje le na zapadu Nemčije. če pa hoče Francija imeti raje zvezo s Poljsko, Belgijo in Češko, rnora angleška vlada izjaviti, da bo v tem slučaju šla svoja pota in svojo politiko spremenila, ker ne more podpirati obkoljevalne politike proti Nemčiji. Vsako nadaljno omejitev Nemčije glede njenih vzbodnih mej in združitev z Avstrijo Anglija odklanja.