Gospodarske stvari. Živinorejcem dobrohotne zapovedi. 1. Hodi živini vselej prijatelj in nikoli je ne muči. 2. Skrbi, da bode v hlevu red in snaga in ne trpi ušive živine. 3. Skrbi v vsakem letnem času za sveži (frišni) zrak, svetlobo in potrebni prostor. 4. Krrai vselej redno, skrbi za zdravo krmo in čisto vodo. 5. Izsnaži vsaki dan jasle, in oglej vsaki dan živino, če je zdrava ali ni kje kaj poškodovana. 6. Privošči živini potreben mir in pazi, da ima vedno in suho in mehko ležo. 7. Če živino kupuješ, oglej si natančno vse zunanje dele in lastnosti živine; kajti če pohabljeno ali zunaj poškodovano živino kupiš, moraš sam trpeti, in le za nekatere znotranje bolezni se zamore kupčija razdreti. F. P—k. Kako se napravi dober sadjevec (tolkla?) Večjidel od vseh slranij dohajajo vesela poročila, da je sadje leLos povsod precej dobro obrodilo in ker je tudi na Wurtemberškem baje dobra letina, ni upanja, da bi mi sadje dobro prudali in zato moramo gledati, da sadje, katerega ne moremo prodati, na drug način v korist in denar spravimo. Veliko se je že pisalo in govorilo o napravljanju sadjevca; pa ravno za to važno reč se premalo zaniraamo. V nekaj letih se bode sadjevee tudi pri nas celo drugače čislal kot danes, ker daje se blizo vinu enak napraviti. Dober sadjevec se more več let ohraniti, je prijetna in zdrava pijača, in ker si vsakdo dobro pijačo želi, in tako ludi vselej lahko proda, zato naj se dela tako-Ie: Le popolno zrelo in zdravo sadje se za sadjevec porabi; gnilo ali zmehčano se odbere, ter za svinjsko krmo ali jesih porabi. Nezrelo sadje obirati, ali sploh sadje dalje časa na kupih pnstiti, da celo zmehčano postane, je škodIjivo, kajti iz takega se malo mošta stisne in ima le vse slabe lastnosti. Blatno in prašno sadje se mora, prodenj se stolče ali s strojem zraečka, snažno oprati, ker ravno majhne množine blata so snovi, katere v moštu razne bolezni pouzročijo. Obtolčeno in sploh ranjeno sadje hitro gnije, in ravno obtolčeno in gnilo sadje je vzrok, da se sadjevec skisa, ker to pride od glivic, katere so se na gnilem alj obtolčenem sadju izcimile, in so pri stiskanju v raoSt prišle. Pred drozganjem se mora sadje še enkrat prebrati, ter vejice, listje in kamerrje odstraniti. Zgodnje zrelo sadje se takoj zdrozga, pozne sorte pa, in take, ki na drevesu ne dozorijo, moramo pustiti, da na umeten način dozorijo. Najhitreje se sadje pozori, ako ga na visoke kupe spravimo ter ga s čisto slamo ali z odejami dobro pokrijemo. Na tak način dozori sadje v par dneh, zgine preobilna kislina, nič se nam ga ne pogubi (zgnije), in na tak način dosežemo dozorenje v par dneh, kar bi se sicer še le v večih tednih zgodilo. Za tolčenje ali drozganje sadja se na več načinov dela, in v obče se sadje navadno v koritih in na krnicah z batom stolče; pa to delo gre počasi od rok, ne stolče se enakomemo, precej mošta se razškropi in mnogo dela vzame. Dandanes se izdelujejo dobri stroji za drozganje sadja, s katerimi delo hitro in enakomerno opravimo. (Dalje prih.) V žrebetišče na Krapju pri Ljutomeru se sprejemajo enoletna žrebeta obojega spola od konjerejcev iz Ljutoraerskega okraja — brezplačno, le določeno mero ovsa in sena mora vsak lastnik za svojo žrebe tje poslati. Na pašniku je staja za konje in ena oseba, ki njim streže. Ponudbe sprejema in pojasnila daje g. Jož. Mursa, ravnotam. Sejinovi. Dne 11. avgusta v Poličanah (svinjski sejem). Dne 13. avgusta v Vržeju, pri Sv. Juriju v Slov. goricah in pri Sv. Lovrencu v Puščavi. Dne 14. avgusta na Črni gori. Dne 16. avgusta pri Sv. Trojici v Slov. gor., v Mozirju, Strassu, Lembahu, pri Sv. Vidu pod Ptujem, na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem), v Stradnu, Sevnici in Vuzenici. Dne 17. avgusta v Jarenini, pri M. B. v Brezju in pri Kapeli blizu Brežic.