47 1-2 KRONIKA
Gradivo
strokovni članek UDK 914.971.2(497.4 Kranj)
prejeto: 10. 2. 1999
France Benedik
muzejski svetovalec
Gorenjski muzej, SI^OOO Kranj, Tomšičeva ulica 44
Seznam ulic, cest in trgov v mestu Kranj -
nastanek, poimenovanja in njih spremembe
IZVLEČEK
Ulice, ceste in trgi nekega mesta odražajo splošno sliiio tega naselja. Tudi Kranj v dogajanjih zadnjih
šestdeset let ni bil nikakšna izjema. Režim Kraljevine Jugoslavije, nacistični okupacijski sistem, kot tudi
sistem Titove Jugoslavije in nazdnje demokratični sistem samostojne Republike Slovenije, si je prilastil in
vsak za svoje obdobje podredil poimenovanje ulic, cest kot tudi trgov.
SUMMARY
AN INDEX OF STREETS, ROADS AND CRESCENTS IN THE TOWN OF KRANJ -
THE ORIGIN, NAMING AND CHANGES
The streets, the roads and crescents of a particular town reßect a general political image o/ that
settlement Kranj was during events in the last 60s no exception. The regime of the Kingdom of
Yugoslavia, the nazist occupation system as well as the system of Tito's Yugoslavia and in the end the
democratic system of the independent Republic of Slovenia, have all for each of period appropriated the
naming of streets, roads and crescents.
Ključne besede: ulice v Kranju, numeracija
Prvo celovito predstavitev ulic, cest in trgov s
pregledno karto je predstavil dr. Josip Žontar v
Zgodovini mesta Kranja (1939, ponatis 1982). Dr.
Vasilij Melik je v svojen\ prispevku v Kranjskem
zborniku 1980 (Razvoj numeracijskih enot na
ozemlju kranjske občine), predstavil kratek pregled
zgodovine numeracije stavb. Poimenovanja ulic,
cest in trgov so se od izida Zgodovine mesta
Kranja nekajkrat spremenila, pač v skladu z vsemi
oblastnimi sistemi, ki so odločali o poimenovanju.
Prve spremembe poimenovanj so bile v času nem-
ške zasedbe. Odločbe novih nemških oblasti o po-
nemčenju so bile izdane že maja 1941, septembra
istega leta pa so morali vsi lastniki montirati nove
ponemčene hišne oznake. S preimenovanjem ulic,
cest in trgov so skušali dati Kranju popolnoma
nemški videz. Po osvoboditvi je nova oblast takoj
maja 1945 preimenovala ulice, ki so razen redkih
179
KRONIKA
47
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ - .... 179-190 1
1999
izjem dobile stara imena. Takšno stanje je bilo vse
do leta 1957 oziroma 1958, ko je pričela veljati od-
redba o uvedbi nove numeracije v mestu Kranju.
S to odredbo so bila k mestu kot njegov sestavni
del priključena okoliška primestna naselja (Gorenja
Sava, Kalvarija, Labore, Stražišče, Orehek, Drulov-
ka, Čirče, Planina, Huje, Klanec, Primskovo, Gore-
nje, Rupa) in vključena v ulični sistem. Z zelo in-
tenzivno gradnjo v šestdesetih, sedemdesetih in
osemdesetih letih se je število novih ulic, cest in
trgov zelo povečalo. Silno težko je za obdobje po
letu 1958 slediti poimenovanjem ulic, saj ni ohra-
njenega arhiva o delu kakršnihkoli komisij, ki so
vodile postopke o imenovanju ali preimenovanju
ulic. Le fragmente hrani Zgodovinski arhiv Lju-
bljana, DE za Gorenjsko Kranj. O novih poime-
novanjih ali preimenovanjih smo vezani le na
Uradni vestnik Gorenjske. Iz teh uradnih obvestil
se vidi, da so spremembe obravnavali različni or-
gani. Odredbo o uvedbi nove numeracije mesta
Kranja (UV Gorenjske 1/58) je sprejel Občinski
ljudski odbor, medtem ko je odločbo oziroma do-
polnitve o spremembah sprejel oddelek za splošne
zadeve. Za tem je problematiko numeracije in
poimenovanj prevzel oddelek za občo upravo in
notranje zadeve, nato pa oddelek za občo upravo
in družbene dejavnosti. Z novim statutom Skup-
ščine občine Kranj 1973 je spremembe in nova
poimenovanja potrjeval IS SO Kranj na predlog
družbenopolitičnih organizacij. V začetku osemde-
setih let pa je ta pristojnost prešla na Zbor kra-
jevnih skupnosti SO Kranj, ki je predloge za
poimenovanje ulic sprejemal na podlagi mnenja
družbenopolitičnih organizacij. V tem času je pre-
vladovalo poimenovanje po osebah, ki so delovale
v NOB ali pa so padle kot partizani. Šele leta 1991
je bila ustanovljena komisija za preimenovanje
ulic, predloge komisije pa je potrjeval Zbor krajev-
nih skupnosti. Po osamosvojitvi Slovenije so bila
zamenjana imena ulic in trgov, ki so kazala jugo-
slovansko podobo mesta Kranja. Z novo lokalno
samoupravo je ta komisija prenehala obstajati.
Spremembe o poimenovanju oziroma preimeno-
vanju sprejema MS na podlagi usklajenih pred-
logov, ki jih dobi od svetov krajevnih skupnosti.
Zadnje spremembe je sprejel Mestni svet letal996,
tako da je od tega leta v mestu Kranju 181 ulic,
cest in trgov.
Glede na to, da nimamo ohranjenega arhiva z
obrazložitvami poimenovanj, je bilo to narejeno za
komisijo šele leta 1992 na podlagi različnih virov
in literature, dopolnila pa je prispeval g. Silvo
Grobovšek, za kar se mu zahvaljujem.
Ob seznamu ulic, cest in trgov je napisana še
obrazložitev poimenovanja, datum poimenovanja
ali spremembe, kot tudi stara imena.
1. Baragov trg (1996), Krajevna pot - del. Šolska
ulica - del (1958) pred tem Stražišče.
Friderik Irenej Baraga (1797-1868), rojen v Mali
vasi pri Dobrniču. Škof, jezikoslovec in misionar.
Bil je kaplan v Šmartinu pri Kranju (1824-1828)
in Metliki. Odšel je v Ameriko in bil misionar
med severnoameriškimi Indijanci. Leta 1853 je bil
posvečen v škofa. Za Indijance je napisal 6 knjig.
Kranjskemu deželnemu muzeju je podaril prvo
neevropsko etnološko zbirko, ki obsega 47 pred-
metov.
2. Bavdkova ulica (1976), Ješetova ulica - del.
Škofjeloška cesta del (1958) pred tem Stražišče.
Dušan Bavdek (1908-1975), roj. v Kamniku; uči-
telj, ki je poučeval v osnovnih šolah na Kočev-
skem, v okolici Krškega, po vojni je prišel v Kranj,
kjer je bil okrajni šolski nadzornik; leta 1967 je
prejel Zagarjevo nagrado kot priznanje za uva-
janje novih pedagoških metod v osnovnih šolah.
3. Begunjska ulica (1962), Vodovodna cesta -
del. Kopališka cesta - del. Cesta Kokrškega od-
reda - del, vse od 1958.
Begunje, vas na Gorenjskem. V begunjski gra-
ščini so bili med II. svetovno vojno nemški za-
pori, v njih je bilo zaprtih prek 12000 slovenskih
rodoljubov, številni so bili ustreljeni ali pa
odpeljani v koncentracijska taborišča.
4. Benedikova ulica (1958), pred tem Stražišče.
Družina Benedik ima v Stražišču znano gostilno.
Franc (1885-1942), rojen v Stražišču, je bil usta-
novitelj in starosta Sokola, kot zaveden Slovenec
se je priključil OF, bil aretiran in ustreljen v
Mauthausnu kot talec. Sin Zdravko (1920-1944),
rojen v Stražišču, je padel kot partizan v spo-
padu z Nemci nad Kovorjem.
5. Bertoncljeva ulica (1976), Ulica Mose Pijade
(1962).
Ivan Bertoncelj-Johan (1908-1965), rojen na
Zgornji Dobravi; predvojni komunist, partizan
od leta 1941. Po II. svetovni vojni nosilec raz-
ličnih političnih funkcij v republiki. Okraju Kranj
in Občini Kranj.
6. Bičkova ulica (1958), pred tem Kalvarija.
Henrik Biček (1917-1942), rojen na Praprotnem
Brdu pri Gorici; pred italijanskim fašizmom pri-
bežal v Stražišče, partizan od leta 1941, padel na
Mošenjski planini v boju z Nemci.
7. Bleweisova cesta (1991), Cesta JLA od 1958,
Cesta na Golnik do 1941 in od 1945 do 1958,
Gallenfelserstrasse 1941-1945.
Janez Bleiweis (1807-1881), rojen v Kranju. Kot
živinozdravnik, pisatelj, časnikar in politik je v
svojem času veljal za očeta slovenskega naroda.
Osnoval je prvi časnik Novice, zavzemal se je za
uvedbo slovenščine v šole in urade, politično je
bil lojalen do Avstrije.
180
7
12 KRONIKA
1999
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC. CEST IN TRGOV V MESTU KRANJ - .... 179-190
Poimenovanje Cankarjeva ulica je od leta 1945,
pred tem se je imenovala Am Baumgarten (1941-
1945) pred tem se je imenovala Tavčarjeva ulica,
ker je v času bivanja stanoval na tem področju.
8. Cankarjeva ulica (1945), Am Baumgarten
1941-1945, Tavčarjeva ulica do 1941.
Ivan Cankar (1876-1918), rojen na Vrhniki. Slo-
venski pesnik, pisatelj in dramatik. Pesmi in pro-
zo je pričel pisati že v gimnaziji, kasneje pa se je
posvetil tudi dramatiki. Velja za najpomemb-
nejšega pripovednika in dramatika, vplivnega
družbenega in nacionalnega misleca, velikega sti-
lista in mojstra jezika.
9. Cesta Iva Slavca (1958), Struževska cesta
1945-1958, Altestrasse 1941-1945 Kopališka ulica
do 1941.
Ivo Slavec-Jokl (1916-1944), rojen na Jesenicah;
trgovski pomočnik iz Struževega. V partizane
vstopil leta 1942, bil težko ranjen. Padel na Pše-
vem pod Svetim Joštom. Po vojni proglašen za
narodnega heroja.
10. Cesta Jaka Platiše (novo poimenovanje 1981).
Jaka Platiša-Franc Medved (1910-1943); pred II.
svetovno vojno delavski zaupnik in član mest-
nega komiteja KPS Kranj. Pred vojno odšel v
Zagreb, po okupaciji vstopil v partizane in bil
komisar Tolminske čete, padel v boju z nemško
policijo v Trstu.
11. Cesta Kokrškega odreda (1958), Cesta na Ru-
po 1945-1958, Zum Wasserhirm 1941-1945, Kokr-
ško predmestje do 1941.
Kokrški odred je med II. svetovno vojno od
junija 1942 do januarja 1943 in od avgusta 1944
do maja 1945 operiral na levem bregu Save.
Borci Kokrškega odreda so maja 1945 osvobodili
Begunje.
12. Cesta na Klanec (1958), Klanec.
Klanec je predel Kranja na levem bregu Kokre in
samostojna katastrska občina.
13. Cesta na Rupo (1982), v Kranju le tri hišne
številke, ostalo Kokrica.
Rupa je zaselek na severnem delu Kranja in sa-
mostojna katastrska občina.
14. Cesta Staneta Žagarja (1958), Jezerska cesta
do 1941 in od 1945 do 1958, Seelandstrasse 1941-
1945 Klanec - del, Primskovo - del do 1958.
Stane Žagar (1896-1942), rojen na Žagi pri Bov-
cu. Kot učitelj služboval v več krajih, najdlje na
Dobravi pri Kropi. Bil je viden predvojni komu-
nist in eden od organizatorjev upora med II. sve-
tovno vojno na Gorenjskem. Padel je v Rovtu
nad Crngrobom Po vojni je bil proglašen za na-
rodnega heroja.
15. Cesta talcev (1958), pred tem Huje - del. Kla-
nec - del.
Spomin na žrtve talce iz Kranja, prav na tem
območju so živeli Ivan Urbane, Franc Novak,
Anton Remec, Konrad Bakovnik, Jože Arhar,
Pavle Jezeršek in Drago Brezar, ki so bili ustre-
ljeni kot talci.
16. Cesta 1. maja (1958), pred tem Huje.
1. maj, mednarodni praznik dela.
17. Cicibanova ulica (1996), pred tem Pot na
Jošta (1958), Stražišče.
Ciciban, naziv za predšolskega otroka, razigra-
nega in razposajenega malčka, ki ga je Župančič
opisoval v svojih pesmih.
18. Cirilova ulica (1958), pred tem Labore - del,
Orehek - del.
Ciril Dolenc (1903-1942), rojen v Poljanah; dela-
vec z Orehka pri Kranju. Zaradi sodelovanja v
OF je bil aretiran, zaprt v Begunjah, poslan v
Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec.
19.Čirče (1958), Čirčiče do 1941 in od 1945 do
1958, Felsendorf 1941-1945.
Cirče so predel na jugovzhodu Kranja na levem
bregu Save, so samostojna katastrska občina.
20. Delavska cesta (1958), pred tem del Gorenje
Save, Kalvarije, Smarjetne gore, Stražišča.
Cesta simbolizira pomen delavstva in pot, po ka-
teri so hodili delavci na delo v kranjske tovarne.
21.Detelova ulica (1996), pred tem Šiškovo na-
selje 1976 do 1996, Pot na Jošta 1958-1976 - del,
Smarjetna gora - del.
Oton Detela, zadnji slovenski lastnik Šempetr-
181
12 KRONIKA

FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ -     179-190 \
1999
skega gradu; bil je zelo priljubljen med prebi-
valci.
22. Dolenčeva ulica (1958), pred tem Orehek.
Filip Dolenc (1906-1942), rojen v Lučinah; grad-
beni delavec z Orehka, priključil se je OF, bil
izdan in aretiran; po mučenju v Begunjah je bil
ustreljen v Dragi.
23. Dražgoška ulica (novo poimenovanje 1962).
Dražgoše, vas na južnem pobočju Jelovice, kjer
so se partizani med 9. in 11. 1. 1942 prvič fron-
talno spopadli z veliko močnejšimi nemškimi po-
licijskimi enotami. Po umiku so Nemci vas po-
žgali, moške prebivalce pa postrelili.
24. Drolčevo naselje (novo poimenovanje 1968).
Albin Drolc (1907-1953), roj. v Westfallnu. Med
II. svetovno vojno pomočnik komandanta Prešer-
nove brigade, komandant Gorenjskega vojnega
področja. Po vojni komandant mesta Kranj.
Ponesrečil se je kot gumar v tovarni Sava.
25. Drulovka (1958).
Drulovka, območje na južnem predelu Kranja, na
desnem bregu Save, samostojna katastrska občina.
26.Finžgarjeva ulica (1996), Trojarjeva ulica - del
1958 do 1996, Stražišče - del do 1958, Kalvarija -
del do 1958.
Fran Šaleški Finžgar (1871-1962), rojen v Doslov-
čah; gimnazijo in bogoslovje končal v Ljubljani.
Služboval po več krajih v Sloveniji, bil je tudi
kaplan na Sv. Joštu. Leta 1938 je bil izvoljen za
rednega člana Akademije znanosti in umetnosti
v Ljubljani. Dobil je Prešernovo nagrado 1951. V
Finžgarjevem literarnem ustvarjanju se menja-
vajo zaverovanost v preteklost domače pokrajine
in realistične snovi iz sodobnega časa.
27. Gasilska ulica (1958), Stražišče.
Gasilci so s svojo več kot stoletno tradicijo ter z
nesebično pomočjo ob gašenju požarov in pri
naravnih nesrečah ves čas na razpolago ljudem.
Ulica ob gasilskem domu.
28. Glavni trg (1993), Titov trg 1945-1993, Adolf
Hitlerplatz 1941-1945, Mestni trg do 1941.
Osrednji trg v starem mestnem jedru Kranja.
29.Gogalova ulica (1993), Ulica Veljka Vlahoviča
1977-1993.
Prof. dr. Stanko Gogala (1901-1987), rojen v Kra-
nju; utemeljitelj slovenske pedagogike. Zastopal
je načelo, da naj bi učitelj predvsem razumel
otrokovo osebnost.
30. Gorenjesavska cesta (1958), Gorenja Sava do
1941 in od 1945 do 1958, Sawe Vorstadt 1941 do
1945.
Ledinsko ime na desnem bregu Save pod Smar-
jetno goro.
31.Gosposvetska   ulica (1958), Poljska pot do
1941 in od 1945 do 1958, Steinerweg 1941-1945.
Gospa sveta na Gosposvetskem polju, v 7. stol
središče slovenske karantanske kneževine. ■»
32. Gradnikova ulica (1960), Zlato polje.
Alojz Gradnik (1882-1967), rojen v Medani v Go-
riških brdih; pravnik, pesnik in prevajalec. Grad-
nik velja za pesnika med moderno in ekspresio-
nizmom.
33. Gregorčičeva     ulica    (1945),    Koschatgasse
1941-1945, Tyrseva cesta do 1941.
Simon Gregorčič (1844-1906), rojen v Vršnem pri
Kobaridu. Katoliški duhovnik, slovenski pesnik.
Njegove pesmi so imele veliko osveščevalno vlo-
go med primorskimi Slovenci, nekatere so tudi
ponarodele.
34. Gregoričeva ulica (novo poimenovanje 1970).
Valentin Gregorič (1908-1944), rojen v Lazah; mi-
zar v Čirčah. Med II. svetovno vojno je v njegovi
delavnici v Čirčah delovala ilegalna partizanska
tiskarna. Bil je izdan in ustreljen kot talec v Šent-
vidu.
35. Grintovška ulica (novo poimenovanje 1988).
Grintovec, 2558 m visoka gora v Kamniških
Alpah.
36. Grmičeva ulica (novo poimenovanje 1970).
Viktor Rozman, p. d. Grmičev (1902-1945), rojen
v Valburgi; zidar v Čirčah. Leta 1944 stopil v
partizane in padel kot borec Gregorčičeve briga-
de pri Čepovanu.
37. Gubčeva ulica (novo poimenovanje 1962).
Matija Gubec, vodja upora slovenskih in hrvaš-
kih kmetov v letih 1572/73, ujet v bitki pri Stubici
in zverinsko usmrčen v Zagrebu.
38. Hafnerjeva pot (1958), Stražišče.
Družina Hafner iz Stražišča; mati Marija (1895-
1942), hči Marija (1914-1942) ter sin Franc (1922-
1942) so se vključili v OF. Bili so izdani, odpe-
ljani v Begunje in nato v Mauthausen, kjer so
bili ustreljeni kot talci.
39. Huje do 1941 in po 1945, Am Hang 1941-1945.
Ledinsko ime na levem bregu Kokre, samostojna
katastrska občina.
40.Jahačev prehod do 1941 in po 1945, Reiter -
Durchlass 1941-1945.
Prehod med Maistrovim trgom in Ljubljansko
cesto, kjer je do 1953 stala gostilna Pri Jahaču.
41.Jelenčeva ulica (1958), Primskovo.
Družina Jelene, ki se je iz Češnjice pri Železnikih
preselila na Primskovo. Marjan (1919-1944) zara-
di sodelovanja s partizani ustreljen v Lescah;
Gregor (1912-1942) se je priključil v OF, bil areti-
ran in ustreljen kot talec; Stanislava (1923-1942)
zaradi sodelovanja v OF aretirana in prek Begunj
poslana v Auschwitz, kjer je umrla; Marija (1915-
1945), zaradi sodelovanja v OF aretirana in po-
slana v taborišče Ravensbrück, kjer je umrla.
42. Jenkova   ulica   (1945),  Albrecht  Dürergasse
1941-1945, Layerjeva ulica do 1941.
Simon Jenko (1835-1869), rojen v Prašah; slo-
venski pesnik in pripovednik. V mladih letih je
182
7
1-2 KRONIKA
1999
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOV V MESTU KRANJ - .... 179-190
pisal predvsem domoljubno liriko, kasneje pod
vplivom Heineja pa tudi socialno, s katero je
vplival na mlajše generacije.
43.Jernejeva ulica (1996), Benedikova ulica - del
1958-1996, Skokova ulica - del 1958, 1996, To-
minčeva ulica del 1977-1996, Stražišče do 1958.
Sveti Jernej - svetnik, ki mu je posvečena cerkev
ob tej ulici.
44.Ješetova ulica (1958), pred tem Stražišče.
Franc Ješe-Podšmarjetski (1894-1944), roj v Nak-
lem; posestnik in žimar iz Stražišča. Zaradi suma
sodelovanja s partizani aretiran v bolnici na
Golniku in ubit od domobrancev v Kranju.
45. Jezerska cesta (1958), Primskovo - del. Gore-
nje - del, do leta 1958 se je tako imenovala da-
našnja cesta Staneta Žagarja.
Cesta, ki pelje proti naselju Jezersko.
46. Jurčičeva ulica (1945), Vogelweide-Gasse
1941-1945, Cojzova cesta do 1941.
Josip Jurčič (1844—1881), rojen na Muljavi; slo-
venski pisatelj, novinar in urednik. Snov za pi-
sanje je črpal v ljudski tradiciji, kmečkem živ-
ljenju in zgodovini.
47.Kajuhova ulica (1958), Klanec do 1941 in od
1945-1958, Am Hang 1941-1945.
Karel Destavnik Kajuh (1922-1944), rojen v Šoš-
tanju. Partizanski pesnik, pisal partizansko liriko,
udarne in bodrilne pesmi. Padel je kot partizan v
bližini rojstnega kraja.
48.Kalinškova ulica (novo poimenovanje 1976).
Franc Kalinšek (1910-1944), rojen v Britofu; čev-
ljarski pomočnik. V partizane stopil maja 1944 in
že junija istega leta padel kot borec Vojkove
brigade pri Novakih nad Cerknim.
49. Kališka ulica (novo poimenovanje 1988).
Kališče, planina in gora nad Bašljem, 1844 m.
50. Kebetova ulica (novo pomineovanje 1962).
Lojze Kebe-Štefan (1908-1942), rojen v Cerknici;
ključavničar. Vodilni komunist v času vstaje na
Gorenjskem, umrl je za posledicami ran na Jamni-
ku. Po vojni je bil proglašen za narodnega heroja.
51. Kidričeva ulica (1958), Zlato polje.
Boris Kidrič-Peter (1912-1953), rojen v Ljubljani.
Študiral v Parizu, kot politični emigrant živel v
Pragi. Bil je organizator OF in bil ves čas njen
nesporni voditelj. Po osvoboditvi postal prvi
predsednik vlade. Postavil je temelje povojnemu
jugoslovanskemu gospodarstvu. Po vojni progla-
šen za narodnega heroja.
52. Kocjanova ulica (1958), Kalvarija.
Kocjan Kmetic (1912-1944), rojen na Jezici pri Lju-
bljani. Soboslikar, živel v Stražišču. Vstopil v parti-
zane in padel v Loški dolini na Notranjskem.
53. Kokrški breg do 1941 in od 1945 dalje, Kan-
kerweg 1941-1945.
Kokrški breg - breg proti reki Kokri, ledinsko
ime.
54. Kokrški log (1958), Primskovo.
Log ob reki Kokri, ledinsko ime.
55. Kolodvorska cesta (1958), Gorenja Sava do
1941 in od 1945 do 1958, Sawe Vorstad.
Cesta proti kolodvoru, železniški postaji.
56. Komenskega ulica do 1941 in od 1945 dalje,
Karawankenstrasse 1941-1945.
Jan Arnos Komensky, češki reformator, filozof,
pedagog in književnik. Kot praktični pedagog se
je zavzemal za pouk v materinščini. S svojim
delom in idejami je ustvaril temelje sodobne
pedagogike in s tem za razvoj šolstva v Evropi.
57. Kopališka ulica (1993), Ulica XXXI. divizije -
del od 1962-1993, Kopališka ulica do 1941 in od
1945 do 1962, Badgasse 1941-1945.
Ulica, ki poteka proti letnemu kopališču.
58. Koroška cesta (1945), Veldeserstrasse 1941-
1945, do 1941 Vidovdanska cesta od vrha Jeleno-
vega klanca do Bekslja, od Bekslja dalje Blejska
cesta.
Koroška, pokrajina in dežela v sosednji Avstriji,
kjer že od naselitve Slovanov žive Slovenci.
59. Kovačičeva ulica (1958), Primskovo.
Stane Kovačič (1910-1942), roj. v Sv. Luciji pri
Tolminu; prebegnil in se naselil na Primskovem.
Partizanom se je priključil decembra 1941 in pa-
del v boju z Nemci na Mošenjski planini.
60. Krajevna pot (1981), Seljakova ulica 1958-
1981, Stražišče.
V osrčju naselja Stražišče, služi le lokalnim pre-
hodom.
61.Krašnova ulica (1958), Primskovo.
Filip Krašna-Vojko (1923-1942), rojen v Idriji;
primorski emigrant, živel na Primskovem. Pri-
ključil se je OF, bil izdan in aretiran ter ustreljen
kot talec v Dragi.
62. Kriška ulica (novo poimenovanje 1988).
Kriška gora 1591 m.
63. Križnarjeva pot (1958), Stražišče.
Anton Križnar (1888-1945), rojen v Stražišču; kjer
je bil tudi župan, padel je v zadnjih dneh vojne
pri Brežicah, hči Rozka (1918-1944) je bila ustre-
ljena kot talka v Begunjah.
64. Krožna ulica (1958), Zlato polje.
Območje ulice, ki poteka krožno ob Kidričevi
cesti.
65. Kurirska pot (1958), Primskovo.
Partizanski kurirji, oranizirani med II. svetovno
vojno v Sloveniji zaradi prenašanja sporočil in
pošte.
66. Kutinova ulica (1958), Orehek.
Andrej Kutin (1909-1942), rojen v Koseču pri
Tolminu; primorski emigrant, delavec v tovarni
na Gašteju. Priključil se je OF, bil aretiran, od-
peljan v Begunje in naprej v Mauthausen, kjer je
bil ustreljen kot talec.
183
12 KRONIKA
47
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOV V MESTU KRANJ -     179-190
1999
67. Laze (1996), Pševska cesta - del od 1958, Stra-
žišče.
Laze, staro ledinsko ime.
68. Levstikova   ulica  (1945),  Goldenfeld  1941-
1945, Zlato polje do 1941.
Fran Levstik (1831-1887), rojen v Retjah; slo-
venski pisatelj, literarni teoretik in kritik, idejni
vodja mladoslovencev. Borec za slovenski jezik
in neizprosen kritik družbenega ter literarnega
dogajanja v njegovem času.
69.Likozarjeva ulica (1958), Primskovo - del.
Klanec - del.
Anton Likozar (1857-1887), rojen na Primskovem;
po poklicu učitelj. Poučeval je na Olševku, Go-
ricah, Velesovem in Ljubljani. Na njegovo pobudo
je bila zgrajena osnovna šola na Prulah. Bil je
napreden učitelj, gospodar in čebelar. Kmečko
mladino je navajal k umnemu gospodarjenju.
70. Ljubljanska  cesta do 1941 in od 1945, Lai-
bacherstrasse 1941-1945, po letu 1958 poimeno-
vana tudi del Gorenje Save, del Labor, del
Orehka, del Drulovke.
Območje ob cesti, ki pelje proti Ljubljani.
71.Luznarjeva  ulca (1958), Klanec - del, Prim-
skovo - del.
Franc Luznar (1874-1942); prvi učitelj na Prim-
skovem, kjer je učiteljeval celih 35 let vse do leta
1925, ko je bil upokojen in do smrti vodil
tiskarno Sava. Med učenci je bil zelo priljubljen,
a pri oblasteh pogosto zapostavljen.
72. Maistrov trg (1945), Valwasor Platz 1941-1945,
Mencingerjev trg do 1941.
Rudolf Maister (1837-1934), rojen v Kamniku; slo-
venski general in pesnik. Ob razpadu Avstro-
Ogrske je prevzel s slovenskimi vojaki oblast v
Mariboru. Bil je komandant jugoslovanske vojske
v bojih za Koroško. Izdal je pesniško zbirko "Kitica
mojih".
73. Mandeljčeva pot (1958), Cesta na Rupo 1945-
1958.
Valentin Mandeljc (1837-1872), rojen v Kranju;
slovenski pesnik in prevajalec. Sodeloval je pri
literarni reviji "Vaje". Kot profesor je bil zaposlen v
Kranju in Karlovcu. Prevajal je iz nemščine in
francoščine.
74.Matajčeva ulica (1996), Sitarska pot 1958-1996,
Stražišče.
Matajc, Pri Matajc, znana stražiška družina, ulica
poteka mimo njihovega zemljišča in hiše.
75.Medetova ulica (novo poimenovanje 1962).
Pavla Mede-Katarina (1919-1943), rojena v Stra-
hinju, in Rudolf Mede Groga (1909-1943), rojen v
Strahinju; v partizane vstopila 1942 in se borila
kot borca Pohorskega bataljona. Padla sta na
Pohorju. Pavla je bila po vojni proglašena za
narodno herojinjo.
76. Mencingerjeva   ulica   (novo   poimenovanje
1962).
Janez Mencinger (1838-1912), rojen na Brodu v
Bohinju; pravnik, pripovednik in satirik. Avtor
avtobiografskega romana "Moja hoja na Triglav".
V Kranju je služboval kot odvetnik in bil pred-
sednik kranjske čitalnice.
77. Mladinska ulica (novo poimenovanje 1958), i
do tedaj Gregorčičeva ulica.
Ulica, ki poteka za nekdanjim mladinskim do- j
mom.
78. Mlakarjeva ulica (novo poimenovaje 1962).
Družina Mlakar iz Šenčurja. Oče Janez predvojni
komunist, sin Janko (1923-1941) partizan od ju-
lija 1941, padel v borbi na Pasji ravni, sin Stanko
(1924-1942), partizan od 1941, padel v bojih v
Udinborštu. j
79. Mlekarska ulica (1970), Smledniška cesta od I
1958, Čirče. j
Cesta, ki pelje k mlekarski šoli in mlekarni.
SO.Mrakova ulica (novo poimenovanje 1962).
Franc Mrak (1907-1942), rojen na Kokrici; dela-
vec v Kranju predvojni komunist, sekretar okrož-
nega komiteja Kranj, komandir 1. Kranjske čete,
po izdaji ujet in ustreljen kot talec v Begunjah.
81. Na Skali - del do 1958 Maistrov trg 1945-1958,
Am Felsen 1941-1945, Na Skali do 1941.
Del starega mestnega jedra, ki stoji na kon-
glomeratni skali.
82.Nadižarjeva ulica (novo poimenovanje 1970),
Čirče.
Anton Nadižar (1916-1945), rojen v Čirčah; po
poklicu profesor. Leta 1944 se je pridružil par-
tizanom in padel kot pomočnik politkomisarja \
Vojkove brigade. j
83. Nartnikova ulica (1958), Labore. j
Anton Nartnil^Černivec (1903-1944), rojen v Lu- I
činah; delavec, živel v Stražišču, sekretar Okrož-
nega  komiteja  KPS   Kranj,  ustanovitelj   prve
kranjske čete, partizan od julija 1941, padel pri
Stični na Dolenjskem. j
84. Na vinograd (novo poimenovanje 1996). •
Ledinsko ime. Vinograd: južno pobočje Šmarjet- \
ne gore, kjer so imeli freisinški škofi vinograde.
85. Nazorjeva ulica (novo poimenovanje 1962).     j
Vladimir Nazor (1876-1949), rojen Postire na
Braču; hrvaški pesnik, esejist, romanopisec in :
prevajalec. Bil je prvi predsednik AVNOJ-a in ;
predsednik hrvaškega sabora. i
86. Oldhamska cesta (preimenovanje 1967), Kidri- i
čeva cesta od 1958. j
Oldham,  industrijsko  mesto  v  severozahodni
Angliji, ki je pobrateno s Kranjem.
87. Oprešnikova ulica (1958), Klanec.
Valentin Oprešnik-Zdravko (1887-1944), rojen v
Lukovici;   predvojni   žandarmerijski   narednik,
med vojno delal kot vratar, bil je član KP. Zaradi i
izdaje je bil aretiran in ustreljen na Klancu. j
184

KRONIKA
1999
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ -     179-190 '
Glavni trg v Kranju se je do leta 1941 imenoval Mestni trg, v času nemške zasedbe Hitlerplatz,
od 1945 do 1993 Titov trg
88. Pante (1996), Skokova ulica od 1958, Stražišče.
Pante, ledinsko ime v Stražišču.
89. Partizanska cesta (1945), Vogelweidegasse
1941- 1945, Cojzova cesta do 1941, del Kokriško
predmestje.
Pojem odporniškega gibanja, ki se je izrazito
razvilo v Sloveniji med drugo svetovno vojno.
90.Pintarjeva   ulica (novo poimenovanje 1970),
Cirče.
Jože Pintar (1914-1945), rojen v Studenem pri Že-
leznikih; mizarski pomočnik v Cirčah. Kot borec
Prešernove brigade je bil ujet in ustreljen v
Bukovščici.
91. Planina 1958.
Ledinsko ime v katastrski občini Huje.
92. Pod gradom (1996), Pot na Jošta 1958, Stra-
žišče.
Šempetrska graščina, ob kateri poteka ta ulica.
93. Poštna ulica (1945), Poststrasse 1941-1945,
Maistrov trg do 1941.
Ulica ob nekdanji glavni pošti v Kranju.
94. Pot na Jošta (1958), Kalvarija - del, Stražišče -
del.
Območje ob poti v smeri gore in naselja Sveti
Jost.
95. Pot na kolodvor do 1941 in od 1945, Bahn-
hofweg 1941-1945.
Pot, kjer je bližnjica na kolodvor. Savske durce -
savske duri.
96. Pot v Bitnje (1958), Stražišče.
Območje ob poti proti Bitnjam.
97. Pot v puškarno (1996), Ješetova ulica - del
1958, Stražišče.
Pot proti nekdanji žimarici, kasneje uspešni to-
varni lovskega orožja.
98. Pot v Torklo (novo poimenovanje 1996).
Torkla, ledinsko ime.
99. Pot za Krajem (1958), Orehek.
Pot ob robu naselja Orehek.
100. Prečna ulica (1996), Ješetova ulica - del 1958,
Stražišče.
Ulica, ki povezuje Pševsko in Ješetovo ulico.(Do
leta 1969 se je tako imenovala ulica, ki je pove-
zovala Koroško in Gregorčičevo cesto, danes tam
stoji blagovnica Globus, starejša imena Alte post-
strasse 1941-1945, Poštna ulica do 1941).
101. Prešernova   ulica   do   1941   in   od   1945,
Schillerstrasse 1941-1945.
France dr. Prešeren (1800-1849), rojen v Vrbi; ad-
vokat, največji slovenski pesnik. Od leta 1846 je
imel advokaturo v Kranju. Njegovo pesniško delo
obsega različne zvrsti lirskega in epskega
pesništva.
102. Pševska cesta (1958), Stražišče.
Območje ob cesti proti naselju Pševo.
103. Reginčeva ulica (1945), Jahngasse 1941-1945,
Puharjeva ulica do 1941.
Pri Regincu, Reginčevi, domače ime za družino
185
12 KRONIKA
47
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOV V MESTU KRANJ - .... 179-190 I
1999
Puhar, ki je imela ob tej ulici svojo hišo.
104. Reševa ulica (1958), Klanec - del, Primskovo
- del.
Drago Reš (1923-1942), rojen v Ljubljani; torbar,
živel na Primskovem, vključil se je v OF, zaradi
izdaje je bil aretiran in ustreljen kot talec v Mo-
stah pri Žirovnici. Miloš Reš (1919-1945), rojen v
Ljubljani; delavec, živel na Primskovem, zaradi
sodelovanja pri OF je bil aretiran in poslan v
taborišče Mauthausen, kjer je umrl.
105. Retljeva ulica (novo poimenovanje 1970),
pred tem Čirče.
Anton Retelj (1913-1942); rojen na Poljanah pri
Novem mestu; tkalski podmojster, živel v Cirčah.
Zaradi sodelovanja v OF je bil aretiran in
ustreljen kot talec v Mauthausnu.
106. Rotarjeva ulica (1958), Jurčičeva ulica 1945-
1958, Vogelweidegasse 1941-1945, Cojzova ulica
do 1941.
Bogomil Rotar (1921-1942), dijak kranjske gimna-
zije; pozimi 1942 se je priključil partizanom in
padel v Rovtu nad Crngrobom. Filip Rotar
(1891-1944), rojen v Globokem, po poklicu
uradnik. Že pozimi 1942 se je vključil v OF, bil
aretiran in izpuščen, ponovno aretiran in ustre-
ljen kot talec v Šentvidu.
107. Rožna ulica (1996), Benedikova ulica od
1958, Stražišče.
Ulica, ki poteka ob hortikulturno urejenih vrto-
vih.
108. Ručigajeva ulica (1958), Primskovo - del.
Klanec - del.
Ernest Ručigaj (1892-1942), rojen v Mengšu; so-
davičar, organizator OF v Kranju, usmrčen na
domu. Božidar Ručigaj (1920-1941), rojen v Kra-
nju; partizanom se je priključil poleti 1941 in še
isto leto padel na Valterskem vrhu v Poljanski
dolini. Boris Ručigaj (1923-1942), rojen v Kranju;
partizanom se je pridružil pozimi 1942 in še isto
leto padel na Bašeljskem sedlu. Jože Ručigaj
(1896-1944), rojen v Mengšu; sodavičar v Kranju,
spomladi 1944 so ga usmrtili domobranci na
Očanah.
109. Rupa do 1941 in od 1945, Grubendorf 1941-
1945.
Rupa, ime za zaselek in katastrsko občino na
severnem robu Kranja.
110. Savska cesta (1945), Sawestrasse 1941-1945,
Kosovska cesta do 1941.
Cesta, ki poteka vzporedno ob levem bregu
Save.
111. Savska loka (1958), Gorenja Sava.
Loka ob reki Savi.
112. Sejmišče do leta 1941 in po 1945, Am Vieh-
markt 1941-1945.
Sejmišče, kjer so bili nekdaj živinski sejmi.
113. Seljakovo naselje (novo poimenovanje 1981). <
Lucijan Seljak (1912-1942), rojen v Klavžah na
Primorskem; soboslikar, živel v Stražišču, pred-
vojni član KP, zaradi izdaje je bil aretiran in kot
talec ustreljen v Dragi.
114. Sitarska pot (1958), Stražišče.
Sitarstvo je bila zelo razširjena obrt v Stražišču,
predvsem v predelu, kjer je speljana ulica.
115. Skalica (1958), Huje.
Predel nad levim bregom kanjona reke Kokre.
116. Skokova ulica (1958) Stražišče.
Vinko Skok (1921-1944), rojen v Stražišču; tovar-
niški delavec, v jeseni 1942 se je priključil par-
tizanom, padel v borbah na Mohorju.
117. Slovenski trg (1991), Trg revolucije 1961-
1991, Park svobode 1945-1961, Horst-Wessel-
Platz 1941-1945, Kraljeviča Petra park do 1941.
Ob razglasitvi samostojne Slovenije je bila tu
osrednja proslava v Kranju in posajena lipa
slovenske samostojnosti.
118. Smledniška cesta (1958), Čirče - del. Huje -
del.
Predel ob cesti, ki pelje proti Smledniku.
119. Sorska ulica (novo poimenovanje 1988).
Sorsko polje, ravninski predel jugovzhodno od
Kranja.
120. Stara cesta do 1941 in od 1945, Am Weiher
1941-1945.
Cesta, po kateri je bil prvoten - star dostop do
Kranja.
121. Staretova ulica (1970), Čirče.
Jakob Stare iz okolice Kranja, 1687 je vodil
kmečki upor proti smledniškemu gospostvu, ozi-
roma graščaku Ivanu Pernu. Leta 1688 so ga ujeli
in usmrtili pred mestnim zidom v Kranju.
122. Storžiška ulica (novo poimenovanje 1988).
Storžič, 2131 m visoka gora.
123. Stošičeva ulica (1958), Gosposvetska cesta do
1941 in od 1945 do 1958, Steinergasse 1941-1945.
Milorad Stošič (1904-1941), rojen v Vranju; pred
vojno graničarski podoficir v Tržiču, pridružil se
je borcem kranjsko tržiške čete, bi je ujet in javno
obešen v Kranju, prva žrtev nemških okupatorjev.
124. Stražiška ulica (1958), Stražišče - del, Kal-
varija - del.
Ulica v predelu Stražišča v Kranju.
125. Stritarjeva   ulica (1945), Frobelgasse 1941-
1945, Koblarjeva ulica do 1941.
Josip Stritar (1836-1923), rojen v Podsmreki pri
Velikih Laščah; slovenski pesnik, pisatelj, kritik in
urednik. Izdajal in urejal je dunajski Zvon.
126. Strmov (1996), Šiškovo naselje 1976-1996.
Strmov, ledinsko ime za predel pod Šmarjetno
goro.
127.Struževo do 1941 in od 1945, Am Strand
1941-1945.
Naselje severozahodno od Kranja in samostojna
katastrska občina.
186
7
'I KRONIKA
1999
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ - ..„ 179-190
128. Šempetrska ulica (1958) Stražišče.
Ulica proti Sempetrskemu gradu v Stražišču.
129. Siškovo naselje (novo poimenovanje 1976).
Družina Šiška, oče Jože (1894-1942), rojen v
Hrastju; uradnik iz Stražišča, zaradi sodelovanja
z OF aretiran in poslan v Dachau, kjer je umrl.
Sin Jože (1921-1942), študent; priklučil se je OF,
bil aretiran in ustreljen kot talec v Bistrici. Sin
Alfonz (1924-1942), dijak; zaradi sodelovanja z
OF aretiran in ustreljen kot talec v Mostah pri
Žirovnici. Sin Alojz (1926-1942), rojen v Stra-
žišču; dijak, zaradi sodelovanja v OF ustreljen
kot talec v Bistrici.
130. Škofjeloška cesta (1958), Labore - del, Kal-
varija - del, Stražišče - del.
Cesta, ki pelje proti Škofji Loki.
131. Škrlovec 1945, Auf der Bastai 1941-1945, Na
Škrlovcu do 1941.
Predel nad savskim kanalom, kjer je v okviru
obrambnega sistema stala utrdba - obrambni
stolp Škrlovec.
132. Smarjetna gora do 1941 in po 1945, Mar-
garethensberg 1941-1945.
Smarjetna gora, 652 m visok hrib nad Kranjem.
133. Šmidova ulica 1970, Smledniška ulica 1958-
1970, Čirče.
Stanko Šmid (1923-1942), rojen v Selcah; v Čir-
čah se je učil mizarstva, 1942 se je priključil
Kokrški četi, bil je omamljen in ujet v okrogelski
jami in ustreljen kot talec v Dragi.
134. Šolska ulica (1958), Stražišče.
Ulica ob Osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču.
135. Šorlijeva ulica (novo poimenovanje 1968).
Družina Šorli je imela domačijo in mlin ob
Rupovščici. V mlinu je bila partizanska javka in
kraj za sestanke. Eden od sestankov je bil izdan,
Nemci so mlin 21. 3. 1944 napadli in z domačijo
skupaj požgali, štirje partizani so padli, ostali
zbežali, domače so zaprli in odpeljali v taborišče.
136. Špikova ulica (novo poimenovanje 1988).
Špik, ledinsko ime za osamelo vzpetino na vho-
du v sotesko Zarice nad Savo pri Drulovki.
137. Štirnova ulica (1958), Primskovo.
Franc Štirn (1904-1942), rojen v Gorenjah; dela-
vec, v partizane stopil letal941 in padel v borbi z
Nemci na Jelovici.
138. Šuceva ulica (novo poimenovanje 1976).
Emil Šuc (1919-1943), rojen v Kazljah pri Sežani;
študent agronomije, živel na Primskovem, maja
1943 stopil v partizane in še isto leto padel v
borbi z Nemci pri Verdu.
139. Tavčarjeva ulica 1945, Hinterhausgasse
1941-1945, Bleiweisova do 1941; - spodnji del, 7
hišnih številk Gayergasse 1941-1945. Cerkvena
ulica do 1941; trg med cerkvijo in Prešernovim
gledališčem Goethe-Platz 1941-1945, Strossma-
yerjev trg do 1941.
Ivan Tavčar (1851-1923) rojen v Poljanah nad
Škofjo Loko; slovenski pripovednik, liberalni poli-
tik, poslanec v avstrijskem državnem zboru in lju-
bljanski župan. Kot odvetniški koncipient je služ-
boval v Kranju, kjer je bil tajnik Narodne čitalnice.
140. Tekstilna ulica (1958), Primskovo.
Kranj je poznano središče tekstilne industrije,
zlasti med obema vojnama, ki počasi usiha. Za
usposabljanje tekstilcev je bila zgrajena tekstilna
šola; ulica poteka ob tekstilni šoli.
141. Tomažičeva ulica (1958), Primskovo.
Alojz Tomažič (1912-1942), rojen v Gorenjah; de-
lavec, v partizane stopil že poleti 1941, bil je ujet
in ustreljen kot talec v Gramozni jami.
142. Tominčeva cesta (novo poimenovanje 1977),
Stražiška ulica - del 1958-1977, Benedikova ulica
- del 1958-1977.
Ivan Tominc (1911-1942), rojen na Hrušici; orga-
nizator tekstilne stavke v Kranju, po prihodu
Nemcev aretiran, poslan v taborišče, od koder je
pobegnil, se umaknil na Primorsko, se priključil
partizanom in padel v Ložah nad Vipavo.
143. Tomšičeva ulica (1958), srednji del Gasilski
trg do 1941 in od 1945 do 1958, severni del Jenko-
va ulica do 1941 Layergasse 1941-1945, južni del
Schlossweg 1941-1945, Grajska ulica do 1941.
Tone Tomšič (1910-1942), rojen v Ljubljani; vodil-
ni slovenski komunist pred vojno, organizator
vstaje v Sloveniji, pozimi 1941 aretiran in ustreljen
kot talec. Po vojni proglašen za narodnega heroja.
144. Trg Prešernove brigade (novo poimenova-
nje 1985).
Prešernova brigada je bila ustanovljena poleti
1943 v Davči, v njej so se bojevali pretežno
Gorenjci. Enota se je uspešno bojevala z Nemci
in domobranci in ob koncu vojne osvobodila
Gorico.
145. Trg Rivoli (novo poimenovanje 1985).
Rivoli, industrijsko mesto v severni Italiji v bližini
Torina, ki je pobrateno s Kranjem.
146. Triglavska ulica (novo poimenovanje 1988).
Triglav, najvišja slovenska gora, 2864 m.
147. Trojarjeva ulica (1958), Stražišče - del, Kal-
varija - del.
Franc Trojar-Sloven (1904-1943), rojen v Gorici;
pek v Stražišču. Zaradi sodelovanja s partizani je
bil aretiran in mučen v zaporu, ustreljen nad
šempetrskim gradom.
148. Trubarjev trg do 1941 in od 1945, Am Baum-
garten 1941-1945.
Primož Trubar (1508-1586), rojen v Raščici; slo-
venski protestantski nabožni pisatelj, začetnik
slovenske književnosti. Zaradi širjenja refor-
macijskih - protestantskih idej je moral zbežati v
Nemčijo, a se je vrnil in bil do leta 1565
superintendent slovenske protestantske cerkve,
ko je bil ponovno pregnan v Nemčijo.
187
12 KRONIKA
7
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ -     179-190 i
1999
149. Ulica Draga Brezarja (novo poimenovanje
1976).
Drago Brezar (1922-1942), rojen v Kranju, skla-
diščnik; februarja 1942 je šel v partizane, še isti
mesec je bil ujet in ustreljen kot talec v Dragi.
150. Ulica Franca Rozmana-Staneta (dopolnitev
poimenovanja 1979), pred tem od 1976 Ulica
Staneta Rozmana.
Franc Rozman-Stane (1912-1944), rojen v Spod-
njih Pirničah; pek, v španski republikanski arma-
di je bil kapetan, med 11. svetovno vojno ko-
mandant glavnega štaba NOV, smrtno se je po-
nesrečil pri preizkušanju novega minometa.
Proglašen za narodnega heroja.
151. Ulica Gorenjskega odreda (novo poimeno-
vanje 1976).
Gorenjski odred, partizanska enota, ki je delovala
na Gorenjskem od junija 1942 do avgusta 1944,
ko so iz njega nastali trije novi odredi.
152. Ulica Janeza Puharja (novo poimenovanje
1976).
Janez Puhar (1814-1864), rojen v Kranju; duhov-
nik in fotograf, izumitelj fotografije na steklo
(heliotipija). Odlikovan na londonski industrijski
razstavi 1852.
153. Ulica Janka Puclja (novo poimenovanje
1985).
Janko Pucelj-Cene (1919-1942), rojen v Kranju; v
partizane stopil spomladi 1942 in še decembra
istega leta padel v boju z Nemci v Struževem.
154. Ulica Juleta Gabrovška (novo poimenova-
nje 1981).
Dr. Jule Gabrovšek (1912-1940), rojen v Ljubljani;
pravnik, bil je koncipient v advokatski pisarni dr.
Jožeta Vilfana v Kranju. Opravljal je dolžnost
sekretarja MK KPS Kranj in vodil tečaje za
delavske zaupnike. V nepojasnjenih okoliščinah
se je ubil na poti na Razor.
155. Ulica Lojzeta Hrovata (novo poimenovanje
1981).
Lojze Hrovat (1902-1942), rojen v Begunjah; de-
lavec. Že pred vojno je deloval v sindikatih, bil
med organizatorji vstaje na Gorenjskem, udeležil
se je dražgoške bitke in padel prvi ali drugi dan
bojev v okrogelski jami.
156. Ulica Milene Korbarjeve (1958), Primskovo.
Milena Korbar-lrena (1925-1944), rojena v Kra-
nju; dijakinja kranjske gimnazije, v osvobodilno
gibanje se je vključila že 1942 in delovala kot
organizatorka mladine. Padla je ob napadu na
Šorlijev mlin.
157. Ulica Mirka Vadnova (novo poimenovanje
1979).
Mirko Vadnov (1921-1942), rojen v Postojni;
električar, živel na Primskovem. Partizanom se je
priključil že leta 1941, padel je v Rovtu nad
Crngrobom. j
158. Ulica mladinskih brigad (novo poimenova-
nje 1962).
Mladinske delovne brigade so bile sinonim v
prvem obdobju socializma pri gradnji cestnih
objektov in gospodarske infrastrukture. V Kranju
je mladina gradila vodovod Bašelj-Kranj in
športni stadion.
159. Ulica   Nikole   Tesle  (novo  poimenovanje
1977).
Nikola Tesla (1856-1943), rojen v Smiljanu pri
Gospiču; uspešen izumitelj na področju elektro-
tehnike, deloval v Budimpešti, Parizu in ZDA.
160. Ulica  Rudija  Papeža (novo poimenovanje
1981).
Rudi Papež (1912-1942), rojen v Knezi na Pri-
morskem; čevljar, predvojni komunist, eden od
organizatorjev vstaje na Gorenjskem, zaradi iz-
daje ujet in po mučenju usteljen kot talec v Be-
gunjah.
161. Ulica Tatjane Odrove (1958), Primskovo.
Cecilija   Odar-Tatjana   (1919-1945),   rojena   na
Brdu pri Radovljici, delavka iz Kranja, sekretarka
AFŽ, na poti na Primorsko so jo ujeli domo-
branci in po mučenju ustrelili nad Lajšami.
162. Ulica Tončka  Dežmana (novo poimenova-
nje 1977).
Anton Dežman-Tonček (1920-1976), rojen v Les-
cah; partizanom se je priključil poleti 1941 in se
bojeval v različnih partizanskih enotah. Po vojni
ostal v JLA in napredoval v generalmajorja. Pro-
glašen je bil za narodnega heroja.
163. Ulica Tuga Vidmarja (novo poimenovanje
1981).
Tugo Vidmar (1919-1942), rojen v Ložu; kadet
vojnopomorske akademije v Dubrovniku. Ob
pričetku vojne se je vrnil v Kranj, kjer je postal
sekretar SKOJ-a. Zaradi izdaje je bil aretiran in
ustreljen kot talec v Begunjah.
164. Ulica Vide Šinkovčeve (1958), Primskovo.
Vida Sinkovec-Janina (1925-1945), rojena v Kra-
nju; dijakinja. V osvobodilno gibanje se je vklju-
čila takoj po nemški zasedbi, bila je sekretarka
Okrožnega komiteja SKOJ. Na poti na Primorsko
so jo ujeli domobranci in jo po mučenju ustrelili
nad Lajšami.
165. Ulica XXXI. divizije (1962), Kopališka ulica
od 1945 do 1962.
XXXI. divizija, najprej imenovana Triglavska, je
bila formirana jeseni 1943 in je delovala na des-
nem bregu Save vse do osvoboditve. V njen
sestav so bile vključene Prešernova, Gradnikova
in brigada Janka Premrla-Vojka.
166. Ulica 1. avgusta (novo poimenovanje 1960).
Prvi avgust je bil do leta 1994 občinski praznik
nekdanje Občine Kranj.
167. Valjavčeva   ulica  (1962),  Valjavčeva  cesta
1958-1962, Cesta na Golnik 1945-1965.
188
47
12 KRONIKA
1999
FRANCE BENEDIK: SEZNAM UL[C, CEST IN TRGOV V MESTU KRANJ -.... 179-190
Matija Valjavec p. d. Kračmanov (1831-1897), ro-
jen na Srednji Beli; slovenski pesnik, jezikoslovec
in folklorist. Pisal je pripovedne pesmi, zapisoval
ljudske pesmi in prozo. Raziskoval je starejšo
slovensko književnost.
168. Vidmarjeva ulica (novo poimenovanje 1958).
Miloš Vidmar (1921-1945), rojen v Kranju; štu-
dent. Že 1941 se je vključil v boj proti oku-
patorju, bil ranjen, 1942 stopil v partizane, bil je
ujet in interniran, po vrnitvi iz internacije se je
ponovno pridružil partizanom in padel kot oficir
Jeseniško-bohinjskega odreda na Koroškem.
169. Vodopivčeva ulica Savski breg do 1941 in
od 1945 do 1958, Bergstrasse 1941-1945.
Franc Vodopivec-Ciril (1913-1942), rojen v Pete-
linjah na Krasu; čevljarski pomočnik v Kranju,
predvojni komunist, organizator vstaje v kranj-
skem okrožju, v partizanih od poletja 1941, padel
na bašeljskem sedlu.
170. Vrečkova ulica (novo poimenovanje 1975).
Vreček Rajko (1920-1944), rojen v Kranju; klju-
čavničar, partizan od leta 1943, bil ujet in ustre-
ljen kot talec v Lescah. Vreček Jože (1922-1944),
trgovski pomočnik; vodja gospodarske komisije v
kranjskem okrožju, padel v boju z nemško pa-
truljo na Pševem.
171. Vrtna ulica do 1941 in od 1945 dalje,
Gartengasse 1941-1945.
Ulica ob nekdanjem velikem vrtu za sedanjo
avtobusno postajo.
172. Zadružna ulica (1958), Primskovo.
Ulica ob poslopju nekdanje kmetijske zadruge na
Primskovem.
173. Zariška ulica (novo poimenovanje 1988).
Zarica, kanjon reke Save, zalit ob pričetku ob-
ratovanja hidroelektrarne v Mavčičah.
174. Zasavska cesta (1958) Labore - del Orehek
- del, Drulovka - del.
Cesta, ki poteka vzporedno z desnim bregom
reke Save.
175. Zevnikova ulica (1958), Orehek.
Vinko Zevnik-Železnik (1914-1943), rojen v Pra-
šah; zidar, po nemški zasedbi izseljen v Srbijo,
kjer se je priključil partizanom. Vrnil se je v Slo-
venijo, bil imenovan za komandanta bataljona v
Vojkovi brigadi in padel v boju z Nemci nad
Idrijo. Po vojni je bil proglašen za narodnega
heroja.
176.Zlatnarjeva pot (1958), Stražišče.
Milan Zlatnar (1912-1942), rojen v Ljubljani; pro-
metnik v Žabnici, živel v Stražišču. Zaradi so-
delovanja v OF je bil aretiran, poslan v taborišče
Mauthausen, kjer je bil ustreljen kot talec.
177. Zlato polje do 1941 in po 1945, Goldenfeld
1941-1945.
Ledinsko ime na severozahodnem predelu Kra-
nja.
178. Zoisova   ulica  (1992),  Ulica  Mose  Pijade
1962-1992, Gregorčičeva ulica 1945-1962.
Žiga Zois (1747-1819), slovenski podjetnik, fuži-
nar, mentor in mecen. Podpiral je slovenske
literate in znanstvenike, po njem se imenuje
mineral - zoisit.
179. Žanova ulica (1958), Klanec.
Jože Žan (1903-1944), rojen na Klancu; čevljar. V
njihovi hiši je 1941 in 1942 delovala ilegalna tis-
karna. Bil je izdan in poslan v taborišče Maut-
hausen, kjer je umrl.
180. Žeškova ulica (1958), Labore.
Jože Žeško (1912-1942), rojen na Bizeljskem;
živel na Orehku, kjer je bil po nemški okupaciji
sekretar partijske organizacije, zaradi izdaje je bil
aretiran in ustreljen v Dragi kot talec.
181. Župančičeva ulica (1958), Huje.
Oton Župančič (1878-1949), rojen v Vinici; slo-
venski pesnik, dramatik in prevajalec, pripadal je
moderni, bil je upravnik Slovenskega narodnega
gledališča v Ljubljani.
ZUSAMMENFASSUNG
Verzeichnis der Gassen, Straßen und Plätze
der Stadt Kran] - Entstehung, Benennung
und Umbenennung
Die erste Gesamtdarstellung der Gassen,
Straßen und Plätze mit einer Ubersichtskarte wurde
von Dr. Josip Žontar in seinem Werk Zgodovina
mesta Kranj (Die Geschichte der Stadt Kranj; 1939,
Neuauflage 1982) veröffentlicht. In seinem Beitrag
im Sammelband Kranjski zborniJi (Razvoj numera-
cijskih enot na ozemlju kranjske občine/Die Ent-
wicklung der Numerierungseinheiten im Bereich
der Gemeinde Kranj) umriß Dr. Vasilij Melik die
Geschichte der Numerierung von Gebäuden. Die
Namen von Gassen, Straßen und Plätzen wurden
seit Erscheinen der Zgodovina mesta Kranj meh-
rfach verändert und hingen von der jeweiligen
Behörde ab, die über die Benennung entschied. Die
ersten Umbenennungen wurden zur Zeit der
deutschen Besatzung durchgeführt. Beschlüsse der
neuen Besatzungsbehörden über die Ein-
deutschung wurden schon im Mai 1941 gefaßt, und
im September desselben Jahres mußten alle
Hausbesitzer neue eingedeutschte Hausnummern-
schilder anbringen. Durch Umbenennung von
Gassen, Straßen und Plätzen versuchte man, Kranj
189
KRONIKA
7
FRANCE BENEDIK: SEZNAM ULIC, CEST IN TRGOVV MESTU KRANJ -     179-190
1999
ein völlig deutsches Antlitz zu verleihen. Un-
mittelbar nach der Befreiung wurden die Straßen
im Mai 1945 von den neuen Behörden umbenannt,
wobei man, von einigen wenigen Ausnahmen
abgesehen, auf die alten Namen zurückgriff. Dieser
Zustand dauerte bis zum Jahre 1957 bzw. 1958, als
die Verordnung über die Einführung einer neuen
Numerierung in der Stadt Kranj in Kraft trat.
Aufgrund dieser Verordnung wurden die um-
liegenden Vorstadtsiedlungen (Gorenja Sava, Kal-
varija, Labore, Stražišče, Orehek, Drulovka, Čirče,
Planina, Huje, Klanec, Primskovo, Gorenje, Rupa)
dem   Stadtterritorium   einverleibt   und   in   das
Straßensystem einbezogen. Durch den intensiven
Stadtbau in den sechziger, siebziger und achtziger
Jahren nahm die Zahl der neuen Gassen, Straßen
und Plätze rasch zu. Es ist äußerst schwer, im
Zeitabschnitt nach 1958 der Straßenbenennung zu
folgen, liegt doch kein Archivmaterial über even-
tuelle Kommissionen vor, die die Verfahren der
Benennung   oder   Umbenennung   von   Straßen
geleitet hätten. Vom Zgodovinski arhiv Ljubljana,
DE za Gorenjsko Kranj (Historisches Archiv Lju-
bljana, Außenstelle für Gorenjska Kranj) werden
lediglich Fragmente aufbewahrt. Hinsichtlich der
neuen Benennungen und  Umbenennungen ist
man lediglich auf den Uradni vestnik Gorenjske
(Amtsblatt für Gorenjska) angewiesen. Aus den
amtlichen Bekanntmachungen geht hervor, daß
verschiedene Stellen über die Umbenennungen
entschieden. Die Verordnung über die Einfülrrung
einer neuen Numerierung der Stadt Kranj (Uradni
vestnik za Gorenjsko 1/58) wurde vom Občinski
ljudsld odbor (Gemeinde-Volksausschuß), während
die Verordnung bzw. Ergänzungsbesümmungen
über Änderungen vom Oddelek za splošne zadeve
(Abteilung für allgemeine Angelegenheiten)  er-
lassen    wurden.     Anschließend    wurde     die
Problematik der  Numerierungen  und  Benenn-
ungen vom Oddelek za občo upravo in notranje
zadeve (Abteilung für allgemeine Verwaltung und
Inneres), später vom Oddelek za občo upravo in
družbene  dejavnosti (Abteilung  für  allgemeine
Verwaltung und Soziales) übernommen. Gemäß
dem neuen Statut der Skupščina občine Kranj
(Gemeindeversammlung Kranj) von 1973 bestätigte
der Izvršni svet Skupščine občine Kranj (VoU-
zugsrat der Gemeindeversammlung Kranj) Um-
und Neubenennungen, und zwar auf Vorschlag
der gesellschaftspolitischen Organisationen. Zu Be-
ginn der achtziger Jahre wurde diese Befugnis dem
Zbor krajevnih skupnosti (Rat der Ortsgemein-
schaften) der Občinska skupnost Kranj (Gemeinde-
versammlung Kranj) übertragen, der Vorschläge zu
Straßenbenennungen   aufgrund   von   Stellung-
nahmen  der   gesellschaftspolitischen  Organisati-
onen annahm. In dieser Zeit überwog die Be-,
nennung nach Personen, die am Volksbefreiungs-
kampf teilgenommen hatten oder als Partisanen
gefallen waren. Erst im Jahre 1991 wurde eine
Kommission zur Straßenumbenennung gegründet,
die Vorschläge der Kommission wurden vom Zbor
krajevnih skupnosti hesiäW^t Nach der Gründung
des unabhängigen slowenischen Staates fand eine
Umbenennung von solchen Straßen und Plätzen
statt, die der Stadt Kranj bis dahin ein jugo-
slawisches Antlitz verliehen. Mit der Einführung
einer neuen lokalen Selbstverwaltung wurde die
genannte Kommission abgeschafft. Veränderungen
hinsichtlich der Benennungen oder Umbenenn-
ungen werden vom Mestni svet (Stadtrat) aufgrund
der Vorschläge, die ihm von den Sveti krajevnih
skupnosti (Räte der Ortsgemeinschaften) vermittelt
werden, beschlossen. Den letzten Änderungen
stimmte der Mestni svet im Jahre 1996 zu, und
seither gibt es in Kranj 181 Gassen, Straßen und
Plätze.
Angesichts der Tatsache, daß kein Archiv mit
Begründungen von Straßenbenennungen erhalten
ist, wurde erst im Jahre 1992 auf der Grundlage
verschiedener Quellen und Literatur eine ent-
sprechende Studie erarbeitet und der zuständigen
Kommission vorgelegt. Dem Verzeichnis von
Gassen, Straßen und Plätzen ist die Begründung
für ihre Benennung beigefügt, ferner das Datum
der Benennung oder Umbenennung sowie die
alten Namen. Herrn Silvo Grobovšek, der Ergänz-
ungen beigesteuert hat, gilt mein aufrichtiger Dank.
VlRl IN LITERATURA
Arhiv Gorenjskega muzeja, fond Življenjepisi pad-
lih borcev.
190