599 S H S tudia istorica lovenica Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec (1923–2004): ob stoletnici rojstva Pričujoči zapis zagotovo ne bo zadnji zapis o enem od vélikih slovenskih zgo- dovinarjev preteklega 20. stoletja, naših predhodnikov. Na prostoru slovenske Štajerske se je v zadnjih dveh in pol stoletjih rodila oz. se kot historiografi poja- vila in uveljavila cela serija tako slovensko kot nemško pišočih začenši od Anto- na Krempla, Simona Povodna, R. G. Puffa, Ignaca Orožna, pa Antona Kaspreta, Mateja Slekovca, Franca Kovačiča in drugih. V letu smrti slednjega (1939) je Jože Koropec dopolnil 16 let in zaključil prvi letnik mariborske klasične gimna- zije. Še en znamenit in že pokojni slovenski zgodovinar je bil njegov letnik, prav v Mariboru rojeni akademik dr. Janko Pleterski, ki pa je realko obiskoval in kon- čal v Ljubljani. Leto pozneje se je v Vipavi rodil še en pomemben pisec tukajšnje oz. slovensko-štajerske umetnostnozgodovinske preteklosti – Jože Vid Curk. Starši so se z njim vred leta 1930 pred fašističnim nasiljem preselili v mesto pod Piramido, kjer se je do konca vojne izšolal na realki. Tri še kako znana imena in Maribor kot njihov skupni imenovalec! Jože Koropec se je rodil 17. marca 1923 na eni od podpohorskih kmetij na Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Po osnovni šoli na Zgornji Polskavi je z letom 1935 začel osemletno šolanje na klasični gimnaziji v Mariboru in je od takrat konkretno povezan z našim obdravskim mestom. Okupacija mu je podaljša- la gimnazijska leta in mu zamaknila opravljanje mature, vendar ne za dolgo. Še v medvojnih letih je vpisal študij zgodovine na Filozofski fakulteti ljubljan- ske univerze in ga zaključil leta 1948. Kot tak je dobil nastavitveni dekret za poučevanje na gimnaziji v Črnomlju. Po šestih letih (1954) so ga premestili na njemu znano mariborsko klasično gimnazijo. Tu je poučeval in doživel njeno danes težko razumljivo ukinitev leta 1959, ko so ga prerazporedili na nasledni- A. Hozjan: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec ... 600 co mariborske realke, Prvo gimnazijo Maribor. Takratna leta si je z življenjsko družico soprogo Nežiko osnoval dom v mestu, od koder pa se je pozneje pre- selil v novozgrajeno hišo v Morju pri Framu. Tudi na mariborski gimnaziji ga niso zmogli dlje zadržati. Že 1961. je ob gimnazijskem delu začel honorarno poučevati na tedaj novoustanovljeni mariborski Pedagoški akademiji, kamor so ga redno nastavili leta 1963. Vsakodnevne vožnje na relaciji Morje pri Framu – Maribor so mu postale stalnica, kot tudi redno arhivsko delo v sosednjem Gradcu. Na podlagi slednjega je takrat že redno objavljal strokovne in tudi že prve znanstvene članke. Kot prvi javni oz. posvetni višješolski predavatelj zgodovine v Mariboru sploh, če e upoštevamo predavanja iz cerkvene zgodovine na mariborski Visoki bogoslovni šoli (ukinjena 1918.), se je v naslednjih 26 letih intenzivno posve- čal strokovnemu usposabljanju in vzgoji generacij bodočih učiteljic in učiteljev zgodovine. Hkrati je podpiral postopno razvojno pot do bodoče mariborske univerzitetne ustanove in se z njemu lastnimi prizadevanji vključil v medna- rodno sodelovanje na polju zgodovinske stroke. Mišljena sta njegov prispevek Zaslužni prof. Uni- verze v Mariboru dr. Jože Koropec (Arhiv Studia Historica Slovenica) 601 S H S tudia istorica lovenica k leta 1964 in 1965 uspeli zamisli o ponovnem izdajanju Časopisa za zgodo- vino in narodopisje, leta 1941 ukinjene najstarejše, od 1904. redno izhajajoče slovenske zgodovinopisne revije, čigar uredniško delo je prevzel in vodil polni dve desetletji, in prizadevanja za ustanovitev in izoblikovanje Mednarodne- ga kulturnozgodovinskega simpozija Modinci (Internationales Kulturhistori- sches Symposion Mogersdorf), kar mu je uspelo po njegovih dolgoletnih rednih delovnih obiskih v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu, kjer se je srečeval z mnogimi eminentnimi zgodovinarji iz avstrijsko-štajerskega in drugih oz. sosednjih državnih prostorov. Še danes redni vsakoletno potekajoči simpoziji Mogersdorf so se nato začeli leta 1969 v avstrijski vasi Modinci/Mogersdorf ob tromeji med današnjo Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko nekaj kilometrov pred Monoštrom/Szentgotthárd. Štiri leta pozneje je Koropec uspešno organiziral prvi mariborski simpozij Modinci. Vmes je magistriral in doktoriral na ljubljanski univerzi, izdal prvo mono- grafijo (glej spodaj) in postal izredni profesor ter se kmalu razveselil novousta- novljene Univerze v Mariboru (1975). Z nazivom rednega profesorja je doživel povišanje akademije v Pedagoško fakulteto leta 1986 in se pred koncem 1989 upokojil. Neposredno po upokojitvi pridobljen naziv zaslužni profesor Univer- ze v Mariboru je postal trajna priča njegovega vsestranskega in požrtvovalnega dela na tej ustanovi. Skorajda odveč je dodati, da se je seznam njegovih znan- stvenih in drugih objav vsako leto kar pridno polnil. Bistveni mejniki v njegovi znanstveno-raziskovalni karieri so bili: • Šentpavelska posest v vzhodni Sloveniji do začetka 17. stoletja (magistr- ska naloga oz. po izvirniku "diplomska naloga 3. stopnje", Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1967). Sam se je rad pohva- lil, da je bil – ob malce prej uvedenem znanstvenem nazivu magister v humanističnih vedah – prvi magister zgodovine v Jugoslaviji. • Zemljiške gospoščine v Dravski dolini do konca 16. stoletja (doktor- ska disertacija, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 1969). • Prva monografija: Zemljiške gospoščine med Dravogradom in Maribo- rom do konca 16. stoletja (Maribor, 1972). Njegova prva znanstvena objava je ugledala luč sveta v letu 1957. Že z njo je nakazal kar več značilnosti, ki so nato krasile njegov izpovedni slog. Ubesedil je namreč analizo zgodnjenovoveških deželnoknežjih urbarjev, in to z izrazjem, ki je znalo pritegniti še tako nestrokovnega ali celo nezainteresiranega bralca. Po le-tej je sledil daljši premor brez objav, kar so pogojevale njegove življenjske in poklicne okoliščine. Od srede šestdesetih let prejšnjega stoletja in njegove- ga začetka urednikovanja takrat znova obujene mariborske revije Časopis za zgodovino in narodopisje je postalo raziskovanje bistven sestavni del njegovega A. Hozjan: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec ... 602 življenja. Odtlej je objavljal nepretrgoma do začetka novega tisočletja, nema- lokrat po več obsežnih objav v istem letu. Bil je nedvomno doslej najplodnejši in najpomembnejši slovenski avtor razprav oz. člankov o starejši zemljiškopo- sestni preteklosti na vzhodu slovenskega prostora. Ta kompleks pa je le eden od več njegovih vsebinskih sklopov raziskovalnih tem, seveda hkrati daleč naj- obsežnejši. Primerjalno po obsegu ga je moč oceniti na dobre tri četrtine vseh Koropčevih objav. Zato bodo prav te vsebine v nadaljevanju dobile potrebno pozornost. Drugi sklopi raziskovalnih tem: • kmečki upori na Slovenskem; • davčni popisi iz 16. stoletja: predvsem glavarina 1527 in imenjska ceni- tev 1542–1544; • krajevno-zgodovinske teme: njegova rojstna okolica in področje nek- danje velike občine Slovenska Bistrica; drugi kraji; • najstarejše slovensko-štajerske matične knjige; • toponimika (krajevna, ledinska imena): npr. njegov odziv na izdano Blaznikovo Historično topografijo slov. Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške do 1500. Skupaj z Janezom Šumrado sta bila sploh edina, ki sta zmogla resnejši odziv na tako kompleksno delo; • cerkvena zgodovina; • posamične teme: rojstni kraj Antona M. Slomška; medsebojna pomoč in sociala; biografski zapisi o osebnostih. Kot zapisano, se je v raziskave starejše zemljiške posesti in položaja nepri- vilegiranih družbenih slojev usmeril od samega začetka svojih objav in jim ostal zvest do zadnjih napisanih vrstic. Zgodnja dela s temi vsebinami so izhajala v ljubljanskih revijah Kronika in Zgodovinski časopis. Močan impulz mu je pri tem pomenil izid knjige Hansa Pircheggerja Die Untersteiermark in der Geschi- chte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (München, 1962), saj je s tem delom pridobil temeljit vpogled v celovitost raziskovanega prostora in vsebinske nastavke za nadaljnje raziskave. Zaključek doktorskega študija pa mu je omogočil dodaten čas za temeljito arhivsko delo predvsem v tujini. Sledi podroben pregled njegovih objav iz sklopa zemljiške posesti. Razisko- val je skorajda izključno le prostor slovenske Štajerske. Izven le-tega je z naslov- no prostorsko-posestno opredelitvijo segel le v enem samcatem primeru. Pred- stavljeni bodo praktično vsi tovsebinski naslovi člankov, razprav v zbornikih in posebnih študij z natančnimi podatki o objavi. Med njimi bodo razvidni celo trije ponatisi člankov. Da bo razumevanje lažje, so razdeljeni v več enostavnih prostorskih enot, znotraj vsake pa so naslovi urejeni v kronološkem zaporedju izidov. Mednje so dodane tudi objave iz sklopa davčnih popisov iz 16. stoletja, saj so jih izdelovali izključno v okvirjih takratnih zemljiških gospostev. Pose- bej se mora opozoriti na izjemno obsežen članek "Slovenski del Štajerske v 603 S H S tudia istorica lovenica davčnem seznamu glavarine leta 1527", Časopis za zgodovino in narodopisje 59=NV24 (1988), št. 2, str. 216–277, saj ga ni možno razvrstiti v nobeno od napovedanih prostorskih enot. Prav tako je v te enote nesmiselno uvrstiti nje- gov članek "Ptujski pogledi v Štajersko Slovenijo med Dravo in Savo do 16. sto- letja", v: Mestni statut 1376. Stadtrecht vom 1376 (Ptuj, 1997), str. 53–62. • Objave o njegovi najbližji in širši okolici doma (Morje pri Framu): • "Slovenjebistriški svet v luči prvih deželnoknežjih urbarjev", Kronika 5, št. 1 (1957), str. 20–25. • "Nekoč je bil grad… Iz Gromberške preteklosti", Glasnik, 15. VI. 1964, št. 10. • "Slovenjebistriški svet v XIV. in XV. Stoletju", Kronika 13, št. 3 (1965), str. 165–174. • "Ob spodnjepolskavskem urbarju iz leta 1663", Časopis za zgodovino in narodopisje 36=NV1, št. 1 (1965), str. 87–92. • "Srednjeveška deželnomaršalska framska gospoščina", Časopis za zgo- dovino in narodopisje 40=NV5, št. 1 (Bašev zbornik) (1969), str. 236– 241. • "Srednjeveška gromberška gospoščina", Zgodovinski časopis 23, št. 3–4 (1969), str. 275–282. • "Posebnosti iz starejše preteklosti slovenskobistriškega sveta", v: Slo- venska Bistrica 1941 − 1971 (Slovenska Bistrica, 1971), str. 17–21. • "Polskavska zemljiška gospostva", Časopis za zgodovino in narodopisje 51=NV16, št. 1 (1980), str. 7–70. • "Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700", v: Zbornik občine Slovenska Bistrica I (Slovenska Bistrica, 1983), str. 91–162. • "Zemljiško gospostvo polskavski Bukovec", Časopis za zgodovino in narodopisje 63=NV28, št. 1 (1992), str. 73–143. • "Iz rančke preteklosti", v: Ranče skozi pet stoletij (Ranče, 1994), str. 4–9. • "Framsko Morje skozi čas (do leta 1800)", Časopis za zgodovino in narodopisje 66=NV31, št. 1 (1995), str. 33–69. • "Spodnja Polskava v obdobju 1550−1800", v: 750 let župnije Sveti Šte- fan na Sp. Polskavi (Spodnja Polskava, 1999), str. 13–76. • "Oplotnica 1182−1611", v: Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in nji- hovi srednjeevropski sosedje (Ljubljana, 2001), str. 215–220. • "Posebnosti iz kopivniške preteklosti do sredine 19. stoletja", v: Kopiv- nik skozi čas (Kopivnik, 1997), str. 4–26. Zahodna slovenska Štajerska: • "Srednjeveška Dobrna", Časopis za zgodovino in narodopisje 44=NV9, št. 2 (1973), str. 215–224. • "Vransko v srednjem veku", Časopis za zgodovino in narodopisje A. Hozjan: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec ... 604 46=NV11, št. 2 (1975), str. 217–234. • "Srednjeveško gospostvo Slovenj Gradec", Časopis za zgodovino in narodopisje 49=NV14, št. 1 (1978), str. 16–32. • "Vitanjsko zemljiško gospostvo do 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 52=NV17, št. 1 (1981), str. 5–22. • "Zemljiško gospostvo Novi Klošter do konca 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 55=NV20, št. 2 (1984), str. 191–216. • "Zemljiško gospostvo Valdek do konca 17. stoletja", Časopis za zgodo- vino in narodopisje 56=NV21, št. 1 (1985), str. 69–75. • "Družine pri Slovenj Gradcu v davčnem popisu leta 1527", v: Slovenj Gradec in Mislinjska dolina I (Slovenj Gradec, 1995), str. 237–246. • "Slovenjgraško od 11. do konca 14. stoletja", v: Slovenj Gradec in Mislinj- ska dolina II (Slovenj Gradec, 1999), str. 77–100. Jugozahodna in južna slovenska Štajerska: • "Brežice v srednjem veku", Časopis za zgodovino in narodopisje 47=NV12, št. 1 (1976), str. 93–116. • "Laško gospostvo v srednjem veku", Časopis za zgodovino in narodo- pisje 47=NV12, št. 2 (Laški zbornik) (1976), str. 244–275. • "Žebnik, Radeče in Svibno do 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 50=NV15, št. 1–2 (1979), str. 51–77. • "Zemljiško gospostvo Podsreda do 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 52=NV17, št. 2 (1981), str. 204–218. • "Brestanica z okolico in Brestaniški do 17. stoletja", v: Brestanica (Bre- stanica, 1982), str. 45–77. • "Iz zgodovine dolnjega slovenskega Posavja v prvi polovici 16. stoletja", Zgodovinski časopis 39, št. 1 (1985), str. 13–17. Celjsko področje in širša okolica do Podravinja: • "Krško bizeljsko gospostvo", Časopis za zgodovino in narodopisje 42=NV7, št. 1 (1971), str. 27–35. • "Srednjeveško konjiško gospostvo", Časopis za zgodovino in narodo- pisje 43=NV8, št. 1 (1972), str. 1–13. • "Srednjeveško gospostvo Rogatec", Časopis za zgodovino in narodopis- je 45=NV10, št. 1 (1974), str. 73–88. • "Srednjeveško gospostvo Vojnik", Časopis za zgodovino in narodopisje 45=NV10, št. 2 (1974), str. 267–277. • "Zbelovo, Studenice, Pogled do srede 17. stoletja", Časopis za zgodovi- no in narodopisje 51=NV15, št. 2 (1980) str. 239–283. • "Zemljiško gospostvo Žusem do 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 55=NV20, št. 1 (1984), str. 1–22. 605 S H S tudia istorica lovenica • "Ponikva do Slomška", v: 130 let visokega šolstva v Mariboru (Maribor− Celje, 1991), str. 73–85. • "Pogled, Zbelovo in Studenice", v: Loče iz roda v rod. Zbornik prispevkov (Loče−Slovenske Konjice, 1999), str. 201–222. • "Svetna zemljiška gospostva na Konjiškem do 1600", v: Konjiško − 850 let pražupnije 1146–1996 (Slovenske Konjice, 1996), str. 98–160. Zahodno Podravje, Dravsko polje in Podravinje: • "Ob urbarju gospoščine Slivnica pri Mariboru iz leta 1608", Zgodovinski časopis 19–20, št. 1 (1965/66), str. 235–241. • "Srednjeveški Majšperk", Časopis za zgodovino in narodopisje 41=NV6, št. 1 (1970), str. 14–21. • "Imenjska cenitev leta 1542 in Dravsko polje", v: Ptujski zbornik IV (Maribor, 1975), str. 195–199. • "Med Dravo in Dravinjo v 16. stoletju", v: Ptujski zbornik V (Ptuj, 1985), str. 345–358. • Nekaj iz zgodovine štatenberškega gospostva (Maribor, 1985). • "Imenjska cenitev leta 1542 za zemljiško gospostvo Rače", v: Rače in okolica skozi stoletja I. (Rače, 1993), str. 14–35. Dravska dolina med Dravogradom in Mariborom (ob že zapisanih kariernih mejnikih!): • "Ruše v srednjem veku", Časopis za zgodovino in narodopisje 48=NV13, št. 1–2 (Glazerjev zbornik) (1977), str. 76–90. • "Posestne razmere okoli Radelj do konca 17. stoletja", v: Radlje skozi čas. Zbornik občine Radlje (Radlje 1983), str. 21–27. • "Dravograjski svet do leta 1600", v: Dravograd 1185−1985 (Dravograd, 1985), str. 11–23. • "Ruše v srednjem veku", ponatis v: Ruška kronika (Ruše, 1985), str. 68–81. • "Obdravsko selniško v srednjem veku", v: Selnica ob Dravi. Zbornik ob 900-letnici kraja (Selnica ob Dravi, 1993), str. 44–66. • "Ob naši meji med Dravogradom in Svečino v prvi polovici 16. stoletja", v: Grafenauerjev zbornik (Ljubljana, 1996), str. 421–429. • "Šentpavelski Remšnik do 15. stoletja", v: Gestrinov zbornik (Ljubljana, 1999), str. 125–146. Širša mariborska okolica – desni breg Drave: • "Miklavž na Dravskem polju v srednjem veku", v: Poetovio – Ptuj 69 −1969 (Maribor, 1969), str. 92–94. • "Srednjeveški pohorski dvor", Kronika 18, št. 2 (1970), str. 76–79. A. Hozjan: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec ... 606 • "Hoče do srede 17. stoletja", Časopis za zgodovino in narodopisje 49=NV14, št. 2 (1978), str. 187–203. • "Iz zgodovine Razvanja", v: Razvanje skozi 1000 let (Razvanje, 1985), str. 10–11. • "Iz zgodovine Razvanja do leta 1700", Časopis za zgodovino in narodo- pisje 57=NV22, št. 1 (1986), str. 24–31. • "Hoška davnina do srede 17. stoletja", v: Hoče 850: območje hoške pra- župnije I. Zbornik župnije Hoče ob 850-letnici (Hoče, 1996), str. 127– 216. • "Pohorski dvor do sredine 17. stoletja", Znanstvena revija 8, št. 1 (1996), str. 3–21. • "Miklavž na Dravskem polju do sredine 18. stoletja", v: Zbornik občine Miklavž na Dravskem polju. 1. Dobrovce, Dravski Dvor, Miklavž, Skoke (Miklavž na Dravskem polju, 2001), str. 71–98. Levi breg Drave, Ptujsko polje in zahodne Slovenske gorice: • "Slovenske gorice v luči mariborske mestne knjige", v: Svet med Muro in Dravo. Ob stoletnici 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 1868–1968 (Maribor, 1968), str. 311–320. • "Srednjeveški Vurberk", Časopis za zgodovino in narodopisje 39=NV4, št. 1 (1968), str. 117–136. • "Slovenskogoriška posest šentpavelskega samostana do začetka 17. stoletja", v: Zbornik Pedagoške akademije Maribor, 1960−1970 (Mari- bor, 1970), str. 239–253. • "Srednjeveški Hrastovec", Časopis za zgodovino in narodopisje 44=NV9, št. 1 (1973), str. 47–59. • "Mariborski grajski zemljiški gospostvi v 16. stoletju", Časopis za zgodo- vino in narodopisje 58=NV23, št. 2 (1987), str. 252– 306. • "Mariborski grajski zemljiški gospostvi", v: Maribor skozi stoletja I (Mari- bor, 1991), str. 73–146. • "Davčni popis v letu 1527 po Ormoškem in na Ptujskem", v: Ptujski zbornik VI-1 (Ptuj, 1996), str. 491–534. • "Srednjeveški Vurberk" (posthumno), ponatis v: V ogledalu časa. Zbor- nik občine Duplek (Duplek, 2006), str. 41–55. Svečina in ožja okolica: • "Svečinski svet do leta 1600", Časopis za zgodovino in narodopisje 59=NV24, št. 1 (1988), str. 75–92. • "Svečinski svet do leta 1600", ponatis v: Svečina v preteklosti in danes (Svečina, 1988), str. 14–27. • "Iz svečinske preteklosti", v: Svečina v preteklosti in danes (Maribor, 607 S H S tudia istorica lovenica 1988), str. 28–34. • "Svečinski svet do dr. Andreja Perlácha", Časopis za zgodovino in naro- dopisje 62=NV27, št. 2 (Perlachov zbornik) (1991), str. 186–189. Seznam je občudovanja vreden in priča, da je pisal domala neprestano in neutrudno. Upoštevajoč čas oz. desetletja, v katerih so besedila nastajala, oziro- ma celoto takratnih konkretnih razmer, je korpus vreden temeljitega razmisle- ka, kako je to sploh bilo možno. V veliki večini objav so tako nastale pravcate kronike obdelanega mikroregionalnega prostora v časovnem razponu od 8./9. do 17. stoletja. Sestavki so nastajali po vzorcu: pritegnil je literaturo, nastajajočo od prve polovice 19. stoletja, kot tudi vse druge (npr. omenjeno Pircheggerje- vo delo) in tudi lastne objave. Sledili so izdani viri – npr. Franca Kosa Gradivo za zgodovino Slovencev I–V, zvezki Gradivo za zgodovino Maribora in drugo. Temelj pridobivanja konkretnih informacij iz virov pa so mu predstavljale samostojne obdelave serij neobjavljenih posestnih in drugih virov, recimo iz benediktinske opatije Št. Pavel na avstrijskem Koroškem in predvsem iz Štajer- skega deželnega arhiva (Steiermärkisches Landesarchiv (StLA)). Med tovrstne vire so spadali: • listine – npr. iz zbirke listin v StLA, v Pokrajinskem arhivu Maribor in drugje, • upravni viri deželnoknežjih organov oblasti – npr. notranjeavstrijska vlada in komora v StLA, • posestni viri – npr. množica raznih urbarjev, • fond Starejše deželno pravo (Altes Landrecht v StLA: akti zemljiških posestnikov – plemiških rodbin), • davčni popisi: že omenjeni iz 16. stoletja, • cerkveni viri: od spisov v župnijskih fondih do matičnih knjig, • ostalo. Vsako besedilo je nastalo v najmanj treh ali štirih delnih/nepopolnih ver- zijah, nekatero pa v še več. O tem pričajo mnogi preostanki njegovih rokopi- snih fragmentov, ki nam jih je uspelo rešiti pred uničenjem po smrti. Danes tvorijo večji del njegove zapuščine, hranjene v kar štiridesetih arhivskih ška- tlah v Pokrajinskem arhivu Maribor. Domači raziskovalci zelo dobro vemo, da je za pisanje o kateri koli tematiki iz starejših obdobij, prostorsko pogojeni na slovensko-štajerski prostor, v roke nujno vzeti njegove objave. Zato jih je tudi nujno poznati. Mednarodna odmevnost njegovega opusa vitae? Dovolj je citirati podatek, da se danes v tako izjemni referenčni seriji nemškojezičnega zgodovinopisnega prostora kot je RI (Regesta Imperii), ki jo izdaja Akademie der Wissenschaften und der Literatur v Mainzu, lahko najde kar 27 naslovov njegovih objav. A. Hozjan: Zaslužni profesor Univerze v Mariboru dr. Jože Koropec ... 608 Njegovo delo in prizadevanja za obogatitev spoznanj o preteklosti je širša skupnost nagradila z več priznanji tako v okvirju občinskih oblasti, kjer je živel, matične delovne organizacije − Univerze v Mariboru, kot tudi na nivoju Slove- nije. Republiške oblasti so mu podelile visoka odlikovanja: red dela s srebrnim vencem (1965), red republike z bronastim vencem (1975) in red dela z zlatim vencem (1982). Njegova dela so izhajala še po smrti (2004). Za konec: Jože Koropec je pred koncem 20. stoletja z veseljem in naklonjeno- stjo sprejel novico o ustanavljanju novega zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in postal njegov ustanovni član. Za prvo številko novou- stanovljene društvene znanstvene revije, ki jo bralec pravkar držiš v rokah in je izšla tri leta pred njegovo smrtjo, je prispeval pomemben uvodno besedilo "Dr. Pavel Turner − domačin framskega Pohorja". Spomin nanj že zavoljo pravkar zapisanega tudi v našem društvu ne sme zamreti. Andrej Hozjan Dr., izredni profesor Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino