Posvet o okupacijskih mejah med drugo svetovno vojno v Sloveniji
Splet, 6. 4. 2020
Kot sklepno dejanje temeljnega raziskovalnega projekta z naslovom »Napravite mi to deželo nem-
ško…italijansko…madžarsko…hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju
slovenskega prebivalstva«, ki ga je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije,
je v začetku aprila potekal spletni posvet z naslovom »Mi tujega nočemo, toda svojega ne damo«. V pro-
jektu je poleg več zgodovinskih ustanov, vodilni partner je bil Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, sodeloval tudi Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. Naša temeljna nalo-
ga v okviru projekta je bila, na podlagi kartografskega gradiva okupacijskih sil čim bolj natančno določiti
potek okupacijskih meja, kar smo na posvetu tudi predstavili.
Za določitev meja smo uporabili zemljevide v merilu 1 : 25.000, 1 : 50.000 in 1 : 200.000, ki so bili
izdani med letoma 1941 in 1944. Za določitev meje med Nemčijo in Italijo, Nemčijo in NDH ter Italijo
in NDH smo pretežno uporabili nemške zemljevide Deutsche Heereskarte v merilu 1 : 25.000, izdane
v letih 1942 in 1943. Za določitev meje med Nemčijo in Madžarsko pa smo se pretežno naslonili na
madžarske vojaške zemljevide v merilu 1 : 50.000, ki so bili izdani leta 1944. Največji delež slovenske-
ga ozemlja, ki je v Kraljevini Jugoslaviji obsegalo območje Dravske banovine, je zasedla Nemčija – skoraj
dve tretjini (10.291 km
2
). Slabih 6 % je zasedla Madžarska (945 km
2
), NHD pa je zasedel 0,08 % (12 km
2
).
Slaba tretjina je pripadla Italiji (4621 km
2
). Italija je skupaj z današnjim slovenskim ozemljem zahod-
no od medvojne rapalske meje zasedala kar 9062 km
2
oziroma dobrih 44 % današnje Slovenije. Skupaj
je bilo na ozemlju današnje Slovenije 665,5 km okupacijskih meja. Najdaljša je bila meja med Nemčijo
in Italijo, ki je merila skoraj 277 km (skoraj 42 % vseh okupacijskih meja). Sledile so meje med Italijo
in NDH (172 km oziroma 26 %), Nemčijo in NDH (133 km oziroma 20 %) ter Nemčijo in Madžarsko
(83 km oziroma 13 %). Dobra polovica (51,3 %) meja je imela potek, ki sovpada z današnjimi mejami
Slovenije, slaba polovica (48,7 %) pa je potekala znotraj današnje Slovenije. Najdaljšo mejo znotraj današ-
njih meja Slovenije sta imeli Nemčija in Italija – 264 km oziroma 95 % poteka meje. Ostale meje so imele
večji delež meje, ki sovpada z današnjimi mejami: Italija in NDH 171km (99%), Nemčija in NHD 115km
(86 %) in Nemčija in Madžarska 44 km (52 %). Glede na reliefne enote je večina okupacijskih meja (47 %)
potekala po strugah vodotokov ali v njihovi neposredni bližini, le malo manj (45 %) pa po vzpetem svetu.
Zgolj slaba desetina meja je potekala po večjih ravninah (za podrobnejšo razlago glej: https://e-knji-
ge.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/196/293/5018-1).
Poleg našega prispevka, je bilo na posvetu predstavljeno še deset predstavitev zgodovinarjev, ki so
osvetlile življenje ob in z mejami med drugo svetovno vojno v Sloveniji.
Ob posvetu je izšla knjižica povzetkov, ki je prosto dostopna na spletnih straneh Filozofske fakul-
tete Univerze v Ljubljani: https://doi.org/10.4312/9789610603177, poleg tega pa tudi monografija z
naslovom »Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945«, ki je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakul-
tete in je prav tako prosto dostopna na spletnem naslovu: https://doi.org/10.4312/9789610603047 (za
predstavite knjige glej Geografski vestnik 92-2).
Matija Zorn
Obisk gora v času podnebnih sprememb
Mojstrana, 20. 6. 2020
O razsežnostih in posledicah podnebnih sprememb na obisk gora ter prilagoditvah za njihovo omi-
litev se v širši javnosti govori le priložnostno. Povprečna letna temperatura 0 °C sega v gorah vedno
višje, snežna meja v Alpah se bliža nadmorski višini 3000 m, krčijo se ledeniki, vse manj je stalno zamrz-
njenih tal in podobno. Kako vse to vpliva na obiskovalce gora, je bilo temeljno vprašanje posveta z
175
Geografski vestnik 92-1, 2020, 175–179 Zborovanja
ZBOROV ANJA
vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd  1.3.2021  9:33  Page 175

176
Zborovanja Geografski vestnik 92-1, 2020
naslovom »Obisk gora v času podnebnih sprememb«, ki je junija potekal v Slovenskem planinskem
muzeju v Mojstrani (slika 1). Posvet je bil organiziran v okviru istoimenskega projekta, ki ga sofinan-
cira Ministrstvo za okolje in prostor v okviru podpore izvajanja Alpske konvencije v Sloveniji v letih
2019 in 2020, v njem pa sodelujejo: Gornjesavski muzej Jesenice oziroma njihova enota Slovenski pla-
ninski muzej (vodilni partner), Občina Kranjska Gora, Planinska zveza Slovenije, Turistično društvo
Dovje – Mojstrana, CIPRA Slovenija in ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melika.
Obiskovanje gorskih območij je znano vse od prazgodovine. Dolga stoletja je bilo predvsem pove-
zano z nujo oziroma gospodarskimi vzgibi krajevnega prebivalstva. Kasneje je bilo obiskovanje gora
povezano z raziskovanjem, šele približno v zadnjih dveh stoletjih pa je povezano z rekreacijskimi vzgi-
bi. Ti danes v gore privabijo največ obiskovalcev in so posledica več prostega časa, zavedanja o ugodnih
učinkih gibanja na prostem na zdravje in ne nazadnje želje po dokazovanju.
Obiskovanje gora v zadnjih desetletjih vse bolj krojijo podnebne spremembe, vprašanje pa je, koli-
ko se teh pri izbiri svojih ciljev zavedajo obiskovalci sami. Višje temperature na primer spodbujajo obisk
višje ležečih območij, kjer pa se zaradi taljenja stalno zamrznjenih tal vse pogosteje pojavljajo skalni
podori, poleg tega poleti hitreje izgine sneg, kar predvsem v kraškem visokogorju pomeni težave s pitno
vodo. Podnebne spremembe vplivajo na živi svet – nekatere organizme najdemo vse višje, drugih nič
več. Vse več je tudi intenzivnih vremenskih dogodkov, ki predstavljajo dodatno grožnjo obiskovalcem
gora. Podnebne spremembe so tudi pomemben dejavnik »modernizacije« gora, zlasti pri načrtovanju
turistične in prometne infrastrukture.
Namen posveta je bilo poročati o stanju podnebnih sprememb v gorah, njihovem vplivu na obisk
in ukrepom, ki pripomorejo k ustreznejšemu ravnanju, obenem pa spodbujati k omilitvi podnebnih
sprememb in njihovih posledic.
Slika 1: Posvet je potekal v prostorih Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani.
MATIJA ZORN
vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd  1.3.2021  9:33  Page 176

Vabilu so se prijazno odzvali številni strokovnjaki ter nekateri tudi širši javnosti prepoznavni avtor-
ji, ki se pri svojem vsakdanjem delu in/ali v svojem vsakdanjem življenju srečujejo s posledicami podnebnih
sprememb v gorskem svetu. Skupaj se je zvrstilo dvanajst predstavitev, ki so bile razdeljene v dva sklo-
pa. V prvem so bili predstavljeni podnebni in hidrološki trendi v slovenskih Alpah v zadnjih šestih
desetletjih, vpliv podnebnih sprememb na slovenska ledenika ter globalni pogled na podnebne spre-
membe v kvartarju, pa tudi kako podnebne spremembe krojijo obiskovanje gora po svetu, izobraževanje
mladih na tem področju, ter kako podnebne spremembe vplivajo na delo gorskih reševalcev. V dru-
gem sklopu smo spoznali slovenska ledenika kot zavetišči edinstvenih mikroorganizmov, »odziv «snežnih
plazov na podnebne spremembe, načrtovane, a neuresničene velike infrastrukturne projekte v slovenskem
visokogorju, prilagajanje planinskih koč podnebnim spremembam, vplivu vremena na obisk Slovenskega
planinskega muzeja in še kaj.
Sklepi posveta so bili:
• O razsežnostih in posledicah vplivov podnebnih sprememb na obisk gora ter prilagoditvah za nji-
hovo omilitev se v širši javnosti obiskovalcev gora govori le priložnostno ali pa v okviru posameznih
ved in gospodarskih panog. Zato je nujno, da seznanjamo s to tematiko redno in na splošno razum-
ljiv ter odmeven način tako strokovno kot tudi širšo javnost.
• Celoten alpski prostor je prepoznal podnebne spremembe kot realnost, ki se ji moramo prilagoditi
in omiliti škodljive posledice – tako za naravo kot za kakovost življenja v tem prostoru. Priča smo
zmanjšanju habitatov endemičnih živalskih in rastlinskih vrst. Opazujemo spremembe v razpolo-
žljivosti vode (vključno s snegom). Ledeniki se talijo hitreje od vseh napovedi. Povečujeta se nevarnost
in nepredvidljivost naravnih nesreč. Tako kot povsod drugje so promet in zgradbe med glavnimi ones-
naževalci s toplogrednimi plini. V gore hodi vedno več ljudi, vedno več jih v gorah tudi umira. Gore
ostajajo slabo razumljive in prepoznavne, čeprav jih spoznavamo že zelo zgodaj – v osnovni ali/in
srednji šoli.
• Podnebne spremembe pomembno vplivajo na podobo našega planeta in življenja na njem. Mišljenje,
da bi moralo biti podnebje na Zemlji vedno enako, statično, je popolnoma zmotno, saj je podvrže-
no nenehnim majhnim in velikim motnjam. Te povzročajo, da je na Zemlji včasih toplejše, včasih
hladnejše, kdaj bolj suho, drugič bolj vlažno. Podnebne spremembe, krive za današnje stanje, so se
začele pred več kot 50 milijoni let, ko je bilo na Zemlji za 7 °C topleje kot zdaj. Danes živimo v enem
izmed teh toplejših obdobij, ki ga imenujemo holocen, zadnje obdobje, ki ga je v največji meri zazna-
muje človek, pa antropocen. Rast temperatur, ki smo jim priča v zadnjih desetletjih, je občutno hitrejša
kot kadar koli prej, zato ni več nobenega dvoma o vplivu človeka na podnebje.
• Temperature rastejo hitro že na planetarni ravni, v gorskem svetu še dva- do trikrat hitreje. Alpe se
segrevajo hitreje kot drugi deli planeta, pred desetletji so bile tudi veliko bolj bele, z več snega in ledu.
Povprečna letna temperatura zraka v zadnjih šestih desetletjih je povsod v slovenskih Alpah stati-
stično značilno narasla, v povprečju za 2,0 °C. Dvig temperatur sega tudi čedalje globlje v tla, tudi v
najvišjih delih naših visokogorij lahko opazujemo krčenje območij stalno zamrznjenih tal. Število
dni s snežno odejo se je prav tako zmanjšalo za mesec do dva. Padajoči so tudi trendi vseh vrst rečnih
pretokov. Gorske reke so imele pred desetletji izrazit snežno-dežni pretočni režim. Zaradi količin-
sko in časovno skromnejše snežne odeje ter močnejše evapotranspiracije je opazno upadanje
pretokov v pozni pomladi in na začetku poletja, ter naraščanje pretokov med oktobrom in decem-
brom, kar kaže na »zamujanje« zime. Spomladanski in jesenski pretočni višek postajata vse bolj
izenačena. Podobno velja za zimski in poletni pretočni nižek.
• Posledice podnebnih sprememb v slovenskih Alpah se kažejo predvsem v krajši in količinsko manj
izdatni dostopnosti vodnih virov (posledica je lahko občasna/stalna zapora planinskih koč), pre-
obljudenostjo nekaterih gorskih območij v času poletnih vročinskih valov, višanju gozdne in drevesne
meje, premiku nekaterih rastlinskih in živalskih vrst ter drobnice v višje lege, zamiku fenofaz (dalj-
šanje vegetacijske dobe), krajši smučarski in turnosmučarski sezoni, večji eroziji nekdaj stalno
zamrznjenih tal ter v pogostejših in številčnejših skalnih odlomih in podorih.
177
Geografski vestnik 92-1, 2020 Zborovanja
vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd  1.3.2021  9:33  Page 177

• Obiskovanje gorskih območij je tudi v Sloveniji prisotno že več stoletij, skokovito naraščanje obiska
je opazno predvsem v zadnjem desetletju. Slednje je odraz večjega zavedanja prebivalstva o ugod-
nih učinkih gibanja na prostem na zdravje, deloma pa tudi v povečevanju obsega prostega časa in
ne nazadnje želje po dokazovanju. Obiskovanje gora vse bolj krojijo tudi podnebne spremembe. Višje
temperature spodbujajo obisk višje ležečih območij, vse več intenzivnih vremenskih dogodkov pa
predstavlja dodatno grožnjo tudi obiskovalcem gora. Na svetovni ravni so ključne predvsem spre-
membe ledenikov, kar predstavlja dodaten izziv pri načrtovanju gibanja v tamkajšnjih območjih.
• Gorska okolja so domovanje številnih organizmov, nekatere najdemo vse višje, drugih nič več, zani-
mive so tudi raznovrstne oblike površja – tudi na te vpliv podnebnih sprememb ni nezanemarljiv.
Le malo je takih posledic, ki jih lahko neposredno opazujemo. Številni mikroorganizmi, ki so se tisoč-
letja razvijali v izoliranih ledeniških okoljih, se s taljenjem ledu sproščajo iz ledenikov ter pomembno
vplivajo na biogeokemične procese, zdravje ljudi in živali ter mikrobno biodiverziteto zmernotoplih
okolij. Obisk gora je vedno povezan s tistim delom narave, ki je še prvobiten. Gore je treba temelji-
to spoznati, jih doživeti ter se jih naučiti spoštovati. Vrh si vsakdo izbere sam; zagotovo je vreden,
da se nanj povzpnemo v družbi – znanja, prijateljev in spominov. Vedno bolj, če se tega zavedamo
ali ne, krojijo obisk gora spremembe v pokrajini. Gore so dom številnim živalim in rastlinam, vse
pa so odlično prilagojene na zahtevne življenjske pogoje. Na vsak način se bodo prilagodile bolje in
hitreje kot človek.
• Obiskovalcem domačih in tujih visokogorskih pokrajin pretijo številne naravne in druge nevarno-
sti, ki se jih vse premalo zavedajo in jih ne upoštevajo v zadostni meri; zato imamo opravka z vse
večjim številom gorskih nesreč in posledično tudi reševanj. Vse več teh nesreč je posredno poveza-
nih tudi s podnebnimi spremembami ali pa so zaradi teh bolj izrazite in nepredvidljive. Skalni odlomi
in podori se praviloma zgodijo šele, ko je največja vročina mimo; snežni plazovi so redkejši, a ko se
pojavijo, so lahko še bolj siloviti, zato je v lavinske nesreče vpletenih čedalje več ljudi.
178
Zborovanja Geografski vestnik 92-1, 2020
Slika 2: Sklepe posveta je predstavil Miha Pavšek (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU).
MATIJA ZORN
vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd  1.3.2021  9:33  Page 178

• Obisk gora je vse bolj številčen in intenziven; spreminjata pa se tudi vrsta in dinamika dejavnosti.
Zaradi tega je lahko ta za gorsko okolje časovno in krajevno moteč, škodljiv, ne nazadnje tudi neva-
ren. Prek najrazličnejših komunikacijskih poti so gore čedalje bolj »dostopne« širši javnosti, njihov
obisk pa vse mikavnejši. Vprašljiva je tudi »modernizacija« gora, posebej z vidika večjih, zlasti turi-
stičnih in tudi prometnih projektov. Planinske koče (skupaj s planinskimi potmi) predstavljajo ključno
turistično infrastrukturo za izvajanje gorskega turizma. Posebej problematične so ekološko in ener-
getsko nesanirane planinske koče. Z vidika podnebnih sprememb je najpomembnejši dejavnik čezmerna
proizvodnja ogljikovega dioksida (CO
2
). Koče pri tem vplivajo predvsem s proizvodnjo električne
energije in toplote, a tudi z oskrbo (še posebno v primeru helikopterskih prevozov), vgrajenimi mate-
riali, načinom obratovanja.
• Ureditev prometnega režima na zavarovanih območjih je med pomembnejšimi nalogami tudi z vidi-
ka obiska gora in kakovosti življenja v gorskih dolinah. Med pomembne naloge ozaveščanja o podnebnih
spremembah sodi tudi izobraževanje, še posebej delo z mladimi ter spremljanje in analiza reševalnih
akcij, oboje kot sestavni del preventive za nesreče v gorah. Podnebne spremembe vplivajo tudi na obisk
gorskih muzejev. Poznavanje dinamike in posledic podnebnih sprememb predstavlja pomembno pod-
lago za prilagoditev muzejskih in turističnih dejavnosti tudi v bližnji prihodnosti. Ob pomenu, ki
ga imajo gore za vsak narod, ki živi pod njimi, ne čudi, da njihova pobočja in stene niso bile vablji-
ve samo za planince in alpiniste, temveč začno po njih kmalu segati tudi poslovni interesi, predvsem
v smislu turizma.
• Z vidika podnebnih sprememb in obiska gora bodo naslednja desetletja zelo zapletena, saj se bo treba
nanje še hitreje in bolj ustrezno odzivati. V prihodnje je nujen razmislek o ustreznih omejitvah ozi-
roma prilagoditvah dnevnega obiska v nekaterih najbolj obiskanih območjih slovenskega dela Alp.
Spremembam v naravi se mora prilagoditi tudi človek, saj je njegova tehtnica že tako iz ravnovesja
in jo bo vse težje znova vzpostaviti.
Ob posvetu je izšla knjižica povzetkov, ki je skupaj z vsemi predstavitvami prosto dostopna na sple-
tnih straneh Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU: https://giam.zrc-sazu.si/sl/dogodki/
obisk-gora-v-casu-podnebnih-sprememb#v. V letu 2021 bodo celotne predstavitve izšle tudi v posebni
monografiji, ki jo bo založila Založba ZRC.
Matija Zorn, Miha Pavšek
179
Geografski vestnik 92-1, 2020 Zborovanja
vestnik 92_1_vestnik 82_1.qxd  1.3.2021  9:33  Page 179