■v II trelji\ne priprave, s katerimi so Nemci nameravali razatieliti most. oh i-rtem času pa j«* druga angleška armada pri>1a od juga in vda rila «Vz mo-t. Kako so Amerikanei prišli na **verni hresr Rene, ni znano, toda rešili >0 zaveznike morebitnega poraza. Bitka >e je sedaj obrnila proti Arubenm, kakih 8 milj severno od mosta. kjer padalni oddelki navzlic hudim sov-iaž-nim napadom drže nek most čez Nwler Reno, ki je \»*ja velike delte. Zavezniki imajo sedaj prekoračili samo še Ij>se1 reko, da pridejo v severne ravnine Nemčije. na severnem koncu Hi»«cfriedove črte pri Cleve. Izguba velikega mostu pomeni za NVnrce hud vdarec. Most je zgrajen iz cementa 600 cevIjev nad Reno, ki je na tem kraju ftoMrngo miljo dolga, zelo ulutnika in deroča. Netivi se na celi fronti srdito branijo proti prvi in tretji ameriški armadi in so zadnjih 24 ur izgubil 134 tankov v Siegfricdovi črti. Prva ameriška armada čisti zadnje Nemce iz Ktollierga, šest milj vzhodno od Aachena in zavzeli t*o Geilenkirchen, ki leži v Sieg-friedovi črti. V Lukt-enbui-gu s*o Nemci silno napadli pri Diekirchu, toda <0 bili odbiti z velikimi izgubami. Tretja ameriška armada je poslala «še več tankov čez Mo-zelo in Meurth t e r potiska Nemce proti vznožju Vogezov ter je zavzela Lune v i Ue, 15 milj jugovzhodno od Nancvja. Nemci se krčevito drže velike trdnjave Metza, severno od Nancvja, navzlic teniu, da jim preti nevarnost, da Amerikanci mesto obkolijo. Okoli mesta so v teku najljutejši boji p tanki in artilerijo. V bojih za. most pri Nijme-genu ho se bili hudi zračni boji, tekom katerih je bilo izstreljenih 20 nemških napadalnih aeroplanov, Amerikanci pa fc izgubili (Štiri. Poljski padalci so se spustili na tla nekje na llolandskem in najbrže v bližini Arnhema, da pomagajo osvoboditi zračno armado, ki je bila obkoljena in se je morala 72 ur boriti proti neirtškim tankom in infanteri- Poljaki eo tudi očistili ustje Schelde, tako da se bodo mogli zavezniki poaktievati velikega pristanišča Antwerpa. Glavni »tan generala Eisen-howierja naznanja, da so zavezniške armade v Franciji dovale mww naprej tu. Rusi pode Nemce na Estonskem Rusi, ki v Estonski napredujejo povprečno eno miljo na uro, so včeraj napredovali 26 milj in so se približali glavnemu mestu Estonske Tallinnu na 48 milj. — Rusi so zavzeli Kadrino, vzhodno od Tallinna na Lje. ningrad—Tallinn železnici. I^eningradska šala Leouidu A. Govorova je razbila nemške ntrdbe in navzlic močnemu sovražnemu od-poru prodirat proti estonskemu glavnemu mestu. Govorove rele. ki prodirajo* za pad 110 od Narve, so se združile s četami, ki prehajajo od za pad nega o-breija Pejjniškega jezera. Obe armadi sta v i!4 urah osvobodili nad .'UlO mest, trgov in vasi armada mar-j Več sto ruskih topov obstre- ljuje Ffiiro, glavno mesto Let-ske. Tretja ba'Jt?4ka armada generala Ivana T. Maslenikova prodira proti severu proti Baltiku in skuša presekati nemško armado na dvoje. Na južnem koncu fronte na Poljskem je rdeča armada zavzela Duklo, ki varuje prelaz Ditkla, ki pelje v < Vlioslova&ko. Na Romunskem je druga u ter očistili :i0 mM j dol#i kori- krajinska armada marša J« Ro- ■ • ti* ■ • >* • ' .. . _ _ ... dor med Finskim zalivom in Pejpikškim jezerom. Med zavzetimi mesti je tik I i veliko železniško križišče Raikvere, ."Vfi milj vzhodno od Tallinna. V zadnjih šestih dneli so štiri mogočne ruske armade osvo-Itodile nad ">200 mest. trgov in vasi. T "soda 200.01)0 nemških vojakov v baltskih državah se zaključuje. diona T. Malinovskega skupno z Rumimci zavzHla nad 1 mest. trgov in vasi. Njegove čete prodirajo s podporo ruskih, ameriških 111 angleških bombnikov. Berlin poroča, da je rdeča armada zopet pričela novo o-fenzivo proti Vzhodni Prusiji. Ravno tako naznanja Berlin, da so Rusi prekoračili Vislo iz Prage v Varšavo. RIMSKI MESAR, OBSOJEN NA SMRT Načelnik policije v Rimu začasa nemške okupacije je bila obsojen na smrt; njegov tajnik pa na 30 let zapora. Ttaljansko visoko sodišče, ki sodi vojne zločince, je izreklo prvo razsodbo in obsodilo na smrt Pietro Ca rasa. ki je bil policijski ntfieeflnik v Rimu v času nemške okupacije, ker je Nemcem izročil več sto talcev, ki so bili vstreljeni. Mnogo Ita-ljanov pa je tudi poslal 11a prisilno delo v Nemčijo. Njegov tajnik, 26 let stari Roberto Occhetfo je bit obsojen na 30 let zapora. •Caruso je pričel jokati, ko je devet sodnikov izreklo smrtno obsodbo. Po italjansikeni zakonu ho Caruso vstreljen v hrbet in smrtna obsodba je bila že najbrže izvršena. Proti obsodbi ni dovoljena nobena pritožba. Caruso je 'bil oil »dolžen, da se je postavil v službo Mussolini-jevi fašistični vladi 8. septembra 1 943 in je pomagali Nemcem. Nemcem je izročil 50 talcev, ki so bili vstreljeni v Ar-deatine votlini, ^emci .so talce zahtevali za ubitih 32 Nemcev v Rimu. Poleg tega je Caruso poslal mnogo Italjanov na prisilam deflo v Nemčijo, je dovolil, da so Italjani obiskovali sabotaž 110 šolo na Holamlskem in je oskrunil baziliko sv. Pavla s tem, da je dovolil, da so bili prijeti nasprotniki fašizma, ki so se zatekli v cerkev. Ob koncu tedna ... RAZDELITEV ZEMLJIŠČ POLJSKIH K V 1 Z L I N G O V Tz Moskve prihaja razveseljiva vest. da je t a mošnji Poljski Odbor za Narodno ()svol*ojcnje ravnokar izdal odredbo, gladom katere se bodo razdelila vsa zemljišča, ki so bila last Nemcev in ]M»ljskib kvizlingov ali izdajalcev, in ki merijo več, kakor 125 ask rov. nuni rodoljubne poljske kmetovalce, kateri to zemljo t resnici obdelujejo. Omenjena odredba, katero je odobrila 44 Krajowa Rada Narodova*'. oziroma zgoraj omenjeni odbor, naznanja, osestvice tako majhno, da se dotični kmet in njegova dniži-na ne morejo udobno preživljati. Med vlado in kmetovalci bodo fdclenjene takozvane kupne iji^||»re-l^gottbe, in kupnina bodk> vo-pdPNBle-r-fflho znašala vrednost prvefletne Nadalje vojno porodilo o bit- ffn pridelka na novem zemljišču. Kmetje, ki že imajo mala posestva, bodo za svoja nakna Wad i omenjeno -kupnino tekom prvih desetih let, ko postanejo posestva kvislingov njihova last. Oni poljedelci, ki pa dose-daj niso bili lastniki zemljišč, bodo nakupnino dvanajstih a-krov odplačevali tekom prilKKl-njili dvajsetih let. Držiiva bostala tudi lastnica poseltuih zemljišč kviz-lingov, in 11a teh zemljiščih bode vlada zgradila poljedelske šole in preizkuševalne kmetije. Tu«di v J iitvinski republiki je glavni so v jet nedavno izdal je-dnake odrwlbe glede zemljišč, ki so last raznih bogatih kvizlingov. V LitviiLski bodo na omenjeni način razdelili 1,000.000 akrov med 75,000 kmetov, katerih vsaki bode dobil od 25 do 40 akrov veliko zemljišče. Vlada svobodne Poljske bode tudi dala kmetom dolgoletni kredit za nabavo -živine in mlekarskih modernih naprav. Ta kredit, oziroma posojilo bodo svobodni poljedelci odplačevali v malih letnih obrokih. Zavezniki zablokirali Kreto Zavezniki so z aeroplani in bojnimi ladjami popolnoma zablokirali Kreto, na kateri je zajeta močna nemška armada, da ne more pobegniti. Angleži so dobili popolno oblast nad Kgejskim morjem in nemške posadke na egejskih otokih soj v^favVo popolnoma odrezane. Nemci so Kreto zavzeli 31. maja, IfHl s tem, da .so armado spustiti na otok z letali. V nedeljo so "bojne ladje obstreljevale otok in uničenih je 'bilo 52 nemških Junkerjevih transportnih aeroplanov. HITLERJEVA VOJSKA Kot poroča vojni poročevalec W. C. Heinz, ki je z ameriško prvo armado v Nemčiji, so mecl vjetimi nemškimi vojaki stari po '50 in celo 65 let. Do pred kratkim so še živeli na svojih domovih, toda v skrajni sili jih je poklical Hitler, d'a gredo braniti domovino in so bili po komaj treh tednih v vojaški suknji vjeti okoli Aachena 111 Stolberga. Ti ujetniki se nahajajo v nekem hlevu neda-Ječ od fronte. Navadno sedijo na slami, naslonjeni ob zid. Pod svojim poveljstvom jih ima Lieut. Arnold Albreeht iz iSa. Joseph. Mich. In če jih izprašnje, mu radi odgovarjajo. Ti možje so bili poklicani pod orožje pred tremi tedtai in so bili poslani v Kolin. Oblekli so jih v različne uniforme, nekatere še iz prve svetovne vojne in so hLH poslani na fronto, ne da bi bili izvežbani, kako streljati s puško. Odkar so zapustili svoje domove, jim ni bilo dovoljeno pisati svojim domačim. Sami pravijo, da naciji ne marajo, il ranjen v prvi vojni; poleg tega pa ima še s*ab želodec. Rekel je, da je bil z 28 drugimi vzet k vojakom blizu Monakovega, da. pa jih je sedaj še samo pet. "Nikdo ne bi mogel verjeti, da bomo še kdaj vojaki," je rekel. In ko je to rekel, se je zasmejal. In v resnici se mora vsakdo smejati, kadar pogleda te Hitlerjeve vojake. Pristanišče Brest skoro popolnoma porušeno Kot je že bi'k> poroča no, so zavezniki v sredo zavzeli Brest, veliko francosko pristanišče. Mesto je bilo tekom 40 dni ob-leganda skoro popolnoma porušeno. Nekateri prebivalci se vračajo in peljejo s seboj najpotrebnejše stvari. General Hermann iRamcke, poveljnik padahiih čet, ki so branile Brest, je predajo prepustil svojim podložnim častnikom. Ujetniki so povedali, da ga več dni niso videli. Pravijo, , * da je najbrže pobegnil s podmornico ali aeroplanom. Nek vojak je rekel: "Mogoče je že Predsednik imenoval 6 poslanikov Da predsednik Roosevelt pričakuje, da bo vojna kmalu končana, je razvidno iz tega, da je imenoval šest poslanikov za dežele, katere je nemška armada osvojila od leta 1939 dalje. Ti poslaniki so: Richard C. Patterson iz New Yorka za Jugoslavijo. Arthur Bliss Lane iz New Yorka za poljsko vtladio v Londonu. Clirales Sawyer iz Ohio za Belgijo in Luksen-burg. Stanley K. Holmbeok za Holandsko. Lighgow Osborne iz New Yorka za Norveško. Tz tega imenovanja se more sklepati, da je wasliiugtonska vlada mnenja, da bodo zasedene dežele kmalu osvobojene in l*odo poslaniki takoj poslani v njihove prestoJice. Wallace govoril za Roosevelta Navzlic temu, da je 1 »i 1 na demokrat, konven ciji podpredsednik Henry A. Wallace odklonjen kot podpredsedniški kandidat ob strani presed-nika Roosevelta, je navzlic temu sinoči na velikem zborovanju v Madison Square (iarden v New Yorku odločno nastopil za zopet 110 izvolitev predsednika Roosevelta. V svojem govoru je Wallace rekel, da je predsednik mnogo bdlj sposoben za predsednika kot pa 1m bil republikanski kandidat Thomas K. Dewey. Z ozirom na Rooseveltovo sposobnost Je Wallace razpravljali o naslednjih dveh vprašanjih : 1. Kdo more boljše sodelovati s Churchillom St almoin in Cankajšekoin. da sklenejo trajen liberalen in demokratski mir, ki bo najbolj zavaroval ameriške interese in ki bo pravičen do vsakega naroda, če je velik ali majhen.' 2. Kdo more najbolj zajamčiti, da bo dela dovolj za vsakega in bodo imeli dobre dohodke tudi farmer ji, delavci z belimi ovratniki, trgovci in }H>klični delavci ? Wallace je rekcfl, da nima nobenega dvoma o tem, kako bo na ta dva vprašanja odgovoril ameriški narod in da bo odgovoril s tem. tla bo za svojega bodočega predsednika zopet izvolil Roosevelta. 4 ""Podpredsednik je rekel, da pod vlado predsednika Roosevelta ne more nikdar priti do ff 00 ve rje ve depresije. Napadal je izolacijoniste in rekefl, da je Dewev izjolacijonisi ravno tako, kot sta bila Harding in Hoover. Wallace je tudi rekel, da je Dewey v svojih kampanjskih govorih pokazal, da si je 111110-«» stvari o vnanji politiki izposodil od Roosevelta. "GHlas je Rooseveltov glas," je rekel Wallace, ' roke pa so Hooverjeve roke." Dalje je rekel Wallace, da l>o Dewey govoril to, kar mu bo narekoval ali pa napisal njegov prijatelj odvetnik .John Foster Dulles. Vsi govorniki so povdarjali, da edino Roosevelt more deželo voditi do končne zmage in do trajnega miru. 0STAHITE NA SVOJEM DELU Zmaga je blizu, toda vojne še ni konec.__ Aeroplani in ladje, topovi in municija in vse drugo, kar napravija našo vojno proti nacizmu uspešno, je še vedno potrebno v velikih množinah za končni udarec. Ameriški delavci, naj so tukaj rojeni ali tujega pokoljenja, katerim bo prišel velik del priznanja za zmag-o, ne smejo pustiti svojega defla. — Ostanite pri svojem deluj — Napravite zmago gotovo! _Office of War Information nice. iStrehe teh skrivališč so iz cementa in debele ,po 15 čevljev. Ena streha je bila preluknjana in nek nemški vojak je rekel, da je bila zadleta tekom angleškega zračnega napada v juniju. " Ob treh popoldne je prišei iz svojega skrivališča najvišji nemški častnik polkovnik Erich Pietzouka in je ameriškemu polkovniku izročil svoj revolver. Proti večeru so našteli 8500 nemških ujetnikov; odkar pa je bil Brest oblegan, je bilo vjeti h 35,000 Nemcev. Radijsko poročilo pravi, da je bil geenral Ramcke včeraj v jet na Crozon otoku. Mestroyi izgubil mesto Hrvaška kvizlinška vlada je _ s čiščenjem posegla tudi v nauč-v Južni Afriki — pa to nam niči ne in vzgojevalne zavode in je mar." Brest: je padel ob 3 popoldne po 24 irr sitrahovitega. bombardiranja zadnji i omogočili tndi ndločilnejši vpliv v političnem pogledu, so Hi) i 'veliki k met ski upori v 16. stoletju. Ti upori «o v pravem pomenu besede slovenska zjro-dovina. Tn oe hi uspeli, hi najbrž ne Kilo treba čakati na leta 1014 do 191 S, ki so nam po dolcih naporih prine*la samostojno jugoslovansko državo. narodnem gospoda^kem položaju, ki je trajal tja do 14. stoletja. Ker so bile te dajatve natanko izmerjeno in zapisane. so zemljiški gospodarji to zapisano 4'staro 4pravdo" tndi spoštovali. Razmere pa so se spremenile proti koncu srednjega veka. Zla-ti v drupri polovici 15. stoletja so -e začeli za slovenskega kmeta vedno slabši «"asi. Kmetije so se drobile, nastajale so kajžaiske na--c'rbine, pojavil se je že prvi be« v mesta in za vsem tem so nastopile po vsej Evropi, ziasti z odkritjem Amerike, novo gospodarske raznrtere. Žarel se je propad fevdalnih dr- Prvi Partizani Le malo zgodovinarjev je pri nas, ki so v svojih opisih objavili javili ustanovitev prvo pa>rtizartske voj?ke t^kom državljanske vojne v Zjedinjenih državah, katero je ustanovil John KinsHoton Mocfrv, oziroma ameriški Tito in vodja naših južnih tcerileev tekom državljanske vojne, oziroma vojne med mišim severom in ju°d imenom 44A Oreat. Confederate (iueirlaV, katero je založila vseučilišče države North I aroline. oziroma 'Tniver^ity of North Carolina/' Iz te knjige posnamemo, da imenovani Mosbv ni posta« > nven radi svojo vojaške zmožnosti, par pa radi tega, ker je Ml ined prvimi voo neprestano in tudi vspešno napadali in nad-legovali upa« hi i ko iz natšega severa in eo*tokrat dosegli velike *. s polic. dasiravno so delovali le z majhnimi četami, ki so vva-iih it do komaj po dvanajst do osemdeset konjenikov. Med v -emi vodji ameriških partizanov, je bil M.osbv najpredrznejši, i je <««-lo tk'lora) tako rek "pod nosom" naše zvezi ne vlade v Washington«. Kot voilja konjiee Mosbv ni nikdar dosegel tolikih vspe-Ih.v, kakor drugi njegovi sovrstniki, oziroma Stuart. Forrest, Wheeler in Morgan. Toda Mosbv je krekašal vse ostale vodje konfederacije s svojo zvitostjo, tako, da je s svojimi partizani vwp»-šno delovat sredi zvezineera ozemlja, oziroma med zvezi no vojsko. Ker je deloval tako blizo zvezi nega glavnega mesta, je (Mivsem naravno, da jo tedange našo časopisje mnogo o njem pisalo, kajti on je neprestano nadlegoval Phil Sheridana. Nje novi drzni konjeniki so se vedno nepričakovano pojavili sredi severne vojske in jjotem, ko so izvršili svojo nrnlogo, izginili l»rez vsakega sledu. # .Mosbv jo -bil takorokoe. rojen partizan, ki se je vedno !>oril proti številnejSenra sovražniku, vedno izvršil svoj namen in vedno začasno neznano kam izginil, vsled cesar je ves naiš jug z njim soeuvstvoval. To soeuvst.vovanje je bilo tako veliko, da je eeio mnogo vojakov, ki so služili v vojski konfederacije, n— teklo iu se pridružilo njegovim partizanom, zlasti v državi Virginiji. Njegovo moštvo je bilo ort>oroženo vedno z orožjem, katero so d v zel i svojim mrtvim ali pa vjetim sovražnikom. Napadali so tudi zvezine vojaške vozove, ki so bili napolnjeni 7 vojnimi potrebščinami, in sicer na ta način, da so tokom ltoei nepričakovano prijezdili k temu ali onemu vojaškemu ta-Umi, pričeli streljati na vse strani, — in odpeljali one vozove, o katerih so vsled iabornega in nevidljivega prejšnjega opazovanja vedeli, kaj je v njih. Predno so izvršili tak napad, so \ edno skrbeli za to, da so bile zveze med rednimi četami severne vojske popolnoma razdejane. (5estokrat so tudi vjeli kakega srvernega poveljnika, ko je rano zjutraj še mirno spal v svojem šotoru. Potem so se razkropili — vsak v svojo stran — in se zopet sešli v drugih pokrajinah, kjer so delali nekaj časa na farmah kot miroljubni poljedelci . . . Nekoč so vojaki severne vojske vjeli šest Mosbvjevrh par- II za nov, katere je general George A. Custer takoj dal obesiti. Voda takoj na to je dal Moslby obesiti šest Custerjevili konje-• likov, in potem je obojestransko obešanje za vedino prestalo in z vjetimi partizani se je od tedaj nadalje z njimi ravnalo, kot /. rednimi jetnike vojske konfederacije, ne pa tako, kakor ravnajo nentiski barbari z vjetimi partizani tekom sedanje svetovne vojne. Ko je bila državljanska vojna končana, je Mosbvjev prejš nji nasprotnik, predfeednik Grant, storil mnogo vslug nekdanjemu vodji partizanov, tako da je njegov vpljiv neprestano napredoval. V političnem pogledu je Mosbv ostal vedno tako iteodvkeu, kakor tekom državljanske vojne in v Virginiji je "do dblovai v prid1 repiibiikanske stranke, kajti njegova iskrena -želja je bila, da se stare rane med jugom in severom zacelijo. Umrl je leta 1916. Za razumevanje vzrokov, ki žav. K temu so se pridružili so prisilili sieer vedno konservativnega krnita, da je segel i ki samoobrambi, je potrebno, da v.-a j površno spoznamo so-e4alne razmere, v -katerih je živel slovenski kmet pred stoletji. Že v «prvih stoletjih po naselitvi se tndi pri Slovencih ločijo ne^vobodni ljudje od svobodnih in plenaačev. Z izgubo polptiene svobode po bavarsko francoski nadvladi je število osebno nesvobodnih n>ed Slovenci -o naraslo, zlasti pa po ponos ječenem uporu Ljndevita Posavskega. Med nesvo hodni mi najdemo seveda precejšnje razlike. Na najnižji stopnji so bili pridvorni hlapci in dekle, nekoliko na boljšem so bili podložniki, ki gospodarjevo zemljo obdelovali v lastnem obratu, za kar so mu motali služiti z dajatvami in delom. Pol svobod ni kmetje so bili sieer vezani na zemljo, ki je niso smeli samovoljno zapustiti, toda ni jim bilo treba delati tlake. Po!svobodni in nrsvobodni ljudje so se tudi lahko osvobodili, kar jo zlasti cerkev po možnosti pospeševala. Hajatve kmetov so bile zapisane v spodnjem veku v urbarjih, ki jih poznamo iz 12. stoletja, več iz 18. stoletja. Tz njih lahko posnema-nio, kaj je mjoral nes.vebodni kmet dajati svojemu fevdalne- šr turški v,padi. zaradi katerih je največ trpel slovenski kmet, ki je moral na eni ^rani pomagati gospodi pri zidanju nt? d h, na drugi -t ran i pa je po turškem napadu dobil požgane domačije in uničena polja- Denar jo zelo izgubil na vrednosti. V letu 1455 do 14tf0 je padel kar na eno potnajsti-jio vrednosti, zaradi česar so zemljiški gospodje hoteli svoje terjatve zvišati — valorizirati. Klmet pa se je držal pi->ano -tovilne stare pravde" zapisane v urbarju. Zaradi i^-gn je go^pofl strogo aledal na to. da so se izpolnjevale tudi vse nvanjše dajatve in skušal tako dohiti nekaj več. Tudi pri tlaki so so zvečale zahteve gospodov. Kmet je postajal nezadovoljen. Pravo uporno gibanje pa so izzvale šolo težke krize v 15. stoletju. Prvi pum ali zvezo so sklenili lota 147$ kmetje iz Ziljske doline na Koroškem. Povod za to je dal ortenbnr-Ški oskrbnik- Čeprav je ta u-por žalostno končal, je vrelo med kmeti naprej. Tako so se leta 1490 uprli .podložniki frei sin-koga škofa v Škofji Loki v Železni kilt in v Selcih, lota 1495 pa podložniki gornjegraj--ke graščino. Tudi na Dolenj skeni in Spodnjem Stajeiskem so se jKinekod kmetje upirali dajati desetino. Beneška vojna Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 1.'» dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne. 13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezan?. Cena $2 KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 PODGANE OSTAVLJAJO LAJDJO NACIJEV bolj vplivalo na socialne raz mere. Leta 1515 je prišlo do nasilnih nastopov na Kočevskem, kjer so tudi kmetje ubili mu gospodu. Redna dajatev je bil zemlji- v Ma 1 —je zaprla pot ški davek (latinsko: cenzus, iz trgovini v Furlanijo, kar je Šo česar jo nastal znani "oinž"). 1 ki je bil prvotno v naravi, od -rede 18. stoletja pa že skoraj povsod v denarju. Poleg tega so bili k mlet je obvezani do št o kočevskega graščaka Jurja pl vil ni h manjših dajatev in služnosti. Zendjiški davek sam ni bil prehud, z drugimi dajatvami pa jo znesel že občutno hrome. Redno se je pobirala desetina, deseti del poljskih pridetk ov. Tretja redna daja^ tev je bila tlaka ali robota. Osebna tlaka je bila na Slovenskem v 13. stoletju po večini že odpraivljena, tako da je tlačnn lahko na delo poslal svojega hlapca, ali pa se je odkupil z denarjem. Izredne dajatve so bile ob prevzemu kmetije, ob smrti gospodarja itd., in so bile podobne današnjim prenosnim in dednim taksam Vise te dajatve slovenskega kmeta niso prehudo pritiskale, dokler je živel v razmeroma OITATKLJU ]• cnano, kako m je tm podražilo ta mrnetako tndi tUkoml papir in druga tiskar* tla fani^o redno; da le mogočo, ^rna 4wih »ABDOiraiO ŽE DANES in ne čakaj, ta na opomin, ker a stem prihranite upravniitvu nepotrebne stroike? Thurna in njegovega o-krbni-ka Str/ena. V istem letu so kmetje oplenili nekaj gra-dc«v, vendar tndi .i zoper upornike. Tahi je zopet prevzel o-zla-t in za kmete, ki so se pritožili, je leta 1567 zasliševala ]>osebna komi-ija. ki je zaslišala 5(>< prič. Toda v*=e to ni nič pomagalo. Tahi je dobil za nagrado eel o drugi del posestva v upravo. Ravnal je še slabše s kmeti in bil skrajno bi »'zobziren do kmečkih žena in deklet. Ker je bi! Tahi tudi lastnik gradu Statenbeig pri Kr.kolah na Štajerskem, so tudi slovenski kmetje čutil: njegovo pest. O božiču leta 1571 -o razjareni kmetje v TVmji Stubici ubili Tahovega vratarja. Naslednjo |)omlad pa so uprli susedgraski podložniki in zasedli grad. Pri teli uporih Je bilo ubitih nekaj grajskih (Nadaljevanje na 4. strani.) Polom radija se javlja, da je vodja madžarskih naeijev in fašistov, "admiral" Jrlortliv, ponudil zaveznikom poboje predaje in da je v tem pogledu pismeno v zvezi /. angleško in ameriško vlado. V tem pogledu postopa to raj ravno tako, kakor srbski, hrvatski in slovenski kvizlingi, kateri bi si rado redili svoje prazne glave. llorthv skuša fuel i rešili ^lave madžarskih "višjih " krogov. kateri s odosedaj sodelf>-vali z naeiji. kakor znani * * vi -šji'7 krogi v Ljubljani. Toda vse njegove obljube in prizadevanja bodo ostala popolnoma hiezvspcšna, kajti Madžarska 1 j«- sedaj v ruski mednarodni j sferi. in. kakor se javlja iz Moskve, Rusija že sedaj zahteva, j da naeijska vlada v Budimpešti poda ostavko in se nadomesti /. vlado, ki horh* sodelovala /. Moskvo pn rnniiin-kem in bol garskem vzoru. Radio tndi javlja, da s0 v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani t a mošnji kvizlingi izredno preplašeni vsled dogodkov v Rimu. kjeli je množica 'inčala naeijskega somišljenika in kviz-linga. doktorja . Ponato ('ar refta. RUSKI NASLEDNIK BURBANKA AMERICAN WILD LIFE V knjigi Je natančno popisano življenj« posameznih živali, živečih na sabera, v morju In v srakn, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ln njeno pestro živalstvo, knjigo bral s velikim zanimanjem, ker bo v njej nafiel marsikaj iz življenja divjih živali, kar mu Uosedaj Se ni bilo znano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo izdati v petih knjigah, toda Je slednjič Izfila v eni sami knjigi, ki pa pri vsem svojem skrčenju prlnaSa POPOLNI POPTS ŽIVLJKNJA AMERIŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo z ulitkom bral lovec, ker navaja ln popisuje vse živali, ki Jih je dovoljeno In prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki na polju koristijo ali Škodujejo ter slednjič ribič, ker so v knjigi naštete VSE RIBE. KI ŽIVE V AMERlftKIH VODAH. m Poleg poljudnega popisa ln pripovedovanja vsebuje knjiga 327 SUB (fotografij) : 6 slik T naravnih barvah, v velikosti cele strani, ter Ima 778 strani. Velikost knjige je 9 x « intev. Knjiga opisuje sesavee, ptiče, ribe, ka-fo in živali, ki ao ravnotako na suben kot v vodi doma. — Vezana Je v močno platno * zlatimi črkami. V ANGLEŠČINI Cena $3.5* KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th STREET New York 11, N. Y. Naročite pri: Pred mnogimi leti >o naši farme rji v Minnesota in obeh Da kotah sanjali sanje, nto-"■lednih pŠenienih poljih pridelati po BO mesto le po ,*i0 hnšljev pšenice na vsakem akni. To je hilo par let pred prvo svetovno vojno, ko -o tedanji dijaki miših višjih šol ob poritnieah 7.;i--'tržili po $2.50 na dan, ko so v Minnesoti /. nilatilnimi stroji mlatili pšenioo. Kolirina tridesotili lnršljev pšenirneora pridelka na vsnkem akrn. je bila skrajnost, in ta -krajnost je pomenjala mno^o dela z oranjem, sejanjem in pospravlja njem pridelka. Sedaj pa javlja sovjetsko i nsko poljedelsko easopi-»je o Nikolaju Cieinn, kateremu seje flosreeilo vzgojili nove vr>te p-enied, katere se bodo pridelalo na vsakem akni tudi po bušfjev, ki pa 'bode rasla in rodila leto za letom skoraj brc/, vsakega dela. oziroma brez o-rania. I„e žetev in pospravljanje pridelka bode Še potrebno. Nikolaj Ciein je ruski naslednik našega "Burbanka, in on prireja jednake eude/.e pf>lj"'-delstvn, kakor jih je pri nas prirejal pokojni Rnrbank. ('«•-lih petnajst let je prcskuševa^ razne vrste ruske pšeniee z tia-menom, da vzgoji pšenieo, katera bode rodila brez sejanja doliro vrsto lot in katera bode rodila tudi v najveeji suši. o-z i roma v letih, ko le malo dežuje —pšenieo, kateri tudi najhujša zima ne škoduje. Tekom petnajst let neprestanega. preizkii-šavanja v križanju navad'no pšoniee z raznimi drugovrstnimi travami, oziroma potem, ko je perizkusil in križal razno pšenici slirno rastlinje, ozirotua trave in plevel, posrečilo se mu je križati navadno pšenico z takozvano lazeeo travo. (Neka vrsta te trave raste tudi v Zjedinjenih državah, kjer jej pravimo 4e mu je po>reeilo vzgojiti prav dobro sadje, ki raste na steblih raznega soei-vja : fižol, ki raste in dozori na vejah vsakojakih vrb in toma-te, ki vspevajo in lepo dozore na sadnem drevju. Vzgojil l»o-de še mnogo rastlinja, ki bode koristilo vesoljnemu človeštvu, kajti on je Še mlad. ka.iti star je le 40 let. ZGLASI NAJ SE \fARV LAD1V, živeea nekje v Now Vorkn in sestra žene Rudolfa Kreševiea, ki bi rad zve- V STANOVI .JEN Eu UN slovenskih naselbin DAK MIS I* I York Ta dan jo bil biez vsakega dvorna za nas neunrorške Slovence preteklo nedeljo v "Slovenskem Domu" v Brooklvnu. iti -ieer ob priliki obletnice odkritja častne imenske plo-< t va ves ostali svet. Prilično primerna dvorana za newyorsko naselbino je bila kaj hitro zasedena prav do vhoda dvorane, v kateri nasprotni strani je stala »tolnica jako stična malemu altarčkn. nad njo pa razn*etlena plo-ča (delo in dar Mr. Karol Maj-olj zagotovljeno Življenje, kakor so era pa «ami preživljali v prvem svetovnem poko I ju. katerega je * pomočjo jih dua i odnega prof it a rstva po-zvočila ravno i«ta porast ka k or -odanjcara: Po-a^t. ki je -ia -v svoji predrrno-ti tako Zapela nam je par domačih in eno v angleščini naša priljubljena narodna delavka Miss Josephina Beshel, ki se oh takih prilikah kaj rada žrtvuje. I krt mater bo srečnih, da bodo .jJ dobilo svoje ljubljene sinove zdrave iz tega p^denskega viharja v j=5voje naročje. Veliko jih ,pa bo tudi, ki bodo dobile žive mrliče, pohabljene jn s]e. pc. kateri bodo ]>o njeni smrti KAKO SO v LJUBLJANI SLAVILI HITLERJEV ROJSTNI D 4N!* v . . . na milost m nemilost prepu- Naibolj ganljiv prizor, rekel t. , , , 1 i * * i • J-i j i.-.ceni mrzlemu občutku lavno-b i t renotek. je pa bil med vpem i . - • , . ,. \ . , .. ! ■ i■ • j., stu m to >e nn zdi da jo hnjse tem, ko jo voditelj prireditve, . ~ tj • m.. \r / ~ V- 4. , Mod smili. Pregovor praTi: «*Ni-Mr. Mutz, pozval občinstvo da , ]nii - . , , , . . „ . 1 , . . v Ikriar ni tako hudo. da hi so vstane, in poklnni sestim', n * , v. /- j , ihnj?e ne nvoglo b:ti!' Zato hclim lilijam, kj so stale vsa- ka v svoji beli vazi na stojnici pod imensko ploščo, katero je v-nko posebej obuval plamen-cek dušice večnega življenja. Ko jo v najveei tišini občin--Ivo klonilo svojo glave. s>e prav od za«3aj začujo glas čast i tega g. župnika nowyorske fare sv. Ti rial. F. Pius Po-trie-a, ki je naglas molil ''Oče-na5" z« tistih fi amcri-ko-slo-von-kih mladeniče v. katere -o predstavljale t i-te bole lilije za tistih fi nedolžnih mladih življenj, ki so podlegla v teku leta dni v boju za pravico m svobodo narodov. Ob tem prizoru me je počelo navdajati nekaj silnega, nekaj negotovega. Misel mi jo počela vda rja ti ob misel. Videl sem mater, ki je pred kratkim izgubila -ina edinca. Njega jo predstavljala bela lilija na stolnici. Njeno plahe oči so b le vedno obrnjene v nhod. TTganil sem. po čem blodijo solzne oči obupane matere: — iskale so neka j svojcera, nekaj, kar no more kupiti vse bogastvo -veta! Kad bi pri-to-p I in ji dal tolažil no besedo. Pa kaj bom. saj tukaj ni be. sode, da bi ustavila krvaveči naj mi bo tukaj dovoljeno iz-ročfi mojo globoko sožalje v«em prizadetim; t-;«trm pa, katere so predstavljale belo li-1:je, pa večni mir in pokoj tam. kjer ni sovrastvn in morije — v Točnosti. Tukaj tudi izrekam moje irlnboko sožalje Pimatovi družini. po don\ače Francelnovim iz Jarš. za i z mi bo ljubljeno matere, katera je preminula p;ed par let t, najbrže v osamljenosti, ker, kakor je razvidno jz iporočila. ki ga je prejel sir., Mr. Mike Pirnat. potom rudeČoga križa, je bila vsa Pi matom družina radi patri-jotičnegn nagiba pognana po sovražniku iz svojih lastnih domov in zem'lje. Ta primer mi zopet da misliti: Tvol i k o na - i h dobrih pa -trijotičnih Slovencev je bilo pognanih iz svojih -vet li domov v svet brez vsakega cilja, brez razlike njih ver-keara in političnoira prepričanja. Veliko naših ljudi je pa tudi o-ta- 10 na svojih doiiywib. in <*o nekateri cr-lo no volji sovražnika nagega naroda zajedli odirovor-na mesta. Pa ravno ti nico bi-f ^ orke 11 t :fkrni or ... , , , . ; namestnika Ltjiibljanski "Slovenec" z d"ne 21. aprila je na prW strani z velikimi črkami objavil ,-le-deči članek: Slovesnost Hitlerjevega rojstneera dne v operi Ljubljana je nadvse svečano počastila praznik voditelja nemškega Raj ha Adolfa Hitlerja Snoci je bila v državni Opori slovesna proslava rojstnega dne voditelja nemškega Raj ha Adolfa Hillerja. Za to priliko je SS Oruppenfnehrer Roese-ner povabil k svečanosti vse odlične in vodilne osebnosti našega javnega življenja, in so se njegovemu vabilu odzvali president pokrajinske upravo general R upnik s soprogo, neni- vornik v uniformi nemškega vojaka s krepkim in donečim' glasom ]»rodnašal glavno odr1 lonike iz najvažnejših Kueh | rorjov govorov in spisov. Za njim je govorni zbor neke vojaške edinice prav lepo in zelo1 ubrano .prodnata 1 pesniško se-1 stavljeno i z i> o v e d mladega j nemškega rodu našega časa,1 pesem: "Mladi narod vstaja".1 V klenih in izdelanih stavkih je bila v tej pesmi izpovednim vsa močna in neomajna vera sodobne nemško mladino v svo-| joga Fnohrerja in v bodočnost' Nemčije. Orkester je nato zaigral Orie-! govo slavnostno koračniceoj nakar je stopil na govorniški o--fler Ilauptbereichsleiter dr.! Lap per, ki se je v zanosnem govoru spomnil praznika moža, v zre vos združeni BISERI JUGOSLOVANSKIH PESMI "NA^LOŠČAH SON A RT ALBINI M H i Na nonih.iši: l"k<>r: :D.*ilfko m> moj S[>lji : P«mv>vini i Ijiihsivl: fif.r <"-f7 j«-70i<» in K«< lnni sem ...» MO.ISTRRSKo l»KI.O «il..VS<">VlTK l.\ Sl.AVM', I»U IM A no\F. .MRTRrtPOI.ITAN rUM'.UA COMf'ANY. .vasi: Zinke Milanov Ker jo ZinksL .Miliinov ».mšo goro lit, da so /. njo livn-liiDo in ponašamo, da igramo njonf ploščo prorl Amerikam;!, ki nin f>l>ilo in : SONAJRT RECORD CORPORATION 251 West Had Street New Yorli 18. X. V. Ravun fako naivičite pJ<>šc*«> 3J-104.".. rriKJ>RA<; MILANOV refiiirn: "SJonodi" od I>o^jiTiko Maksimovie in ""Nli dotazimo" e-na katerem je bil v sredini rlo-'ni aiijsi Xcm«-cv v svoje-z Beethovnovo uvodno jr'a^boj^a voditeljn. "Ejsmnnf. ki jo je izvajal o- V>i navzoči so nato -toje za-* orkester po\ALtT ALRI'M St. il«, kakor tudi IMirOK SONART Pf.OŠ<*K. - Pi-ito na .lOHN MARS I OIL INC.. 4f.:i West 4 2nd Streot, New Vorit 18. New York rusko fronte. Včeraj >o bile a-meriške izgube največje, kar so jih že doživeli v enem dnevu v Franciji. Toda te izgube se niti najmanj ne morejo primerjati 7. nemškimi izgubami. Sa-nio ta ameriški oddelek je razbil Or, tankov ter 4f>4 drugih motornih vozil in 2S težkih to pov in vjol *20 nemških vojakov. *"Xomoi -o vedno hujši; stoje in se l>ore in ne popuste niti za ped. tudi če jim pridemo za hrbet," je rekel stotnik Sterilna n Sea v iz Al ban v. X. Y. pr-te na tTsto rodoljube, ki ^ vnosa tok materinemu srca. da bi vto- naz-vljajo dane« partizani. rv ^ - 4 ~ i* , , ... i- ^ i - -u • iTTorzocrn. Takoj nato se je z laz:l očeta, ko mi pravi: "Bolj- ' pnino pa. da «-as prihaja _ . . a ;___ ,. i • , m j 1 ....... i • v. _ • -i m • • 'odra osrlasila "Fnehrerjeva -e Im bilo. da me ni tnkajmzjn-nil marsikaj, in. , , . , . , , J 1 be«o:>d'iov» lv"! jd« k v«aj d«-lom:i omiliti. V.-li 1 F. Rado Vavpotič tedaj jih za arc»tovo vpišite sc Zdi mi. da moram tnkaj( —---jdaj v Klov< usk oa ^o Xenvi trdno drže. je upravnika Drža-j > bila < tem nadv-(. zbrana in ; mogoče videti, ko na obzorju, gledališča polkovnika j n-na proelava veikeira j»raz-j kakor daleč je mocroče videti. irore mesta in va-i. ki jib drže Xenvi. V1 pod stopnjo živali, od-vinčri od obupa nad po-1 en "m človeškim življenjem j»ozd ravnem nagovoru ptrd-ediiika odbora častne i-1»n ilsko nJošče. ^Ir. K Z letošnjo sezijo stopa Slo-\. n ska ^ola SX*U v 21 leto ne-prefrganega pouka slovenščine. To naznanilo naj bi :*pro- jeii -tar-i otrok z. radostjo, ker j in okolice. X.i treba, da živite ha! A' Sloven-ko šolo SXD =e lahko vp*V- otroke do -*taro- Vve. /azehivo je, da . . . . , .. ' . ;tizanom ter z o-talim narodom -oio eiinnreje mo»ro«-e.| . .* . . ivrn it - e ve potei 11 pri prav 111 za -1 Imsrih ... pi> doTični p.-j najdemo <»ba :a - knezo-koToTii vre«l l> to- ^e )>o rabilo v Sloven v ljubljanski «»p.-ri pri pro-iavi ski šoli SXD kot davno učno; Hitlerjevega roj-tu.--a dne. knjigo T>r. F. J. Kemovo Sloij^ ..Vsi navzor-i zaje li hi- ti IT, let iz celega Olevelanda' ven-ko-an-h-ko berilo, katc ili' m!|ll IIOmškejra naroda" tfoščo, Mr. K. Maj-1 slovenskemu, jeziku in to po dh -a, je prevzel vodstvo pro-| f>0]n011uv brezplačno. Kot v^a piošla lota, «o tudi loto? no jim zopet nnd: prilika pri |-anio v okolici našega Doma in iti svoje otroke v naši ioli (Dohiodošli ste v Slovenski šo- i SMO iz vseh naselbin toini grama narodni delavec, Mr. L. Mutz, ki nam je po ganljivem govoru najprvo predstavil b rok 1 yn -k i t amjbu raški zbor. pod vodstvom Mr. J. Gerje-•vič-a. Ta zbor nam je najprvo zaigral Ameriko himno, in takoj za tem pa jug?olovan«ko pesem "Xa Gorenjskem je fletno", in to so tako izvrstno isrrali, da so msorali na burni aplavz občinstva še n umaknit i 'i ^lari jano' Nastopil je tudi moški pevski zbor "Slovan", ki nam je pod vodstvom Mr. I. Hude-a zapel par lepih pesmj, kakor tudi mešani pevski zbor "Domovina", .in sicer pod vodstvom opernega pevca Mr. A. Siibel-a. bo računalo nobene šolnino za otroke. Slovenska šola je za v-c slovenskih starišov otroke popolnoma prosta. Glavno je da -o v velikem številu .posln-žite te prilike in da vpišete svoje otroke v <šolo in potem skrbite, da se bodo redno udeleževali potuka, ki so bo vršil ob sobotah po dnevi. (f'ast mi jo predstaviti javnosti učiteljiioo Slovenske šolo S. X. TV>ma za sezijo 1944-45 in to jo go«pa Antoinette Sim-cič, bivša učiteljica v tej šoli. dolgoletna tajnica drus+va XTaprerlnih Slovenk «5tev.v. 137 SXP.T., pevka pri Glasbeni Matici in režiserka pri dram AJ . , ... skerr> društvu Ivan Cankarju. s?.tudl ^ Ona jo prod časom precej let .lo pesmi.10 opajale občinstvo Miss A. Kiepie in 01 Tnrko-vič. ki sla nam zapeli v duetn. okraja. Saj imamo'dovolj prostora \ Domu za vso učence, ki -o hočejo učiti slovenščino. Odvisno je sedaj samo od Vas starši, da gledate na to, da za gotovo svoje otroke vpišete v ■šolo in da jih redno pošiljate k >pouku. Bolj sedaj kot kdaj popre je je važno, da vpišete in pošljete svojo otroke \ iSlovon;sko šolo SXD, da so priučo vsaj nekoliko slovenščini, kar jim bo pre.-ej-nje -Tevilo jKwlaril Dr. Kern Slovenski -oli. ki tudi Še vedno živo zanima za naše prosvetne zadevo v S. X. Domu. Dr. Kornu ^D iskreno zahvaljuje za velikodušni dar, ki bo rodil dober uspeli. V tej soziji so bo rabilo tudi v Slovenski šoli majhno beril-co, ki ga jo sestavil in pred leti tabli kot učHelj v Slovenski šoli SN!D pokojni "Rdvin Pri-mofihic. To delo bo mimiogra-firano in se bo naredilo le omejeno število zvezkov, na r>odla-gi števila prijavljenih noeneov. SAXS prav gotovo kdaj prav priSlo y tem berilu je v jedru zapo-v življenju. Pregovor pravi: pa(ieno vso tisto, kar kar se je .Tanozek učil, to zna. V Bviopi Slovani mogočno vstajajo in se izkazujejo kot največji junaki sveta. Zato naj na- no bo sram nikoli, da smo potomei tega odličnega hrabrega rodu in naj bo sedaj nas vseh Slovencev sveta dolžnost. nio ze lota in leta želeli, da bi seznanili naše otroke. O tem berilu bom piisal več v naslednjem dopisu. Za (Slovensko šolo SXD: 1 1 Erazem Gorshe, Velika tanrna bitka v bližini Lvonsa Hitler je proti ameriški tretja armadi vrgel v boj večji del svoje oklopne sile in tri dni se že bije silovita bitka s tanki in največja sliena bitka, odkar so zavzeniki vpadi i v Francijo. Tekom bitke jo bilo razbit i h 105 nemških tankov. Izgleda, da je Hitler poslal v boj vsak tank, ki ga jo imel na razpolago. Xa mnogih razbitih Tiger tankih je jasno mogočo videti, da jim je bila številka šolo pred kratkim naslikana. Toliko tankov Nemci niso več poklali v eno samo bitka od bitke okoli Cae-na v Normandiji. Mladi ameriški tančni vojaki se bore z izkušenimi nemškimi tajnik.'tanenimi vojaki, ki so prišli z POUČNE KNJIGE Angleško Slovensko Berilo i r. J. Kern 1 — V rman« knjiga Cena $2- i Brezposelnost Spisal Fmn KrJ»»#« Cona 50c! BOek&rstTO Spisal Anton Prve. S lilktai. ltS itranl. — Knjiga ca mlekar Ja la talH|a ▼ anlohen. Tr na 50e! Knjigarna Slovenic Publishing Go. 216 W. 18th St., New York ll! V PESMARICI so vkijaCrne »Wrte slovenske pesmi: 1. Pofloknlc« — motkt ibf>r s hirt. ton nmMp»»nin 2. Pozrtrav — mo#kl zbor I. I^hko niC — moflkl zbor 4. Otf'Ukl xvon — metari zt»'>r I. Pomladnska — mrl^nl zbor, ■ bariton isnwipevom C t.lra 1. — za »olo «i«t«. molki In meianl zbor 7. I.lfm 11. — za me&anl «bor f. AltAntakl O'lmevl — za moikl In Xen.<»kl zbor. "» bariton «• moap^vom 9. Kantmra tz pftalma 12C — molki itior 10. so^l — za •amr>»p*-ve, meSanl zber In aprrTnlJ«v»nJftixi g1ua-~>vlra Paalm — »i iamospe*e, m»-•ant zbor In «r>remtj»-*anj« ■lasovira aH orcai 11 CENA SAMI) 50 centov KOMAD To m konerrtn? pesnil a mo&fae In mešane zborr. katrrr je ugla»-bil in t samozaložbi irdal MA-TEJ L. HOI3IAR. orcaniat in perovodja pri n. Vidu, flrire-land. Ohio. 1923. Nantfite to zbirko pri: KNJIGARNI SI.OVr.NIC ri'HI^ COMPANY 2ir> W^st 18th Street New York 11. X. Y. Jugoslovanski pomožni odbor v Amerik!. — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebnie podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako najno potrebno delo v pomoč našim v domovini. t32f* SPISANA V ANGLEŠČINI -^tl VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Garden ENCYCLOPEDIA Gena knjige: DR. D. S. DIBICH Antor Plare AM t M 8L) ' New York Naapr«it| Wl Telefoni * V urada Na Uradne are: ORai COetoea 3 »l< Damo od 10 — 1 Ob re^erib 3 — 7 z velikim n^poliom učila slo-|n*i. T>n. v mladini je bo dočno«t in teara v polni meri zaveda poppa SimoiŠera. Zato ot.ioei Asaj deloma prinee slo-ven^kesra jpzika. J^otos s=o ho podalo na odru S. K. TVoma tudi božičnieo z nun dint) — ik'othm Slovenske šole R. X. TVima. pod režijo £C.*pe Sinvereeve in ?ieer v nedeljo 24. deeembra. ki je že rozorvirano. Važno je, da ima-to vsi la dan v mislih in da so udeležite predstave, ker s toni da^te vo-plje mladini do nadaljnosra pouka in otbenem pomairato do finanenega nspo-ha prireditve, od katmeera je odvisna Slovenska sola SXD. Stariši, ako hočete, da bodo imamo vsi, -ki poznamo njene znali Vaši otroci slovensko. NOVA IZDAJA ' Hammondov B V E T O V I I A T L A B V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvali. Cena 50 centov Naročite pri: "GLASU NARODA/', 216 -West Ittb Street, New York 11, IT Y. Združeni narodi potre huje jo ves odvisni ii-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT Pripravite se za to delo že sedaj! V UČNI IN TRTE2NI PLATNENI VEZAVI Skoro 1400 strani — 750 Slik Popolni voditelj za vali vojni vrt. Paptln vsaka vaaka straa, NOVE mavt ■arih Ilustracij! EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA za domaČo potrebo! NI« vflaaMb bese« — vse je Tukaj je f ml sami knjffl VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 19.0M člankov vam podrobna »»Jasni vae e vrtnarstvo, a sadilvl In sejanja. • gnojenja In eekrblvrt*. Najnovejše p a Jo VRTNA SWT V O BREZ ZEMLJE; nova lalada *a nnICevanjo ftkodljlveev. rojenje divjih rastlin, nove sestavim evetllel — Abeeedna kazala vam pava tak*J. kar iente. Prirejena sa vaaka paatkja v Združenih driarah. n vsaka semljs la vaaka sezona. Ta knjit* Je oredll E. L. D -SET-MOUR. B. S. A^ pasnana aseba v vrtnarstvo, ki ga eenlja vrtnarski la-flfaUL KNJIG-ARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. 535348234853482353235348534853232323482348484853532348535323 * .N.iKuUA" FRIDAY, SEPTEMBER 22,1944 VRAAUVUU EL PROKLETfl :: Spisal EMILE RICHEBOURG Iz francoščine prestavil J. L. IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA (Nadaljevanje z 2. str.) služabnikov, članom Tahijeve poraz na Krškem polju, družine pa niso storili nič ža- čal je svojim ljudeui i lega. Khwtje so .še vedno upa- " (126) 44Umiri se, otrok moj, stvar se tiee tvoje pribodnjosti in sreče. Potrebno je, da izveš to skrivnost, da svoje srčeee zopet razveseliš! Kajti sreča je zate tako velika kakor zame! — Poslušaj me! Ti veš da je imel Jacques Mellier hčerko?" 4'Da, Lucilo." 4 4 Na ta Lueila je 'bila veselje in ponos svojega pčeta. . Tn pripovedoval ji je nadalje: počasno, jasno, razločno. Mlada deklica ga je trepetaje poslušala; bila je polna sočutja, usmiljenja in bojazni, potem polna nadeje, polna čudenja, polna ganotja, ter vsa srečna in sanjava nad toliko iznenado! Pripovedoval ji je o Luciji, o vrlem Jeanu Rena udu. o činu Mellerovem ter o plemeniti žrtvi hvaležnega volčjega ubijalca; pripovedoval ji je o otroku Lueilinem, o malem Leonu; kako jo je ž njim že pred leti zaročil, in kako je zdaj zopet prišel, in, da je to mož, katerega ona ljubi in kateremu bode tudi žena. In dočim je mlada deklica srčno jokala, ji je pripovedoval, da je njen nedolžni plemeniti oče bil iz ječe, pu-sčen. da sedaj titkaj biva, da je — Mardocbe! . . . Ko Rouvenat pride tako daleč s svojo pripovedjo, od pro hO sobina vrata, in tu je sta.1—-Mardocbe. Blanche vsa srečna zakriči ter se vrže v naročje svojega očeta ! . . Rouvenat ju radosten zapusti, stopi nizdolu po stopnicah ter smehljaje se, reče sam pri sebi: *'I>va sta zdaj srečna. Zdaj pride vrsta tki druge*" StopivŠi na dvorišče, najde tam Melliera. vrni vsega se s polja. Mellier je bil šel mimo starega vodnjaka, ki so vanj na stil i že pet vozov kamenja. *'Tedaj si se odločil, da zasuješ ovčarski vodnjak t" povpraša Mellier Kouvenata. "SSi li to opazi J !" "Da." "Odkod jemlješ materija! za to!" 41 Iz Civrva. Zidovje je hišice .Jean Renaudove." Mtari Mellier je hiši iznemwien. *4Ted!aj daš obnavljati hišieo?" 41V treh tednih bode bas tako prijazno stala, kakor nekdaj." 4 4 Kaj pomen j a to, Pierre?" povpraša Mellier .ganjen. 4,Mari misli Blanche zapustiti pristavo!" 4'Tega ne misli?" ^ 4 4 Za kaj torej zopet zidaš hišico." ' x "Blanche tako žedi." ' f 44<"'emu li?" Nadeje se. da se .Tean Renaud vrne." Uhožica!'' zammdja Mellier zmajaje z glavo. Tudi jaz sem nekdaj imel to nado; a davno že sem jo opustil, ka-kor t.idi nimam več upanja, da bi zopet kdiaj videl ubogo svojo Lucijo. Ah, ostri Bog me pusti izprazniti kelib do dna. Zaslužim to, a trdo je, Pierre, trdo! Zakaj morajo nedolžniki trpeti za krivce? . . . Ba.š. ko sem šel preko polja, je leteJa vrana uad mojo glavo ter žalostno zakrokala. Ali ni to lahko znamenje? ..." "Vraža!" " i "Ne, ne. Pierre, jaz čutim, da umrem in to, ne da ibi prej videl hčerko svojo, ne dft bi položil tresoče svoje roke na glavo njenega sina! Kako lep je svet in 'kako tožno je v moji duši! Kako bogata so moja polja! Vse raste, cvete, zori. uspeva. Blagoslov božji in pridne tvoje roke so naredite moje posestvo najlepše in najnujnejše v deželi. Ato, in jaz, jaz stojim kraj groba! V kake roke, Pierre, pride za nami vsemi, ta le pota, tvoje delo in moje imetje?" ^ "Mislim, da pride v prave!" ( • . f "Ti upaš še zimerom?" g ! "Bolj se ka-lkor kdaj! . . ," * ' "Kaj mi praviš! Tvoje oči žarijo! Pierre, ti kaj veš?" 41 In kako še!" Obraz Mellierov -se razvedri. * ^ t 44 Kaj ve«š, Pierre, kaj veš? Govori, goivori!" ^ "Jut ri, Jacques, še predno napoči d!ajn, "bodem že na potu v Pariz." "Moja hči je v Parizu?!" klikne Me-llier. "Ona? Ne! A Leon Mellier, njen sin. No, kaj praviš, stari Jacques? Ali niseni imel prav? Sreča se ti zopet smeje!" "In Lucija!" ' . "tZa zdaj sem na,še4 samo njega. Zadovolji se s tem ter li, da* bodo s kraljevo pomočjo dobili pravico in so poslali na Dunaj posebno deputacijo. Tahi ye znal preplašiti hrva&ki sabor in začetek leta 1573 je bil sprejet v saboru Tahijev predlog, da se morajo uporniki kot izdajalci domovine s silo .kaznovati. Nespravljivo stališče hrvaške gospode je dalo prav radikalnemu krilu kmečkega gibanja, ki je zahtevalo načelen boj zoper ves tedanji družab ni red. Začela se je prva "se-ljačka buna" — kmečka vojska, -ki ni tšla zoper Taliija ampak zoper gospodo sploh a se je že dolgo pripravljala, kaže njena dobro organizacija. Najprej so si kmetje v Rtubici izvolili svojo vlado, v kateii so bili Matija f»ubec, Ivan Pasa-nec in Ivan i\fogaič. Za vojaškega poveljnika pa je bil izbran Tlija Gregorič, doma blizu Metlike. Ta je bil turški ujetnik in Kil celo v Carigradu in se je razumel na vojskovanje. Irporniki so svoji zvezi dali ime "Moška punfa ali Pnnitarija". Tmcli so tudi sivoj program, ki je bil bolj daleko-*ežen kot pri prejšnjih uporih. Xi jim šlo i- an to za gospo svojimi čez Sotlo in prodiral milno Dobrne do Brežic, prisilil k predaji Krško in Rajhen-burg. Žal so kmetje 5. februarja na Krhkem polju doživeli prvi poraz. Uskoki se jim namreč niso ,pridružili in uskoški poveljnik Jožef Thnrn je s 500 Uskoki iTazibil del kmečke vojske na Krškem polju. Drugi dan pa je podban Gašpar A.la-pič potolkel kmete pri Kere-stinen. R tem je bil odpof kmetov na desnem bregu Save zlomljen. Medtem je Grefrorič prodrl zahvali Boga!" / t 44Imaš prav! Tu potiplji, kako mi bije srce! O, kako ven tiar človeku dobro de veselje, nada! Meni se zdi, kakor da sem prerojen! . . Rouvenat se je radoval MeDierovega vesela. Ni mu pa hotel vse^ra naenkrat povedati, iu tako mu je zamolčal o Jeanu Renaudu in to, dta Blanche vse ve . . vse!" Zvečer zmenijo se Rouvenat, Blanche in Mardodhe, da poslednji ee zamolči pravo svoje ime ter še dalje i*ra vic*go beračevo. In v tem času. ko bode Roovenat na potovanju, bo Jean Renaud apal v ovčarski hiči, da mu bode hčerka bližje. A o»h treh^poljufci Rouvenat Blanche, a Jac- <|uesu MeHieru atkue rok«;"potem stopi v vosa, ki ga je imel odpeljati v Saint lima. Tam najame drug voz, ki ga popelje ▼ VeeouL ^ j ^ Zamol-nesrečo, s,prennenil tudi pivoten načrt in krenil, namesto proti Celju, čez Lisco in Jnrkloster proti Planini. Kmete v teh krajih je najprej preplavila noviea. da prihajajo Turki, zatem pa jim je vzel pogum poraz pri Krškem polju, za katerega so šele izvedeli. Zato je Gre gori č pohitel nazaj na Hrvatsko. — Dne S. februarja je prišel že do Sv. Petra pod Kmušper-kom, kjer ga je napadla kn .Turja Schrattenbacha, in ga premagala. Gregorič je :sicei u«šel, a je bil kasneje ujet na Hrvaškem. Glavni del kmečke vojske v Zagorju pa je napadel 9. februarja podban Alapič s plemiško vojsko, ojačeno z redno ban-*ko vojsko. Tn»el je 5000 mož in it ud i- konjenico. Kmec.ka vojska, zbrana na Stubiškem polju, je štela sicer SOOO do 10 tisoč mož, toda bila je slabo oborožena. Kmetje so ;se dobi o držali, vendar konjenici niso bili ko?. Vsi, ki niso mogli zbežati. so bili pobiti ali pa ujeti. Ujetnike so seveda brez usmiljenja pobesili kar na najbližje drevje ali hiše. Po sodobnih virih je na bojišču obležalo 4 do f) tiisoč ljudi. Tudi Mogaič je padel. Gubec in Psa-nec pa sta bila ujeta in odgna-na v Zagreb. Žalostna je bila usoda voditeljev tega velikega upora. — (iiegorič je ibil eno leto zaprt na Dunaju, kjer so ga mučili in končno usmrtili. Za Matijo Gubca, ki se je po trditvi plenilcev, proglasil za kmečkega kralja, je ban Draškovič pi odlagal kazen kronanja z razbeljeno železno krono. Po izročilu naj bi se bilo to kronanje izvršilo na Markovem trgu — sedaj trg St. Radiča — v Zagrebu. Rajni zgodovinar Sišič pa je ugotovil, da je bilo drugače. Gubca so pripeljali v Zagreb na po-tno nedeljo 15. februarja. Dali so mu na glavo razjarjeno iz žim golega. Spremljali so ga rablji na morišče — blizu sedanje Streljane —, kjer so gn razče tvorili. 1 Za ten> uporom je v naslednjih stoletjih bilo iše nekaj manjših uporov, vendar pa je razvoj časa isam rahljal vezi. s katerimi so bili kmetje privezani ob arra^čine. Po=el>en v,pliv je i mola francoska resolucija in v naših deželah leta 1848. Zadnje ostanke fevdalnega gospostva pa je pomedla agrarna reformia r»o letu 1918. Tako ico z nastankom narodne jugoslovanske države izginili tudi zadnji sledovi vzrok m*, ki so neko? pritirali sol venskega in hrvaškega lmveta tako daleč, da ie z orožjem v roki hotel "CASANOVA BROWN" V RADIO CITY Prizor iz zaifimive ljubezenske drame, silne in zapeljive šalo igre "Casanova Brown", v kateri nastopajo Gary Cooper. Teresa Wright in Frank Morgan, Anita Louise in briljanten zbor. Ta prikupljiv film je sledil filmu ''Dragon Seed" Radio City Music Hall. Xa odru bo kot vedno krasna predstava. UNIČEVANJE SADNIH ŠKODLJIVCEV Škodljivci na sadnem drevju se redno vsak mesec pojavljajo, zato mora biti skrben sadjar vedno pripravljen, da jih zatira. Pomladi po cvetju ise pojavljajo zlasti razne gli\iča- hruškali. Plesen se navadno pojavi takoj, ko drevje ozeleni. Na listih in mladih pogan-kih se ^pojavi neka l>ela previa ka. ki izgleda, kakor bi bi-ii z moko posuti. Rast preneha st-e bolezni. Nevarni so te vr- in višički zakrknejo. Tudi cve- ste zajedavci na listih, ker zahtevajo največ truda in napravi jajo več stroškov, kakor zatiranje drugih zajedavcev. AFed najnevarnejše glivičasie zajeda vce prištevamo škrlup ali fuzikladij, ki j«1 Škodljive.e jablan in hrušk, naseli ;so pa tudi na črešnjali in višnjah. O-škoduje liste in plod, na luu-š-kah pa t ml i miladice. Xa gornji strani listov so pojavijo črnikaste lise, ki so zajedajo v tkanino. Liso sr> vedno večje da listje odiurje in še poleti odpade. Tako postanejo- sadna drevesa že inesooa julija gola. Kakor liste in mlade pogan-ke napada škrlup tudi plodove. Kakor na listih, nastanejo tudi na plodovih rjave liso, ki es pozneje spremene v kraste in koža razpoka.. Drugi zelo isikQdljivi za jed a-vcc jo plesen na jablanih in tje ta škodljivec napada in u-hičuje. Poleg navedenih je Še več drugih zajedavcev to vrste, ki pa n>o tako nevarni in se uničujejo z .istimi sredstvi. Za zatiranje teh škodljivcev je zlasti mesec maj. Zato naj ima sadjar v maju vodno pripravljeno škropilnico. Škropilo pa NOVA ZANIMIVA DRAMA "DOUBLE IDEMNITY " v kateri nastopajo fkkd barbara MarMIKHAV STANWIC'K EDWARl) (J. ROBINSON Povest nesvete ljubezni! INi'if^. v«-lik r»s»-lmt nastop SKSTUF. ADXRKWS. TIip Top "rrio i »f t lie Nation 1'oselM-j š.-: MITeHKI.I. AYUKS in iijejr<»v:i CHS jra jih nnieimo je potrebno namazati deblo in debla veje z 20—30'r arborinom. Večkrat se v maju pokaže 1udi monilia. zlasti na Tejah r.:ešenj in vi-en j. napada pa tudi nezrele y>lool s planine * Barbara Polica tse^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-fcarmoniko za $1. Po 25c komad Moje dekle je še mlada Barbara polka Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. Sli W. 18tb Street New York II. N. ¥.