GLASNIK MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO BULLETIN DE L’ASSOCIATIQN DU MUSEE DE SLOVENIE LETNIK a ZVEZEK ANNEE CAHIER ZGODOVINSKA SEKCIJA SECTION HISTORIQUE S SODELOVANJEM ČLANOV UPRAVE ZGODOVINSKE SEKCIJE UREDIL DR. JOSIP MAL LJUBLJANA 1930 P. n. članom! Spremenjena društvena pravila, ki jih je kr. banska uprava Dravske banovine s svojim odlokom z dne 30. marca 1930, II. No. 10372, potrdila, določajo med drugim v § 13, da je izrazito strokovno delo poverjeno sekcijskim upravam, ki se ustanavljajo s sklepom občnega zbora. V področje sekcijskih uprav spada predvsem tudi izdajanje, publikacij. V upravo zgodovinske sekcije (ki se je doslej osnovala poleg prirodoslovne) so bili izvoljeni naslednji člani: univ. prof. Milko Kos (predsednik), dr. Fr. Zvvitter (tajnik), dr^2 Melita Pivec-Stele (blagajničarka), prof. Silvo Kranjec, ravnatelj dr. Jos. Mal, univ. prof. J. Polec, univ. prof. Bald. Saria in prof. dr. Jos. Žontar. Društveni odbor (predsednik: dr. Rud. Andrejka) je določil letno članarino za vsako sekcijo 30 Din, za kar prejemajo člani brezplačno redne publikacije dotične sekcije. Te bodo torej izhajale odslej naprej ločeno za vsako sekcijo posebej. Vsakdo pa more biti sočasno tudi član druge sekcije, ako plača zanjo predpisano članarino. Kdor želi torej kot redni član prejemati izdanja obeli sekcij, mora plačati letne udnine 60 Din. Zgodovinska sekcija je obdržala za svoje redno periodično izdanje dosedanje ime lista, kakor tudi njegovo zunanjo obliko in notranjo razdelitev. Ako kdo p. n. članov kljub pozivu doslej še ni prijavil društvenemu odboru, h kateri sekciji želi pripadati, odn. da želi sodelovati v obeh, naj to javi takoj odboru. Če mu je bil poslan „Glasnik“ sekcije, ki ji ne želi pripadati, naj časopis vrne ter obenem sporoči, da želi prejemati le publikacije druge sekcije. S tem prihrani član stroške sebi, ker bi ga inače društvo terjalo za članarino za sekcijo „Glasnika“, ki ga je obdržal, prihrani pa stroške tudi društvu, da ne tiska svojega glasila brez potrebe v preveliki nakladi. Vse člane prosimo ob tej priložnosti, da poravnajo vso zaostalo članarino. Za leto 1921—23 je znašala članarina skupaj 25 Din, za leto 1924/25 skupaj 25 Din, za 1926, 1927, 1928, 1929 po 25 Din, za leto 1930 pa 30 Din. Toliko v vednost onim članom, ki so že več let dolžni članarino. Ako ste morda priloženo položnico poštne hranilnice založili, porabite položnice (golce), ki jih dobite na vsaki pošti ter jih primerno izpolnite. Naš račun pri poštni hranilnici ima št. 10.773 in naslov: Muzejsko društvo za Slovenijo, Ljubljana. Uredništvo in upravništvo Glasnika zgodovinske sekcije je v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 24 (Narodni muzej). Za vsebino in obliko so odgovorni pisatelji. — Ponatiskovati ali prevajali v Glasniku objavljene spise in slike je dovoljeno samo s pritrditvijo pisatelja in odbora ter z navedbo vira. Redakcija zaključena 31. januarja 1931. Izšlo 14. marca 1931. GLASNIK MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO BULLETIN DE UASSOCIATION DU MUSEE DE SLOVENIE LETNIK 1/1 ZVEZEK ANNEE '• l."4. CAHIER ZGODOVINSKA SEKCIJA SECTION HISTORIQUE S SODELOVANJEM ČLANOV UPRAVE ZGODOVINSKE SEKCIJE UREDIL DR. JOSIP MAL LJUBLJANA 1930 14551 6V'°- ok)ol 'i §o KAZALO INDEX Razprave Saria, dr. Bald., Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Ma-lenci. Ložar, dr. Rajko, Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928-1930. Luschin-Ebengreuth Arnold, Die Frei-herren von Raigersfeld. Pivec-Stele, dr. Melita, Pisma grofa Antona Auersperga Karlu Dežmanu. Zapiski Župan Tomo, čebelar Anton Janša in njegova sorodovina. Vrhovnik Iv. Gostilne v župniščih. Žontar, dr. Jos., Sistematska dela iz pravne zgodovine Slovencev. Dissertations — Second compte-rendu provisoire des fouilles a Gradišče preš de Vel. Malenca. 5—12 — Compte-rendu du travail archeolo-gique du Musee national de Ljubljana de 1928 a 1930. 13-35 — Les barons de Raigersfeld. 36—42 — Lfttres du comte Antoine Auersperg a Charles Dežman. 43—71 Melanges — L’ apiculteur Antoine Janša et sa 72—78 parente. — Auberges aux presbyteres. 78— 83 — Travaux systemathiques concernant l’histoire du droit des Slovenes. 83—84 Slovstvo — Chronique des livres J. Bayer, Die Olschevvakultur, eine neue Fazies des Schmalklingenkulturkreises 85 in Europa. (R. Ložar.) J. C. Gross, Die palaolitische Jiigerstation in der Potočnikhohle auf der Uscho\va in den Kara\vanken. (B. Saria.) 85 Germania Romana, Ein Bilderatlas. (B. Saria.) 85—86 Dr. G. Rodenvvaldt, Neue deutsche Ausgrabungen (R. Ložar.) 86 — 87 šišičev zbornik. (Dr. Jos. Žontar.) 87—90 Jakob, Dr. Georg, Belsazar Hacquet: Leben und Werke. (J. Mal.) 90 Malyusz Elemčr, Sandor Lipot foherceg nador iratai. (J Mal.) 90—91 Domanovszky Sando r, Jozsef nador iratai I., II. (J. Mal.) 91 Miskolc*)' Gyula, A horvat-kerdes tortenete es iromanyai a rendi allam koraban. I., II. (J. Mal.) Thim, dr. Jozsef, A magyarorszagi 1848—49-ki szerb folkeles tortenete. II. (J. Mal.) Szeklii (Jviila. Iratok a magyar allamnyelv kerdesenek tiirtenetehez 1790—1848. (J. Mal.) Steier Lajos, Beniczky Lajos. Visszaemlekezesei es jelentesei az 1848—49-ki szabadsagharcrol es a tot mozgalomrol. (J. Mal.) Hajnal Istvan, A. Kossuth-emigracio Torokorszagban. I. (J. Mal.) hukinich, dr. Iinrc, Auer Janos Ferdinand naploja 1664. (J. Mal.) Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenci. Univ. prof. dr. Balduin Saida. Resume. Der Verfasser gibt hier den z\veiten vorlaufigen Bericht liber seine Grabungen auf dem Gradišče von Vel. Malenca an der Gurkmiindung bei Brežice (vgl. Glasnik X, 1929, 11 ff). Die Grabungen fanden im Laufe des Monats September 1930 statt. Das Hauptaugenmerk \var in diesem Jahre darauf gerichtet, den bei der ersten Grabung nicht untersuchten Teil der spiitromischen Lagermauern aufzudecken und deren Lauf festzustellen, also die Westfront und den grossten Teil der Nordfront. Dazu kamen dann noch einige im Vorjahre nicht zum Abschluss gelangte Einzelunter-suchungen, namentlich am Siidtor. Die Westfront ist gelegentlich der Anlage von Stein-briichen zum grossten Teile zerstort \vorden. Turine finden sicli hier keine. Probe-grabungen im Innern ergaben ausser der bereits im Vorjahre aufgedeckten Kirche keinerlei Bauten aus festem Material. Von besonderer Bedeutung war die vollstandige Freilegung des Sudtores. Es zeigte sich namlich, dass dieses seine nachsten Parallelen in den Toren von Emona hat. Nun fanden sich aber in Emona zwei Fragmente einer Bauinschrift, die von einem Mauerbau im J. 14, bez\v. 15 sprechen (CIL III 10768 und JFA VII, 1913, 195 ff). Der Verf. nimmt an, dass sich diese Fragmente auf einen alteren Mauerbau beziehen, die heute zum Teil noch erhaltene Mauer von Emona jedoch spatantik ist und demselben Befestigungssystem angehort, wie Malenca und die Karst-sperren. Die im Glasnik X, 11 und 14 erivfihnte Weihung an die karthagische Caelestis bietet den Beinamen Dea Coryphea, \vas hiemit richtiggestellt \vird. Wahrend der Grabungen wurde von seiten des Militargeographischen Instituts eine Detailaufnahme des Grabungsterrains vorgenommen, \vofiir dem Kommandanten des Instituts, Hr. General Steva Boškovič, sowie dem Adjutanten, Hr. Oberstl. Miloš Šodolac zu danken ist. Izkopavanja na važni pred- in zgodnjezgodovinski utrdbi v Vel. Malenci, ki so prinesla v prejšnjem letu tako važne rezultate,1 so se nadaljevala v septembru 1930. Ker je bila to leto na razpolago le majhna dotacija, so trajala le razmeroma malo časa. Kot asistent se jih je udeleževal v tem letu g. prof. Franjo Baš z Državnega moškega učiteljišča v Mariboru. Posebno zahvalo smo v tem letu dolžni g. generalu Stevi Boškoviču, komandantu Vojno-geografskega instituta v Beogradu. S popolnim razumevanjem pomena izkopavanj je na postrežljiv način dovolil, da se je celotni teren izkopavanja posnel kartografsko od Vojno-geografskega instituta. G. podpolkovnik Miloš Šodolac, adjutant instituta, se je osebno podvrgel tej težavni nalogi in izvršil v kratkem času v vsakem oziru odlično terensko skico v merilu katastrske karte (1:2500). Tudi njemu naj bo izrečena na tem mestu najprisrčnejša zahvala. Ta karta, ki je izvršena v več barvah, podobno novim specijalkam, bo pa objavljena šele v definitivni publikaciji. Glavna pozornost tega leta je bila posvečena ostalemu delu pozno-antičnega ozidja tabora in ugotovitvi njegovega poteka. Razen tega je bilo 1 Prim. Glasnik X (1929), 11 sl. treba izvršiti še nekatera v prejšnjem letu nedokončana samostojna razis-kavanja v že presekanih odsekih zidu. Ta program smo mogli popolnoma izvršiti. Edino odkritje in konzerviranje zapadnih vrat, katerih talni načrt je sicer že ugotovljen, smo morali tudi to leto opustiti, ker pogajanja za nakup dotičnega zemljišča za časa izkopavanj še niso prišla do nobenega zaključka. S pomočjo primerne financialne podpore od strani kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani smo pa mogli v zadnjem času zemljišče kupiti, za kar je tu treba izreči najiskrenejšo zahvalo. Za ljubeznivo posredovanje pri posestnikih J. Pangerčiču in A. Kolarju smo dolžni zahvalo g. kaplanu Tomazinu iz Cerkelj. Zemljišče je prešlo v last in upravo ljubljanskega Narodnega muzeja. Kar zadeva izkopavanja sama, je bilo treba v tem letu najprej ugotoviti severovzhodni ogel tabora, katerega v prejšnjem letu nismo našli. Ker je teren na tem mestu očitoval majhen pomol, se je dalo domnevati, da se nahaja tu kaka izpahnjena bastija ali stolp. Kopanje pa je pokazalo, da ni niti enega niti drugega, nasprotno, da se stikata vzhodni in severni zid tu v topem kotu. Zidovi sami tu niso več ohranjeni, možno jih je pa ugotoviti po fundamentnih jarkih. Razločno je tudi videti, da je severni zid slabejši od južnovzhodnega. To je tudi razumljivo, ker je teren tu enako kakor na zapadni strani strmo odsekan in je bilo manj potreba umetne utrdbe nego na jugovzhodu. Zaradi tega tudi nismo odkrili pri severnem in zahodnem zidu še nobenih sledov hallstattskega gradišča, da ne omenjamo majhnega preprostega okopa. Pravi okop sega do severovzhodnega ogla in sicer leži tu 3—5 metrov za poznoantičnim zidom proti notranjščini tabora. Nadalje smo v poslednji kampanji nadaljevali raziskavanje južnih vrat, katerih v prejšnjem letu nismo mogli odkriti, ker poljski pridelki še niso bili spravljeni.2 Južna vrata ali natančneje povedano južnovzhodna vrata so mnogo slabše ohranjena kakor zapadna. V notranjščini tabora so zidovi deloma do temeljev odstranjeni. Vendar smo mogli natančno ugotoviti celotno napravo. Vrata se po uredbi v splošnem strinjajo z zapad-nimi, a stoje med dvema ven izpahnjenima stolpoma. Te smo odkrili že I. 1929. Kakor je bilo omenjeno v prvem poročilu, str. 14, flankirajo zapadna vrata na obeh straneh kratki, 1-50 metra dolgi izpahi zidov, ki štrle iz ozidja. Ti so bili pri južnih vratih nepotrebni, ker le-ta flankira dvoje stolpov. V notranjščini so se nahajale na obeh straneh vhodne poti enake ozke kasarne ali boljše stražarnice, kakor na zapadu, dimenzije so pa v toliko različne, da je tu eden izmed prostorov širši. Vzhodni prostor ima povprečno notranjo širino 1-50 metra pri 3-10—3-20 m dolžine, zapadni prostor pri 2—2-5 m notranje širine dolžino od 3 05—3-10 m. Dohodi k tem stražnicam so obrnjeni k vhodni poti. Zidovi teh prigradb niso tako globoko fundirani, kakor močnejši zidovi zunanjščine. Praga, sestoječega iz velikih skladov ali velikih stranskih kvadrov, kakor na zapadnih vratih, pri južnih vratih ni bilo. Sklade so najbrže odnesli kmetje v teku stoletij. Da pa so se prvotno tu nahajali, kaže še danes ohranjena fundamentacija (majhen lomljenec z ometom iz malte, kateri tvori zgoraj ravno ploskev, ki je nosila velike plošče). Okrog vrat, proti notranjščini tabora, smo ugotovili plast drobnega gramoza, ki je bila izredno trda; okrog obzidja je torej morala biti speljana cesta. Pod njo je ležala temnejša hallstattska plast, v kateri se je nahajalo nekaj črepinj. Kar se tiče ceste, vodeče skozi vrata, se je pri prerezu nad središčem vrat dalo ugotoviti, da je bila zelo izbočena. Kakor sem omenil že v 1. poročilu st. 16, izvira ta naprava iz druge periode poznorimske ■ Prim. nepopolni načrt: Glasnik, X, 15 sl. II 3. utrdbe; zdi se, da v prvi tu ni bilo nobenih vrat, ker starejše ozidje teče brez presledka pod vrati in ni videti nobenih sledov starejših vrat. V bližini vrat ni bilo nobenih sledov okopa. Ta je torej ležal zunaj obzidja in je bil pri zgradbi vrat podrt. Zato pa je globlje kopanje v notranjščini ene izmed obeh stražarnic, in sicer vzhodne, pokazalo, da se nahaja pod 0-10 ni debelo glinasto plastjo ilovice, katera je tvorila rimska tla, 1-10 m debela hallstattska kulturna plast s številnimi črepinjami. Lani nismo našli pri južnih vratih nobenih napisov. 751etna posestnica polja, na katerem se nahaja severni del vrat, ga. Vogrin, je pa pripovedovala, da sta se tu našla v njeni mladosti dva napisna kamna, od katerih da je eden vzidan v hiši Pangeršič v Vel. Malenci. Bil bi to torej napis CIL III 3920. Ta pripoved pa temelji na pomoti, ker se ne strinja s podatki v CIL, po katerih je bil najden Luna-napis »ad ecclesiam«. Nekatera dopolnila v prejšnjem letu najdenega napisa Coryphaea-Caelestis glej na koncu tega poročila. Nadaljnja naloga lanskega leta je bila raziskava severne in zahodne fronte, kolikor ni bila odkrita že v prejšnjem letu. Pričeli smo neposredno na severu ob zapadnih vratih s proti severu speljanim obzidjem. Le-to poteka v debelini 165 m še 13 m daleč proti severu in tam preneha. Ob previsu so še določno vidne lomne ploskve. Tu se nahaja star kamnolom. Kdaj je bil odkrit, je neznano, vendar pa v franciscejskem katastru odnosno v njegovi zadnji reambulaciji iz 1. 1869. še ni zaznamovan, pač pa v danes še veljavnem katastru iz 1. 1902. Obzidje je bilo torej bržkone razrušeno šele pred 50 leti ob napravi imenovanega kamnoloma. Izginila je skoro vsa zapadna fronta. Različni poskusni rovi na parcelah 267, 268, 269, 270 in 259 niso prinesli nikakih sledov zidovja. Čisto na zapadu, blizu zadnjega ohranjenega kosa zidu, smo našli pod črno njivsko prstjo 10 cm debelo plast gramoza, slično kakor pri južnih vratih, katera izvira pač od ceste, speljane ob notranjščini obzidja. Njivska prst neposredno nad plastjo gramoza je bila pomešana z redkimi kosi opeke. Majhen poskusni rov na močnejšem pomolu parcele 269 (posestnik Pangeršič) je vseboval v zgornji, še iz časov kamnoloma izvirajoči plasti sledove ometa. Zid je moral torej nekoč biti speljan v njegovi bližini. Še jasnejše se je to pokazalo na strmem pobočju nad hišo mizarja Lopatiča. Pozorni vsled tega, da bi se tu dalo morda videti še zid, čigar velik del je že propadel, smo napravili poskusno zarezo. Kmalu pa se je pokazalo, da je tudi tu zid postal žrtev kamnoloma. Dejansko še tam ohranjeni kos zidu je bil le velik navznoter prevrnjen blok, ki ga je prinesel s seboj plaz zemlje. Ležal je na goli zemlji v sekundarnem položaju. Šele neposredno severno od parcelne meje Muster-Martin Košar, okrog 80 m južno od mesta, kjer zavije zid proti vzhodu, so se zopet pokazali zadnji ostanki fundamenta obzidja: nepravilni lomljenci, pomešani z drobnim gramozom, toda brez ometa. Fundament obzidja je namreč tvorila čisto spodaj 0-50—0 55 m debela plast lomljencev, ki leže sredi čisto drobnega gramoza in surovega peska. Šele nad tem se je nahajal z ometom izdelani zid. Na mestih, kjer je bil zid v teku stoletij razrušen in odstranjen, se dajo spoznati vsaj fundamentne jame z drobnim gramozom. Od tu dalje smo mogli zasledovati zid zopet v vseh od nas izvršenih zarezah. Dočim smo najprej mogli ugotoviti le fundamentni jarek, je bila ohranjenost proti vzhodu vedno boljša, našel se je tudi stoječ zid, ki je bil ponekod, kar je čudno, širši nego fundament. Nikjer pa nismo našli stolpov. Edini, že prejšnje leto ugotovljeni stolp celotne zapadne in severne fronte je imel svoj poseben smoter. Stal je nedaleč od mesta, kjer zavije dotlej približno v severni smeri potekajoči zid v loku proti vzhodu, torej na najsevernejši, oziroma prehodu čez Krko najbližji točki. V svrho dopolnila lanskih izkopavanj smo odkrili še vrsto stolpov na južni strani in na zapadni strani južno od zapadnih vrat. Domnevali smo jih sicer tu že prejšnje leto, nismo pa mogli pričeti izkopavanj. Tako smo vzhodno od južnih vrat našli še en stolp in južno od zapadnih vrat dva. Pri enem izmed poslednjih so še ohranjeni temeljni zidovi, dočim se je pri drugem vnanja fronta o priliki izrabljanja tu nahajajočega se kamnoloma zrušila. Žrtev kamnoloma je postala deloma tudi zunanja polovica ozidja. Število stolpov med zapadnimi vrati in vzhodnim oglom znaša torej 14. Razločno se tudi vidi, da so bili stolpi v približni medsebojni razdalji 35—40 m. Med njimi so bili zgrajeni kontraforti, od katerih smo tudi našli nekaj novih. Da so bili sezidani naknadno, je razvidno iz tega, da niso v nobeni zvezi z ozidjem tabora. Tudi nimajo kontraforti globokih temeljev, nego počivajo na nivoju rimskega tabora. Služili so torej pač le tej svrhi, da so ojačevali zid tabora. Da pa na njih ni bilo lesenega hodnika, se razvidi iz tega, da eden izmed kontrafortov jasno konvergira navzgor, da je torej zid bil v smeri navzgor ožji. V notranjščini smo o priliki zadnjih izkopavanj napravili le nekaj poizkusnih rovov. Rimskih zgradb tudi to pot nismo našli. Ker so tudi najdeni predmeti z izjemo ostankov edinega pri južnih vratih najdenega poznoantičnega lonca samo hallstattske črepinje, moramo domnevati, da so se nahajale v taboru Malenci samo lesene barake.3 Edino cerkev, ki je bila sicer precej skromna, je bila sezidana v trdnejšem materialu. O tej cerkvi naj naknadno pripomnimo, da prečni zid pač ni delil glavne ladje in narteksa, nego presbiterij in glavno ladjo. Docela sličen talni načrt je prišel sedaj na dan o priliki izkopavanj poznoantičnih utrdb v Čukru (Dalmacija), kakor mi je prijazno sporočil ob priliki g. arh. Ejnar Dyggve. Po zaključku raziskovanja obzidja — nekateri zarezi so še potrebni, totfa slike ne bodo več bistveno spremenili — moremo ugotoviti sledeče: Najstarejši prebivalci gradišča v Vel. Malenci so se naselili na približno trikotniku podobni nezavarovani planici, ki štrli 30 m iznad reke in je tu njej najbližji. Še v hallstattski dobi so ta plato utrdili na ta način, da so daljšo, ob gorovju ležečo južnovzhodno stran trikotnika zavarovali s suhim zidom z ilovnatim ometom. Na severovzhodu, približno južno od cestnega km 509, je bila že v predzgodovinski dobi globoko zarezana soteska, prvotno pač vodna struga, ki je tu tvorila naraven zaključek okopa. Mogoče je, da so jc še poglobili. Na jugozapadu je segal okop pač do pričetka strmine. Na obeh drugih straneh, na severu in zahodu, krepkejša utrdba ni bila potrebna, ker je plato tu strmo odpadal. Tu so bili vidni samo sledovi navadnega nasipa. Ko je bila zgrajena rimska utrdba, ki se je gotovo naslanjala na še obstoječo predzgodovinsko, so napravili enako. Le ogrožena juZnovzhodna fronta je tedaj dobila 2-10 m debel zid, v kesnejši periodi pa v medsebojni razdalji 35—40 m stoječe stolpe in med njimi kontraforte. Na straneh, ki strmo padajo, so zadostovali slabši zidovi debeline 1-65 do 1-80 m. Edini stolp, ki je bil tu postavljen, je imel, kakor omenjeno, posebno nalogo. Iz različnih poskusnih kopanj se je dalo ugotoviti, da se je hallstattska naselbina, od katere smo sicer našli več plasti, razvila na robu planice, dočim je sreda ostala prosta, torej stanje, katero srečamo tudi sicer v pred- s Popolnoma slična so razmerja na kastelih Sv. Jedert na Hrušici in Na hribu pri Vrhniki, kjer so čete stanovale ob priliki svojega zadržka »sub pellibus«, kakor domneva Walter Schmid, XV. Ber. der rom.-germ. Komm., 188. Da so vse te naprave imele posadko samo po potrebi, se mi zdi, da sledi iz Prosp. Chron. 1367 (Mon. Germ. AA 3, 482). Prosper poroča namreč tam, da je Aetius 1. 452 zamudil zadržati udor Atile iz Panonije v Italijo s pomočjo posadke na »clusurae Alpium« (ut ne clusuris quidem Alpium, quibus hostes prohiberi poterant, uteretur). zgodovinskih okopih. Predzgodovinska kulturna plast se razločno odraža kot bolj ali manj krepka, s črepinjami pomešana temna plast, toda to pot se niso dali ugotoviti nikaki talni načrti hiš. Razmere zato na gradišču v Malenci niso ravno ugodne. Tako smo mogli n. pr. letos ugotoviti le na enem mestu jamo ognjišča. * Popolno odkritje južnih vrat je imelo svoj poseben pomen in sicer ne toliko za zgodovino Malence, kolikor za Emono. Pokazalo se je namreč, da imajo vrata v Malenci, posebno južna vrata, svoje najbližje paralele v vratih Emone. Od teh sicer ni dosti ohranjenega, vendar pa moremo ravno na glavnih vratih južne fronte, ki so bila popolnoma odkopana, razločno spoznati talni načrt. Walter Schmid, zaslužni raziskovalec Emone, jih opisuje v Jahrbuch f. Altertumskunde, VII (1913), 77, sledeče: »Das Haupttor der Siidfront, das zum Cardo maximus fiihrte, befand sich an der Strasse G. Die Breite des Tores betrug 5 50 m, die Lange des Tor-ganges 6-30 m. Das Tor war von zwei Mauerstiimpfen gebildet, die an die Turme angrenzten, im Westen 2-70 m, im Osten 2-65 m stark waren. Die nordvvestliche Ecke des ostlichen Absatzes ragte etwas vor und wurde in der spateren Periode ausgebessert... Die Innenvvande des Torganges gingen glatt in die Hohe. Da das Tor stark zerstort war, wurden keine Reste vom Gewolbe gefunden.«3® Schmid sicer domneva, da so bili notranjščina stolpov, kakor tudi pomoli zidu — tako namreč nazivlje on našim stražarnicam odgovarjajoče prigradbe — masivni. Ker so vrata slabo ohranjena, pa ni izključeno, da so i stolpi i omenjeni pomoli imeli notranje prostore, da pa se je zdelo jedro masivno zaradi zidu, ki se je zrušil z vrha. Možno je tudi, da je bil temelj sam masiven, ne pa gornji zid, v katerem se je nahajal vsaj vhod na hodnik. Mere južnih vrat v Emoni se precej ujemajo z južnimi vrati v Malencih. Tudi pri zapadnih vratih se strinjata obe stražarnici na straneh vhoda z onimi v Emoni. V Emoni sta 6-30 m dolgi in 3-65 m, odnosno 2-70 m široki. Pri zapadnih vratih v Malenci sta nekaj krajši, namreč 5 20 m, slično kakor pri tamošnjih južnih vratih in imata širino 2-95 m oziroma 3T0 m. Razlika pa je v napravi teh stražarnic. Dočim so namreč v Malenci zgrajene na v notranjščino tabora obrnjenih straneh stolpov, so v Emoni obrnjene k vhodni poti. Ta razlika je pa precej nepomembna spričo močnih skladnosti. Mestno ozidje emonsko datirajo splošno na podlagi napisa CIL III 10768 in na podlagi po Schmidu najdenega in po Cuntzu, Jahrbuch f. Altkde., VII (1913), 195 ff., publiciranega fragmenta v leto 14 oziroma 15 po Kr. Schmid pripominja glede datacije vrat n. n. m. 76: »Die Tore sind gleichzeitig mit der Mauer in augusteischer Periode angelegt worden; ihre grosse Zahl ist neuerdings ein Beweis, dass Emona im friedlichen Hinterland war. In den Wirren der spateren Kaiserzeit erachtete man es jedoch als ratsam, den Ueberfluss der Maueroffnungen zu vermeiden; man vermauerte mehrere Tore, so bei den Strafien A, B, und F. Das kann nicht zur Zeit des Maximin in Jahre 238 geschehen sein, da die Be-vvohner die Stadt ohne Widerstand preisgaben. Sicherlich geschah es in der zvveiten Halfte des IV. Jahrhunderts, vielleicht im Jahre 352, als Magnentius an Emona voriiber nach Mursa zog, noch vvahrscheinlicher ist es, dafi Maximus bei der Eroberung Emonas im Jahre 388 die Tore vermauern liefi, um sich vor Theodosius besser verteidigen zu konnen.« Da se nanašata oba napisa na neko ozidje iz avgustejskega časa, 3“ Slična so zapadna dekumanska vrata, ki jih je W. Schmid našel na Bleivveisovi cesti. Gl. Jahreshefte d. ost. arch. Inst. XIX/XX (1919), str. 159, sl. 73. ne more biti nobenega dvoma, četudi je v zadnji vrsti ohranjen en M in na starejšem le beseda [de]DERUNT, kar se more komaj drugače spo-polniti kakor m[urum dejderunt. Vprašanje pa je, ako se napisa — kajti gre za dva različna, toda enako glaseča se napisa — nanašata na zgradbo zidu, kakor je ohranjen danes.4 Več znakov govori namreč za to, da je zid v današnji obliki, iz poznoantičnega časa.r' Ne glede na vrata, katera odgovarjajo vratom iz Malence, kakor smo videli, si moremo okrogle ogelne stolpe komaj misliti v avgustejskem času. Tudi zidarska tehnika je tipično poznoantična. S tem pa seveda nečemo zanikati, da je Emona imela že v avgustejskem času svoje ozidje.6 V mirni dobi 1. in 2. stol. nanj pač niso več pazili. Da v 3. stol. ni bilo več obrambe zmožno, razvidimo že iz tega, da je Emono v 1. 238 o priliki prehoda cesarja Maximina Thrax prebivalstvo zapustilo. Herodian, VIII, 1, omenja pri tem pač odprta svetišča in hiše, ne omenja pa nikakšnih utrjevanj in utrdb. Če bi bilo tedaj na razpolago vsaj malo obrambe zmožno ozidje, mesta Emone skoro gotovo ne bi bili pustili brez odpora. V poznoantičnem času so pa morali mestno ozidje Emone v velikem obsegu rekonstruirati7 in sicer istočasno z utrdbami na gradišču v Vel. Malenci. Da je tedaj to pozno ozidje doživelo še marsikatere spremembe, pripominja tudi Schmid. Kot tretji člen tega obsežnega poznoantičnega obrambnega sistema — tractus Italiae circa Alpes Not. Dign. occ. XXIV s. 173 ed. Seeck — nahajamo potem različne utrdbe pri Vrhniki in dalje na Krasu. Tudi pri Vrhniki imamo razlikovati pri utrdbah dve periodi, dva različna objekta, katera se iz strategičnih razlogov prav za prav med seboj izključujeta: kastel Na hribu, ki v svoji poligonalni formi ni mogoč za zgodnjo cesarsko dobo,8 in dolgo zaporno ozidje s položaji v ozadju. Kateri izmed obeh delov je starejši, bo treba šele dognati. Vendar bi pa domneval, da je kastel Na hribu starejši, da pa se je izkazal za nezadostnega in so ga nadomestili s kolosalnim zapornim ozidjem. Kastel Na hribu bi se torej strinjal s prvo poznoantično utrdbo v Malenci, zaporno ozidje z drugo, pojačeno s stolpi, s katero ima več sličnosti. Kar se tiče nadaljnjih zapornih naprav na Krasu — mali fort pri Grudnu — Laniščih in večji pri Sv. Jederti na sedlu Hrušica, dalje kastel v Ajdovščini — ne morem o njih razmerju z napravami v Malenci zaenkrat še nič reči, ker teh utrdb še nisem sam videl, dosedanje publikacije pa niso zadostne. O. Cuntz, ki se peča z njimi izčrpno v Oest. Jahresh., V, 159 ff, prihaja na osnovi itinerarjev prav tako do zaključka, da gre tu za dve do tri stavbne periode, ki pa ne leže časovno preveč narazen, če 4 Dejstvo, da zadnji fragment ni bil najden neposredno ob rimskem mestnem zidu nego v tako imenovani hiši zlatarja, bi moglo govoriti tudi za to, da napisa ne smemo spravljati v zvezo z ohranjenim zidom. Prepričevalen dokaz to seveda ni in ga omenjamo mimogrede. Starejši fragment je bil najden zunaj ozidja na Valvasorjevem trgu, najdišče, katero seveda še manj dokazuje. 5 Na to je opozoril že tudi P. Reinecke v svojem predavanju, čigar kratka vsebina je izšla v Korrespondenzblatt f. Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte, 48 (1917), 98 sl. Tudi Reinecke opozarja na tipično poznoantične stolpe, tako na okrogle kakor tudi na pomolaste. Da datira Reinecke zaporni zid na Vrhniki v markomansko dobo in da vidi v njem »praetentura Italiae et Alpium«, katera se omenja na napisu iz Thibilisa (Rev. arch XXI 1893 pag. 396 n. 88), je seveda pomota, kar sta pokazala O. Cuntz in W. Schmid. 6 Zunaj zidu najdeni jarek bi mogel spadati tudi k prvotni napravi, ker pozno-antični kasteli nimajo okopov in jarkov. 7 Reinecke n. n. m. opozarja na Regensburg, kjer je sličen primer in je stari tabor v poznoantičnem času dobil novo ozidje. Prim. sedaj tudi Anthes, X Ber. d. rom.-germ. Komm., 146 ff. 8 S. Jenny, Grabungen in antiken Nauportus, Jahrb. d. Zentralkomm. N. F. IV. (1906), 266, in W. Schmid, X. Ber. d. rom.-germ. Komm. 185. se ne oziramo na to, da datira Emono še v avgustejsko dobo, imamo pri njem sledeče datacije: 1. Kastel z zapornim zidom pri Sv. Jederti približno v Konstantin-skem času, kajti napravljena sta bila pred 333, toda ne dosti prej (zaradi zidarske tehnike). Cuntz imenuje leto 333 zato kot terminus ante quem, ker navaja leta 333 izdani Itinerarium Burdigalense 560, 2 sl. že mutatio Castra na višini sedla Hrušice, dočim ima na starejše vire naslanjajoča se Tabula Peutingeriana tu samo »in Alpe Julia«.9 2. Kasteli v Ajdovščini in Na hribu po 333, toda verjetno ne mnogo kesneje zaradi sličnosti z drugimi kasteli konstantinskega časa. Datacija zopet zaradi tega, ker v It. Burd. pomotoma v Mediolanum prenesena mansio Fluvio Frigido« še ni zaznačena kot castrum. Za datacijo kastela Na hribu pa sicer manjkajo trdni dokazi. 3. Zaporni zidovi Na hribu in kastel Gruden-Lanišča, katere datira Cuntz po 351, ker pozna Julianus (or. 2 p. 71 C.) samo rei/vog nakaiov, kar more biti po Cuntzu samo zid pri Sv. Jederti. Zgradba teh naprav zaradi zidarskega načina ne bi mogla biti dosti poznejša, kakor obe pod 2 navedeni. Mogoče je tudi, da sta 2 in 3 zgrajeni istočasno. Na vsak način pa moramo razlikovati pri utrdbah na Krasu dve gradbeni periodi, slično kakor v Malenci. Za absolutno datacijo naprav na Krasu in s tem seveda tudi tabora v Malenci nam manjkajo zaenkrat čisto trdna oporišča. Zelo verjetno je, da moramo prve naprave stvarno pomakniti v Dioklecijanski čas in da so to utrdbe, ki jih navaja Zosimus II 34 no?.eoi xai (poovgioic mi nvQyoig, kakor omenja Schmid X. Ber. d. rom.-germ. Komm., 185, in ki so nastale zfj Aioy.AT)vuivov ngovoia. Nadaljnje usode tega obrambnega sistema tu ne moremo zasledovati. »Claustra Alpium Juliarum« nas v literaturi še večkrat srečajo,10 toda izgube okrog srede 5. stol. svoj pomen in se kesneje nič več ne omenjajo. Ko so 489. prodrli vzhodni Gotje, se zdi, da celotni obrambni sistem ni bil več rabljen, kajti Odoaker je pričakoval Gote šele pri Soči. Vzhodni Gotje, ki so tudi sicer pokazali mnogo smisla za rimske naprave, so alpske zapore na novo zasedli, vsaj izšel je ukaz: »Universis Gothis et Romanis vel his qui portibus vel clusuris praesunt.«11 Tudi gradišče v Malenci je tedaj najbrž zopet dobilo posadko. Kar tiče poslednjo usodo naše utrdbe, se mi zdi, da nam daje Prokop, De bello Gothico, III, 33, 10, nekaj navedb: AayyofJdgdag de {laodevg ’Iov-onviavdg edcogrjoavo Ncogtno) ze Jioket y.ai tolg im llavvoviag (v/vodiuaoi ve mi aAAotg /cooioig nokkolg v.ai /gri/^iaoi fieyd?Mig dyav. Langobardi so torej 1. 546 prejeli od cesarja Justijana s to odločbo jroAig Noogixov in o/vocb/^ava eni llavvoviag in so postali na ta načm od države z denarjem podpirano mejno prebivalstvo na vzhodni vhodni cesti Italije. F16?ugNcogiy.6v, ki jeindentična s »civitas Noricum« v »Expoc!itio totius mundi et gentium« nazvanem geografskem traktatu, ni, kakor je dokazal R. Egger, Wiener Studien, XLVII (1929), 147 ff, nič drugega, kakor južno-vzhodni del Norika, kolikor je le-ta pripadal mestnemu področju antične Celeie. Dvomljive ostanejo 6/vgcb/x,ava eni llavvoviag, utrjeni trgi na panonski 9 Itinerarium Anton., ki je nastal okrog 1. 300 in ki prav tako ne omenja tabora na Hrušici, pa ne prihaja v poštev, ker sploh ne navaja mutationes. 10 Amm. Marc. XXXI 11, 3, Claudianus, Panegyr. diet. Prob. et 01ybr. 106 in Panegyr. de III. cons. Hon. 92 itd., morda tudi Cod. Iust. I 31, 4; 46, 4 k i. 443. omenjenim »clausure« na ozemlju Limesa. Prim. H. Zeiss, Gerniania XII, 27. Anm. 10. 11 Cas. Var. II 19, k temu H. Zeiss, Germania, XII, 28, ki izčrpno obravnava problem severovzhodne meje vzhodnogotske države. meji. Da se ne nahajajo v notranjščini Panonije, recimo v Valeriji ali Panoniji I, zoper to govori izraz eni. Tu moremo misliti le na južno-panonske utrdbe, katere so stale v teritorijalni zvezi z Ilohg Ncogmov. Na Sirmium in druge utrdbe v Panoniji II ne smemo misliti, ker tam sede Gepidi, kateri kujejo lastne novce, kakor je dokazal Brunšmid, Štrena Buliciana, str. 671 ff. Ker ne poznamo na ozemlju med Dravo in Savo, kolikor je spadalo k provinci Savia, nobenih poznoantičnih kastelov, bi domneval, da je gradišče iz Malence eden od teh. Važna, iz Sirmia v Aquileio vodeča cesta je morala biti tedaj vendar nekje zavarovana, posebno še, ker je bila izločena po izgubi severne Panonije cesta preko Poetovia. Ker govori Prokop o d/vQcb/.i,ava, torej v množini, moramo sklepati iz tega, da je bilo več takšnih kastelov. Zanimiva bi bila s tega vidika raziskavanja na hrvaškem ozemlju. * Tu naj podamo še dopolnilo in popravek k prvemu poročilu, kateri zadeva na str. 14 pod št. 3 navedeni napis. Posvetilo je bilo čitano Deae Chrypheae sive Caelesti Aug(ustae). Po temeljitem očiščenju kamna v muzeju in ob stranski razsvetljavi se je pa pokazalo, da je v C od Chrypheae vklesan še prav majhen O, priimek Caelestis se torej glasi Corypheae. Tudi to ime je za Caelestis, kolikor vem, doslej neznano, pač se nahaja na maloazijskih novcih in napisih12 Koryphaios kot priimek Zeusa, tako n. pr. v Lidijski Filadelfiji, in tudi v naših krajih je najbrž Jupiter Culmi-nalis prevod od Zeus Koryphaios,13 toda kot priimek kartaške Caelestis je Coryphea doslej neznana.14 12 Drexler v Roscher, Myth. Let. II, Sp. 1394. 13 CIL III 4032 in CIL III 11673. 14 Nadalje k napisu Coryphea- Caelestis glej Starinar III. ser. 5. zv. Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928—1930. Rajko Ložar' Resume. Im nachstehenden »Bericht ii b e r die arehaologische T a -tigkeit des National Museums in Ljubljana in den Jahren 1928-30« gibt der Verfasser einen Cberblick iiber die Zufallsgrabungen und Neuerwerbungen des Nation. Mus. au! dem Gebiete der vorgesch., der provinz.-rom. und der friihmittelalter-lichen Archaologie im Bereiche des ehem. Krains. Fiir die dem erwahnten Zeitabschnitt vorausgehenden Forschungen verweist der Verf. auf den bis zum Kriegsende hinauf-reichenden Bericht des Dir. Dr. Mal, Anm. S. 15 (7), \vahrend die diesem Zeitraum voran-liegenden Arbeiten noch von W. Schmid durchgefiihrt und veroffentlicht wurden. Vorgeschichtliches. Zunachst \vird ersvahnt ein spatbronzez^itliches Schwert in Schilfblattform, gef. 1929 im Savebett bei Krško (Unterkrain). An-laBlich dieses Fundes unternimmt der Verf. eine Riehtigstellung der Ausfiihrungen W. Schmids (s. Anm. 10 S. 15) iiber die Herkunft der Schwertformen der krainischen Bronze-zeit und des Friihhallstatt, und glaubt sowohl fiir das neugefundene Stiick, als auch fiir die in den Sammlungen d. Nat. Mus. vorhandenen Exemplare die Zugehorigkeit zum Donau-landischen Typus erweisen zu konnen. Von der in der Nahe von Krško liegenden Li-benska gora, einer unerschopflichen Quelle friiheisenzeitlicher Gegenstande, stammt eirie Reihe von Funden, die dem Nat. Mus. ubermittelt \vurden und einer spaten Stufe der mittleren Hallstattperiode angehoren. Er\vahnens\vert sind darunter starke vvulstfor-mige Fufiarmringe, Halsringe, Bernsteingehange, Fragmente von Fibeln, unter welchen sich auch einige von der sog. Loibenberger Fibel befinden, und vor allem Schmuck-iiberreste aus Goldblech, getriebene Tanien, die mit Kreisspiralornamenten verziert sind. Andere Fundorte hallstattischer Formen sind Lože bei Poljčane in Siid-steiermark, Vir bei Stična und Mokronog in Unterkrain. An La Tene-zeit-lichen Gegenstanden ist in diesen Jahren kaum ein, den erwahnten hallstattischen eben-biirtiger Fund anzufiihren. Provinzial-romisches. Die Fundstiitten der romischen Periode, die in dem gesetzten Zeitabschnitt fiir die Archaologie ergiebig \varen, zerfallen in zwei Grup-pen und zwar bildet die erste Emona mit den Cberresten ihrer Siedlungen und Graber-felder, die zweite die romischen Statten auCerhalb Emonas. Der Ertrag der letzteren ist jedoch so gering, daB er kaum in Betracht komnit. Die Funde von ttberresten der romischen Ansiedlung Emona kommeii zumeist zutage auf dem Territorium. das vom W. Schmid 1913 durchforscht wurde und im Siiden der Stadt, in dem Sektor der »Technischen Mittelschule« gelegen ist. Die daselbst an verschiedenen Parzellen \vah-reud der Bauarbeiten zutage geforderten Objekte (Mauerreste, Abzugskanale, Funda-mente u. s. w.) gehoren insgesamt den von Schmid aufgedeckten romischen Stadtanlagen und -teileu an, nur konnte bei dem rasenden Baubetrieb in der Regel nie mehr festgestellt verden, um was es sich bei den verschiedenen Oberresten hinsichtlicn ihrer Ztigehorigkeit im Einzelnen handelt. Gunstiger liegen die Verhaltnisse auf dem Gebiete der Graberfelder Emonas, deren wichtigste Gruppe wohl diejenige an der Wienerstrafie ist und die gliicklicher-weise ebenfalls svstematisch durchgeforscht \vurden, ehe sie den Terrainaushebungen fiir diverse Bauobjekte als Opfer anheimfallen sollten. Als wichtigster Erfolg der wenngleich ganz zufalligen Erforschung der romischen Nekropolen Emonas im Norden der Stadt Ljubljana wird die Tatsache bezeichnet. daC die bis 1928 sich haltende Annahme, der nordlichste Punkt der emonensischen Graberfelder befiude sich sudlich der heutigen Masarykstrafie, sich als unrichtig erwiesen hat, und dafi dieselben \vahrend der Kanal-rohrenlegung 1928 au! der Masarykstrafie, 1930 aber ebenfalls wahrend einer Wasser-leituugsanlage seitens der Bahndirektion nordlich des Bahngeleises an der Wienerstrafie knapp an der ehem. Dovozna, der gegenw. Vilharjeva cesta ermittelt Averdan konnten. Somit verschob sich die nordliche Grenze der Nekropolen um raindestens 100 m nordwarts, ist aber allem Anscheine nach noch iiber diese Grenze hinaus zu suchen. Die Funde aus diesen sudlich und nordlich der Bahnstrecke dortselbst liegenden Brandgrabern zeigen das iibliche Inventar der Grabstatten an der Wienerstrafie. Zu nen-nen wiiren unter den Glasarbeiten Glasurnen, Glasschale, aus zwei Halften zusammen-gesetzt und mit eingeprefJtem Epheurankenornainent, Kugelbecher mit gerippter, weifi-marmorierter AuGenflache; von Metallgegenstanden ein zerbrochener Bronzespiegel mit Silberlegierung; ferner mehrere stark von Feuer angegriffene beinerne Ge\vandnadeln, darunter eine mit figural verziertem Kopf; die Keramik \vird vertreten durch einfache, sehr gut gebrannte Kiirbisflaschen, Schalen, Tonlampen (nennens\vert unter den letzteren ein Exemplar mit der Signatur L. SEPT1MI auBerhalb des Rezipienten, ferner ein Stuck mit der Signatur PVLLI, die in den Sammlungen der Tonlampen des Nat. Mus. in Ljubljana bisher noch nicht vertreten war). Hinzu kommen noch Fragmente von Spiegeln, Bleiverschlufien von Urnen, Miinzen und desgleiclien mehreres. Die Gegenstiinde dieser Zufallsgrabung \vahrend der Kanallegung, die in ungiinstigsten Umstanden erfolgte, sind fur die Sammlungen des Museums erworben worden. Fruhmittelalterliches. Auf dem Gebiete der fruhmittelalterlichen Archao-logie sind fiir die abgelaufenen Jahre Funde altslavischer Graber in Bled und Kranj zu nennen, die \vahrend verschiedener Adaptierungsarbeiten zutage gekommen sind. Die Funde (Keramik aus stark mit Sand gemischtem Ton mit Wellenlinienornament, Ring aus Bronzeblech, eisernes Messer, Bronzeschnallen) sind in die Bestiinde des Nat. Mus. ubergegangen. Bogato razgibano arheološko delo ljubljanskega muzeja v zadnjih desetletjih prejšnjega in v prvih desetletjih našega stoletja je prekinila deloma že vojna, zlasti pa povojna doba. Zadnja večja izkopavanja pri nas je vodil W. Schmid in sicer na področju predzgodovinske dobe z odkritjem kolišča pri Notranjih Goricah na Barju1 ter različnih drugih prehistoričnih kompleksov, na področju rimske arheologije z raziskovanjem Emone2 in rimskih fortifikacij v območju tedanje »Soške fronte«3, na področju srednjeveške arheologije pa z izkopom germanske nekropole v Kranju4 ter odkritjem slovanskih grobov v Boh. Srednji vasi, Mengšu, na Bledu itd.5 S temi datumi ugasne bolj ali manj sistematično raziskovanje naše arheološke preteklosti za dolgo dobo, za kar je treba iskati vzroka v težkih razmerah, s katerimi se ima Narodni muzej kot institucija, ki ji je ta naloga naložena v prvi vrsti, boriti. Kljub vsemu temu pa beležijo arheološke zbirke Narodnega muzeja neprestan dotok novega gradiva, s katerim se naravno spopolnjujejo, dasi le-to ne izvira iz nobenih večjih in sistematičnih podjetij arheološkega izkopavanja. To gradivo marveč predstavlja deloma »najdbe« v pravem pomenu besede, katere je vodstvo Narodnega muzeja akviriralo za zbirke od različnih najditeljev in lastnikov, deloma pa efekt različnih izkopavanj, ki jih je vodstvo muzeja izvedlo v okvirju tega in onega važnejšega primera, o katerem je prejelo obvestilo. Ti slučaji so bili zadnja leta na dnevnem redu in povzročila jih je v glavnem živahna stavbna delavnost, n. pr. zlasti v Ljubljani; evidenca takih najdb je zahtevala tudi dovolj pozornosti in sredstev, mimo tega so pa redoma prihajala tudi sporočila 1 Jahrb. f. Altertumsk. (=J. A.K.), IV, 1910, 90 a sl., Bericht Landesmus. Rudolf., 1907, 3. „ , 2 Osterr. Jahresh. (=0. J.), XIX/XX, 1919, Sp. lo5 sl. 3 6. J., XXI/XXII, 1922/4, Sp. 277 sl. 4 J. A. K., I, 1907, 54 sl. 5 Ber. Landesmus. Rudolf., 1907, 17 sl. o novih najdiščih in najdenih predmetih z dežele, kjer je muzej vselej sodeloval in predmete večinoma pridobil za svoje zbirke. Vedno pogosteje pojavljajoči se arheološki materijal je zadostno opozorilo, da krijejo tla naše slovenske domovine še mnogo bogastva in da je potreba sistematičnih odkritij čedalje večja. Deloma zadosti tej nujnosti danes arheološki seminar ljubljanske univerze, ki je pod vodstvom gosp. prof. Sarie lani izkopal v Malenci pri Brežicah poznorimski kastel, odkjer je lapidarij Narodnega muzeja pridobil troje rimskih napisnih kamnov0. Vendar pa naloge, ki čakajo našo arheologijo, zahtevajo večjih sredstev nego so danes na razpolago. Gradivo, ki ga obravnava naše poročilo, obsega leta 1928—1930' in se nanaša na ozemlje nekdanje Kranjske. Ker delujejo na Štajerskem trije muzejski zavodi (Ptuj, Maribor, Celje) in ker je Primorska z delom Kranjske prišla pod Italijo, je Narodni muzej v Ljubljani nenaravno omejen le na ostanek Kranjske, ki tvori njegov delokrog. Ker ostaja zlasti štajersko gradivo v ondotnih lokalnih zbirkah, je kajpak narast muzejskih arheoloških zbirk le lokalen in to poročilo pravtako.8 Pridobljeno gradivo pa moremo razdeliti 1. na predzgodovinsko, 2. na rimsko dobo in 3. na srednji vek. 1. Predzgodovina. a) Najstarejša najdba iz prehistoričnih kompleksov je bronast meč brez obloge ročaja (d. 0-595 m, š. na sredi rezila 0033 m), najden v Savi pri Krškem, danes v lasti g. Janka Zazule v Krškem. Meč je bil do polovice ukrivljen; zgornji del je tičal v vodi, spodnji ukrivljeni pa je bil v produ. Najditelj ga je nato izravnal in odrgnil patino (fig. 1.). Ročaj meča je na glavi in nogi poškodovan, luknje za zakovice (Niet) naknadno raztegnjene, rezilo z brušenjem odrgnjeno in deloma brez patine. Ročaj je v celoti zelo majhnih mer, trup širok in na sredi vozlasto razširjen ter na razširjenem mestu prebit za žrebelj ali zakovico. Noga ročaja ima bolj ali manj polkrožna krila, katerih vsako nosi dvoje lukenj za žreblje, skupno štiri. Robovi ročaja so precej močni in strmo izdelani. Rezilo meča je izredno krepkih oblik, pri nogi ročaja ožje, proti sredi meča spoznatno razširjeno in tvori kratko, a močno konico. Vzdolž rezila gre rebro, ki teče večinoma vzporedno s stranicami rezila in ki tvori mestoma tako širok greben, da ostane pravi ostrini le malo prostora, kakor na nekaterih nordijskih mečih.9 V zvezi s tem predmetom se topot ni našlo nič drugega, a na ozemlju Krškega ta meč ni prva taka najdba, nego se nahaja v zbirkah Narodnega muzeja že en primer, ki izvira iz okolice Drnovega pri Krškem, ki pa je v marsičem različen od lani najdenega.10 Meč iz Save ima v ljubljanski zbirki bronastodobnih eksemplarjev nekatere analogije”, ki jih izvaja Schmid Fig. 1. (Kriko * Glasnik muz. dr., X, 1929, lisi. Savi). 7 Za prva leta po vojni gl. starejše Glasnike muz. dr., za kesnejša pa ,, zlasti celotno poročilo ravn. dr. Mala v Glasniku, VII/VIII, 1926/27, 20 sl. 8 Preglede arh. raziskavanj za celotno Slovenijo in Jugoslavijo gl. v Slav. Rundschau, II, 1930, 8 sl., 189 sl. (Saria); XVI. Ber. rom.-germ. Komni., 1925/26, 113sl. (Saria); XV. Ber. rom.-germ. Komm., 1923/24, 178sl. (Schmid). 9 Sprockhoff, Ebert, Reallex, d. Vorgesch., XI, 416 (Sch\vert). 10 Šmid, Die Bronzezeit in Krain, Carniola, II, 1909, 115, fig. str. 119/21. 11 Schmid ibd.: Ig (118, sl. 17 str. 119); Mihovo (127, sl. 20 str. 119); Drnovo pri Krškem (115, sl. 21 str. 119); Vnanje gorice (126, sl. 19(?), str. 119) in meč fig. 18 (119). tipološko iz italskega meča12, ker je skoro nemogoča domneva, da bi bili nastali v naših, na bronastih rudnikih in delavnicah revnih krajih. Za naj-starejši tipus bronastega >meča«, za teramarsko bodalo, ki je delano, dasi v bronu, še popolnoma v tipu neolitskega kamnitega bodala13, je Schmidovo naziranje gotovo pravilno, vpliv tega tipa v splošnem kot v posameznih motivih ornamenta sega celo na Ogrsko.14 Manj točna je pa njegova trditev o tipološki provenijenci naših mečev iz italskih. V času, v katerem je nastal naš že kolikor toliko razviti eksemplar iz Krškega, ki se od muzejskih v glavnem ne razlikuje pomembno, Italija ni imela nobene samostojne forme meča več, nego je bila navezana na tuje tipe. Četudi so meči ljubljanskega muzeja stvarno prišli v naše kraje kot italski import, je vendar njih forma neitalska. Ker je pri vseh primerih ohranjeno le rezilo z ročajem brez obloge, ki je bila ali metalna, koščena ali lesena ali še od drugega materiala, odpade kajpak polovica prilike za analizo. Toda kljub temu moremo prišteti meč z ravnimi stranmi rezila15, ki so vendar karakteristične baš za nordijski tipus in deloma tudi za ogrskega16, enemu izmed teh neitalskih krogov in je zelo verjetno, da ga je Italija sama dobila odtod. To moremo storiti tem lažje, ker nas i ostali eksemplarji, najdeni na slovenskem ozemlju in navedeni zgoraj, vodijo s svojimi formami prav določno v iste kraje. Tipična in karakteristična poteza naših mečev so bolj ali manj uvite stranice njihovih rezil, ki izgledajo navadno kot bilka trsta. Dalje je njihova specifična posebnost to, da je rezilo pri prehodu v ročaj, t. j. pri tkzv. nogi, zoženo, kar izvira najbrž od tega, ker je bil ročaj teh bronastodobnih mečev precej nizek in roki pri sunku ni nudil zadostne prijemne gotovosti.17 Ti dve lastnosti sta zlasti karakteristični za ogrske meče18, dasi je sama uvi-tost stranic rezila splošna poteza nordijskega ročajskega meča. Glavna karakteristika ogrskega tipa, ki jo očitujejo tudi naše forme, je pa spodnji del rezila, ki je včasih tako široko in krepko, da pravzaprav ti močni, bar-barični meči nimajo skoro nobene prave konice in izgledajo kot nekak bat.1” Pod vplivom teh vzhodnih tipov stoje bolj ali manj forme mečev iz gomil južnonemške srednjebronaste dobe,20 kjer nahajamo iste trstaste masivne oblike rezila ter redoma isto zoženje rezila pri prehodu v ročaj, čigar obloga je pa tu v nasprotju z ogrskimi, kjer je zvončasto, večinoma krožno (V2, %) izrezana. Proti koncu srednjebronaste dobe se pojavi na teh »bavarskih« mečih tudi ono močno razširjenje ročajevega trupa, ki ga imamo tudi na našem savskem primeru. Ne vidimo torej nobenega razloga, da ne bi vzporedno z več ali manj sorodnimi primeri iz zbirk Nar. muzeja lani najdenega meča iz Krškega z njegovo tipično trstasto obliko in zoženjem rezila, polkrožno obliko spodnjega dela ročaja, z razširjenim trupom in v ročaj podaljšanim grebenom orijentirali na vzhod, odnosno v podonavski krog.’1 Od tu je ta 15 Schmid, 137. 13 Schmid. 118, sl. 22, str. 119. 14 Sprockhoff, 420. Naue, Die vorromischen Seh\verter us\v., Miinchen, 1903, 35. 15 Schmid, fig. 18 str. 119. 16 Sprockhoff, 418 (Mont. II.), Naue, str. 15, Taf. VII, VIII, 3—8. 17 Sprockhoff, 420 1S Naue, 20 sl., Taf. IX. 1—4. Prim. Wiss. Mitth. Bosn. Herzeg., Bd I, 318, fig. 4, meč iz Drine, ki ga smatra Naue prav tako zaradi teh oblik za import iz Ogrske. 19 Sprockhoff, 420; prim. Ebert, Reallex. XI. Taf. 85 z. Ta stadij predstavlja višek razvoja na Ogrskem. 20 Schuchhardt, Vorgesch. v. Deutschland, Berlin 1928, 146, Abb. 112 a; Sprockhoff, 422, Hoernes-Behn, Die Kultur der Urzeit, 11,1922. 88. 81 Ogrske vplive je ugotovil Schmid sam na tipu ploskih sekir iz naše prve bro- naste dobe (Carniola ibd. 137, Prestranek). Izmed mečev ogrskega tipa Ha navaja Naue, 21 en primer iz ljubljanskih kolišč (Much, Kunsthist. Atlas I. Taf. 21). material moral priti k nam in če je široki časovni okvir za ta tip Mont. III., v katerem ga najdemo i na Ogrskem i v južnonemških gomilah (Reinecke C, D) in je razširjenost ročaja v sredi trupa karakteristika bavarskega meča iz zadnje stopnje srednje bronaste epohe, imamo za naše primere približen okvir 1200—1000 po Kr., v katerem je potreba novi nož iz Krškega z njegovim majhnim številom zakovic najbrž postaviti nekoliko višje od primerov v Narodnem muzeju. Na noben način pa ne moremo smatrati za njih izvor industrije italske bronaste dobe. Fig. 2. (Libenska pora). b) Izmed pridobitev s področja hallstattske ali prve železne dobe moramo v prvi vrsti navesti skupino predmetov z L i h e n s k e gore pri Vidmu o. S. (fig. 2—4), kjer se nahaja star vir prehistoričnega, v glavnem hallstattskega materiala.22 Do prevrata je bila Libenska gora domena štajerskega deželnega muzeja »Joaneja«, kjer se tudi nahaja večina 22 Prim. Mitth. Anthrop. Ges. Wien, 18 (1888), 202 sl. (Gurlitt); 20 (1890), [371, 178 (Szombathy); 23 (1893), [41]; 24 (1894), [14], [62] (Gurlitt). Mitth. Centr. Comm. Wien, N. F. XIV (1888), 175 sl. (Gurlitt), XXI (1895), 51 sl. (Gurlitt), XXV 1899, (29), XXVI (1900), 102 (Riedl). Prah. Ztschr. Berlin, III. 1911, 178 (Schmid). Sudsteierniark, Graz, 1925, str. 6 sl. (Schmid). Olasnik •> najdenih, nakopanih in nabranih predmetov. V ljubljanskem Narodnem muzeju je bila Libenska gora do 1. 1928. zastopana z — eno samo skupinico predmetov brez sleherne karakteristične vrednosti.23 Ta desetletja trajajoča eksploatacija od strani »Joaneja« je pa morala tudi izgledati temu primerno — nam so na razpolago danes le borna sumarična poročila, iz katerih ni razvidno nič, objavljana v letnih izvestjih graškega muzeja skozi celo vrsto let.24 Omenjeno, ljubljanskemu muzeju izročeno skupino predmetov je našel neki posestnik na Libenski gori pri rigolanju vinograda, o najdbi je obvestil vodstvo muzeja g. Fr. Planinc, župan v Libnem, kateri je sporočil tudi, da je mnogo predmetov z iste parcele ob priliki prejšnjih izkopavanj prišlo v graški muzej. To pot najdeni inventar izvira po vsej verjetnosti iz gomil, če tudi iz skeletnih grobov, nam v tem primeru ni znano. Večina predmetov je iz brona, en, fragmentiran obroč je železen (fig. 2 a), zarja- Fig. 3. (Libenska gora). vel in od rje zlepljen, pomanjkljiv del neke obročkaste spenjače za jermen ali kaj podobnega ima pa z bronasto pločevino obloženo podlogo (fig. 2 b). Razen tega pripada tej najdbi troje zlatih obročev (fig. 4 a—c), verjetno ovratnih, in fragmenti cevkastega obeska iz zlate pločevine (fig. 4 d). Izmed ovratnic, katerih se je našlo troje, je ena iz jantarja (fig. 4 e), dve pa se-stojita iz jagod barvastega stekla, ki jih je bilo nekaj najdenih tudi samostojno (fig. 4 f, g). Bronasti inventar libenske najdbe tvorijo zlasti zapestnice, katere so večinoma masivne in imajo na plašču obroča deloma vgraviran linearen okras, deloma pa svitkast profil. Omembe vredni sta obe markantni zapestnici z intermitirajočimi vozli z dvema, včasih s tremi vmesnimi razori 23 Deschman, Ftthr. durch d. Krain. Landesmus., 1888, 60. 54 Jahresbericht Joanneum, Graz, 1895, 34; 1899, 41; 1902, 37; 1903, 31; 1904, 31; l‘)06. 38; 1907, 34; 1909, 28; 1913, 26. (fig. 2 c, d), kateri pripadata mlajšemu, Hallstattskemu tipu, pogostemu v naših krajih, a najbolj v Hallstattu samem.25 Dve izmed zapestnic nista masivni, nego sestojita iz bronaste pločevine in sta znotraj votli, zunaj pa nosita identičen okras vzporednih linearnih snopov, ki so tu vtisnjeni, ne gravirani (fig. 2 e). Dalje pripadata bronastim predmetom dva večja obroča izrazito svitkaste oblike, tkzv. nanožnika (FuBarmring, fig. 3 a, b), deloma že v defektnem stanju in močno uvita; vendar se zdi, da je zlasti pri prvem še spoznatna sedlasta krivina,20 ki je za te obroče karakteristična. Tipus nanožnika je zgodnje hallstattski, naša dva primera očitujeta izredno težke, nerodne oblike, osnovni tip tega svitka je pogostejše zastopan v južno-nemški, bavarski stopnji Hallstatt 3 po Reineckeju,27 a zanimivo je, da sta naša dva primera brez onih interpoliranih razorov med vozli, katere smo ugotovili na zgoraj omenjenih dveh zapestnicah. Fig. 4. (Libenska gara). Nadalje nahajamo v naši najdbi več fibul, ki so pa po čudnem naključju vse fragmentirane; sodeč po ohranjenih iglah in kosih locnjev so bile kaj različne velikosti. Dajo se spoznati v glavnem trije tipi in sicer kačasta (fig. 2 f), čolnasta (fig. 2 g) ter tkzv. libenska fibula.28 Največ fragmentov pripada poslednji, omembe vreden je izmed njih žični locenj z ležiščem za iglo (fig. 2 h), kateri nam po svoji ohranjenosti da misliti na to, da locenj nekoč ni bil iz kovine, nego iz neke druge snovi, morda iz stekla ali česa podobnega. Na vsak način je njegova današnja oblika taka, da ne pripušča domneve o prvotni metalni izvedbi. Ohranjenih je tudi več kosov bronaste pločevine s punciranimi motivi, ki so nekoč pri- 25 Sacken, Grabfeld von Hallstatt, Wien, 1868, Taf. XVI. 17. 26 Reinecke, Alterthumer unserer heidnischen Vorzeit V. 405, Taf. 69 (1300). Reinecke ibd 28 Mitth. Anthr. Ges. Wieu, 18 (1888), 202 sl. Fig. 48, 48 a. padali verjetno kakemu okovju usnja (fig 2 i), zlasti je pa treba med temi bronastimi predmeti omeniti na polovico razklani defektni objekt (fig. 2 j, fig. 5). Ta predstavlja dolgo ozko bronasto laštico, v kateri je danes le še osem žebljev, zakovic. Te zakovice so nekoč nosile ploščo iz bronaste plo- čevine s punciranimi točkami in je verjetno, da so pravkar omenjeni kosi drobci te nekdanje plošče, zlasti ker je v enem izmed njih še vidna majhna prebita luknja, ki bi zadostovala za iglo zakovice. Laštica je rahlo ukrivljena in je bila očitno daljša, ob njenih robovih so vidne na zgornji strani vgravirane vzporedne črte. Smoter tega predmeta iz njegovega današnjega stanja sicer ni popolnoma razviden, vendar pa ni dvoma, da med laštico in ploščo iz brona nekaj manjka, in po vsej priliki se je tu nekoč nahajalo usnje, katero je bilo s tem objektom okovano. Ali je potem vse to bilo le za okras20 ali pa morda del opreme, celo vojaške, se, mislim, ne da več z gotovostjo reči. Trije obročki, tenije, iz zlate pločevine (fig. 6) so ornamentirani z motivom utolčene tangentne spirale, ki je pa stvarno le motiv s tangen- tami spojenih krogov. To je tipičen ornament hallstattskega bronastega in zlatega okrasja, ki se pojavlja le-tam v najrazličnejših inačicah in kombinacijah; docela sličen primer tenije se nahaja v depojski zlati najdbi iz Michalkowa na Poljskem (Hoernes, Goldfunde der Hallstattperiode in Č).-U., Jahrb. d. Zentr. Komm. IV. 1906, 74. Fig. 25), vendar tu krogi niso izpolnjeni s točkami, kot v našem primeru, nego z onimi gumbnimi motivi bosansko-hallstattskega kot tudi hallstattskega inventarja, izmed katerih navaja neke inačice naša opomba 31. c) Manj številni in slabše ohranjeni so prav tako eni izmed kesnej-ših hallstattskih skupin pripadajoči predmeti, katere je vodstvo Narodnega muzeja akviriralo 1.1928. vLočah pri Poljčanah (fig. 7). Ohranjeni so nekateri večji kosi griven, dva celotna in nekaj fragmentiranih obročkov iz debelejše bronaste žice, železen nožič, locenj čolnaste fibule ter dva fragmenta neke keramične posode. Ti predmeti pa ne sodijo k eni in isti najdbi nego so bili kupljeni pri različnih osebah in izvirajo iz različnih skupin. Iz Loč je prišlo tudi sporočilo Narodnemu muzeju, da je posestnik Peter Fleck v Bregu pri Ločah zadel v svojem vinogradi] »na troje loncev Fig. 5. (Libenska pora). 2/3 n. v. Fig. 6. (Libenska gora). 28 Frim. motiv žebljička z glavico na zlatem okviru medaljona Dechelette, Manuel. II, 2, 869, fig. 363 in W. A. Jenny, Priih. Ztschr., Berlin, XX. 1929, 155 (Ein Spathall-stattischer Goldsehmuck unbekannter Herkunft). s človeškimi kostmi in na orožje iz turških časov«. Ogled kraja je potrdil domnevo, da gre tu za prehistorično najdbo in najdišče. č) IzVirapriStičnije prišla v zbirke Narodnega muzeja vrsta v okolici Stične nabranih predmetov (našel jih je večinoma posestnik Fig. 7. (Loče pri Poljčanah). g. Hrast), ki odgovarjajo že znanim formam našega vaškega in šmarješkega hallstattskega kompleksa in izvirajo po vsej verjetnosti iz skeletnih grobov. Imenovati bi bilo razmeroma dobro ohranjeno bronasto fibulo kačastega tipa (Schlangenfibel) z rozeto na vratu in z enim samim zavojem locnja30 (fig. 8 a), manjšo, defektno čolničkasto fibulo brez igle in peres, troje vrtljev (eden od brona, eden od gline), ukrivljeno iglo od brona ter zlasti pri nas jako redek bronast gumb v obliki kupolastega segmenta, ki sloni na cilindričnem ogrodju31 (fig. 8b), kar pripada eni najdbi. Fig. 8. (Vir pri Stični) a) '/s n. v., b) 3/4 n. v.. 3(1 Ztschr. f. Ethnol., 45 (1913), 090 sl. von Duhu (Ebert, Reallex. d. Vorgesch., III. 296) napačno trdi, da je ta tip na našem ozemlju redek in zastopan samo v grobovih, odkritih pri Sv. Luciji ob Soči, ljubljanski muzej hrani celo vrsto njegovih primerov z različnimi formami zavojev in ni dvoma, da se nekateri nahajajo tudi v zbirkah dunajskega muzeja, kjer so najdbe iz Vač itd. bogato zastopane. Redke so kačaste fibule iz železa (nekaj primerov iz Sv. Lucije). Prim. Beltz, Katalog, 844 sl., Mitth. Anthrop. Ges., 1883, 178, fig. 58, 1884, 52, Fig. 6, Taf. VII., Fig. 3. Hoernes, Urgesch. d. Mensch., 1892, S. 563, Fig. 229. 31 Sacken, Das Grabfeld v. Hallstatt, 82, Taf. XVIII, 14 je našemu sicer sličen primer, vendar je ogrodje konično zoženo, kupolasti nastavek pa močno nabrekel in K drugi najdbi pa sodi velika, dobro ohranjena polkrožna fibula z dvojno spiralo pri vzmetu ter spiralnim zaključkom locnja nad ležiščem igle, katero je izdelano v oblike trikotne ploščice (fig. 9 a). Locenj zaponke je okrašen z vgraviranimi vzporednimi linijskimi pasovi.32 Poleg tega se je našla pri fibuli velika krepka bronasta igla, danes ukrivljena, z masivno konično glavo na eni strani in spiralno uvita na drugi (fig. 9 b). ”’V: h Fig. 9. (Vir pri Stiini) a, b ('/2 n. v.). d) Župnik g. Henrik Bukovec iz Mokronoga je odstopil muzeju dva istotam najdena kosa in sicer bronasto polkrožno žično fibulo zgoraj opisanega vzmetnega tipa (fig. 10 a) ter istotako bronasto zapestnico, sorodno tipom, ki jih že poznamo iz mokronoške skupine našega Hallstatta (fig. 10 b). e) Iz latenske dobe izvirajo le neznatne najdbe, tako na pr. železna ost kopja v formi lista iz Kranja (s t. zv. Gorenje Save, fig. 11) in brezpomembni ostanki nekega na skrivnem razkopanega groba (?) pri Gotni vasi na Dolenjskem z dvema razpadlima železnima ostema. 2. Rimska doba. V mnogo večji meri so med pridobitvami zadnjih let zastopani spomeniki in ostanki rimske dobe, ki jih moremo razdeliti a) na Emono, b) na ostalo ozemlje Kranjske kot rimskega teritorija. Zlasti številne so tu najdbe, ki se nanašajo na rimsko Emono in dasi ne izvirajo iz nikakš-nih sistematičnih raziskavanj, je njih množina vendar razumljiva, če pomislimo, da prihajajo na dan na ozemlju današnje Ljubljane, koder se največ gradi. Deliti jih moremo določno v dve skupini in sicer a) v mestno in b) v nekropolsko skupino. »Mestna« skupina obsega teritorij okrog današnje Srednje tehnične šole, kjer je Schmid izkopal rimsko naselbino Emono in najdeni ter odkriti objekti spopolnjujejo deloma po Schmidu višji nego na našem gumbu. Bogatejše primere ima Bosna, služili so večinoma kot okras oblačila. Nastavek je večinoma konus, kaneliran z vzporednimi vodoravnimi žlebovi, pa tudi vložen od druge snovi. Wiss. Mitth. Bosn. Herz., I, 1893, 135, fig. 18 (Čitluci), 102, fig. 202 (Glasinac). 32 Sličen primer Desehmann-Hochstetter, Denkschr. math.-nat. Cl. kk. Akad. Wiss. Wien, 1879, XL1I, Taf. IX. 17, XI, 2; na »vaški« fibuli z vozlastim locnjem Hochstetter, Denkschr. 1883, XLVII [166], fig. 8. Sacken ibd. Taf. XIII, 11. odkrito stanje (Gorupova ul., parcela ing. Klopčar; Rimska c.—Groharjeva c., pare. Bohinc, prim. tudi najdbe na pare. Derenda, Mal, Muzejska kronika, 5). »Nekropolska« skupina pa obsega najdbe na ozemlju emonskih pokopališč in poedinih grobnih skupin. V glavnem so ta ležala ob cestah, ki so vodile v, odnosno iz Emone.33 Tu tudi prihajajo na dan tekom raznih Fig. 11. (Kranj) '/2 n. v. Fig. 10. (Mokronog) 2/j n. v. Fig. 12. (Ljubljana) a/3 n. v. fundamentacijskih, adaptacijskih in kanalizacijskih del sledovi strnjenih nekropol, na pr. zlasti v severnem delu današnje Ljubljane ob Dunajski cesti. Najjužnejši, tam lani odkriti sledovi se nahajajo na parceli Jurman, 1. 1928 so bili dvignjeni ostanki na Masarykovi cesti tik ob liniji Dunajske c. in najvažnejši je brez dvoma red grobov z žarami, odkrit lani ob železniškem prelazu na Dunajski cesti med ležišči premoga in cestnim :'3 Schmid, Emona (Jahrb. f. Alt., VII. 1913, Taf. II). reliefom. Tu je do sedaj najsevernejše mesto, kjer so se našli emonski grobovi, ni pa nobenega dvoma, da sega prostor nekropole preko sosedne Dovozne, sedanje Vilharjeve ceste dalje proti severu. Nekropolske najdbe se pojavljajo tudi v bližini drugega večjega rimskega pokopališča, ki je ležalo nekako na ozemlju Drž. tobačne tovarne. Tam je stalno nahajališče sepulkralnih ostankov zemljišče g. Jemca, z gotovostjo bi bilo domnevati večjih rezultatov na vrtu pred tobačno tovarno. V današnjem centru mesta so rimske najdbe redkejše (pal. Viktorija), v kolikor niso vsled zazidanosti sploh izostale. Med »mestne« najdbe spada dne 27. apr. 1929 in v sledečih dneh odkriti glavni kanal na stavbišču ing. Klopčarja v Aškerčevi ul., katerega podaljšek v smeri k šoli na Grabnu so pred tem našli na stavbišču sosedne Derendove tovarne.34 Sledove in potek tega kanala so še pred Schmidom ugotovili na ozemlju šole Na Grabnu.35 Kanal je pripadal emonski dekumanski cesti E in je bil odkrit med hišnima otokoma XIII in XIV Schmidovega načrta Emone v dolžini 13 m. Do 0.40 m višine je bil popolnoma zablaten in deloma tudi pod vodo. S severne strani je pravokotno nanj vodil hišni kanal ene izmed hiš otoka XIII; bil je to zelo verjetno odtok kompartimenta 27 Schmidovega načrta XIII. n. n. m. Od današnje Aškerčeve ul. je dekumanski kanal umaknjen za o. 4 m proti jugu. Ravno nasproti omenjenemu odtoku iz prostora 27 so na južni strani kanala, v oddaljenosti kakih 6 m od njega, naleteli na funda-mente zidu, predstavljajoče neki ogel, ki pa leži njih nadaljevanje že na sosedni parceli. Izmed najdb na tem mestu je poleg opeke, pripadajoče hišnemu kanalu, imenovati samo fragment rimskega mlina, ki so ga nepoklicani »strokovnjaki« smatrali za sarkofag; danes se nahaja v depoju lapidarija muzeja. Koliko je najdba arhitektonskih in kanalskih ostankov spopolnilo prejšnjih rezultatov, se ne da z gotovostjo reči, ker ni tekom hitečega dela na stavbiščih najmanjše prilike za natančno sliko in kontrolo, človek s stavbišča pa nima pravice in zmisla, da bi se pri takih objektih zaustavil. To je pri vseh tu popisanih primerih pravilo, zato vrednosti sistematičnega vira tem najdbam ni mogoče pripisovati; saj se je večina predmetov tudi šele v takih prilikah — uničila. V dneh od 1. do 6. avg. 1929 so prišli na dan sledovi rimskega stano-vališča na stavbišču Bohinc (Rimska — Groharjeva c.). To najdbo je zasledoval in zabeležil muzejski preparator g. Herfort, vendar tudi odtu ni bilo mogoče ohraniti za zbirke nič razen par brezpomembnih fragmentov mozaika in obloge ter novcev. V približni globini 0 50 m pod nivojem so na mestu sedanjega južnovzhodnega ogla hiše naleteli na ostanke tlaka, pokritega z mozaikom (v. 010—0-15 m). Med odlomki mozaika, ki je bil, po ohranjenih kosih sodeč, okrašen s slikarskimi motivi, je bil najden tudi kos marmorja, verjetno od kake obloge sten, ter kos žgane gline z vtisnjenim motivom drevesa in venca, najbrž tudi izvirajoč od neke stene (fig. 12). Pod tem mozaičnim tlakom so odkrili delavci v navzočnosti preparatorja troje nosilcev hipokausta, zloženih iz opek in v medsebojni razdalji osi od osi 2-50 m. Višina teh stebričev hipokausta je znašala 0-50 m. Pod tlakom hipokausta, ki je bil prav tako fragmentarno ohranjen (0-05 m — 008 m vis.), so odkrili drenažo tlaka, ležečo na skaloviti, s prstjo pomešani sterilni plasti. Vrhnji mozaični tlak cele naprave je bil večinoma udrt, okrog omenjenih treh stebričev je pa ležalo polno glinastih plošč, ki so služile nekoč istemu smotru. V zgornji plasti humusa in nasipine je bilo najdenih več 34 Mal, 5. 35 Schmid, 85. novcev poznega cesarskega časa. Tik pod nivojem ležeči, z apnom politi skeleti, najdeni na istem stavbišču, izvirajo po vsej priliki od kakega epidemičnega slučaja iz prejšnjega stoletja. Opisani ostanki pripadajo najzapadnejšim najdbam na ozemlju rimske naselbine Emone in izvirajo od neke naprave, stoječe zunaj zidu rimskega mesta, ki je potekal precej bolj proti vzhodu.36 Z vso gotovostjo bi se dalo domnevati, da krije sosedno zemljišče na južni strani hiše ge. Bohinčeve nadaljevanje in večje dele tu naštetega objekta, o katerega značaju na podlagi doslej eruiranih drobcev ni mogoče reči nobene besede. Za spoznanje bogatejše so se glede pridobljenega materiala izkazale najdbe nekropolske skupine, ki se pojavljajo v glavnem ob Dunajski cesti. Najstarejša izmed njih je prišla na dan 13. okt. 1928 na Masarykovi cesti ob priliki polaganja kanalov na po Plečniku preurejenem cestišču. Delavci so v globini l-90 m pod nivojem ceste vzdolž izkopanega rova za kanal presekali par grobov, ležečih v isti liniji ter med seboj razmeroma enako oddaljenih (250—3 m). Tri izmed njih so tvorili kamniti sarkofagi majhnih dimenzij za žare, od teh sta se dva nahajala na severni strani rova, eden pa na južni, nasproti drugemu. Skrinje so bile brez pokrovov in brez slehernih znakov kamnoseške obdelave in so jih delavci z izjemo ene, ki je zdaj v lapidariju muzeja, zopet zakopali. Četrti grob je bil zložen iz opeke in je tičal v severni steni rova, prav tako peti, katerega je prekrivala velika amfora, dolij. V kamnitem sarkofagu iz muzejskega lapidarija se je nahajala velika steklena žara, polna pepela, dobro ohranjena ter kroglaste forme (fig. 13a). V njej se je našel balzamar in poleg nje odbita steklenička. Pod amforo petega groba so bili najdeni sledeči predmeti, ki so danes tudi v zbirkah muzeja: steklena žara, polna pepela, zgoraj četverooglate oblike (fig. 13b); poleg nje skodelica od žgane gline; majhen lonček; lepo ohranjena irizirana steklenička s celim ročajem (fig 14a) ter iz dveh polovic sestavljena steklena čaša z okrog in okrog izdelanim vtisnjenim ornamentom bršljanove vitice in grozdov (fig. 14 b). Razen tega se je med prstjo v bližini kamenitih škrinj našel nečiten novec. To najdišče leži v neposredni bližini grobišč, ki jih je s pomočjo dunajske Centralne komisije in domačih zavodov 1. 1905—07 odkril W. Schmid na parcelah severno od bivših Graiserjevih in Miihleisnovih hiš.37 Do same današnje Masarykove c. tedanje raziskovanje ni seglo, zato je bil 1. 1928 na njej izvršeni izkop sarkofagov in žar dotlej najsevernejša ugotovljena točka emonskega pokopališča ob Dunajski cesti. Kajti glavni groš grobov, s katerih inventarjem je prav za prav šele obogatela rimska zbirka Nar. muzeja, je ležal južno od teh parcel, na ozemlju bivše bolnice in njenih vrtov, v okolici današnje Trdinove in Tavčarjeve ul. in so ga prav tako odkopali med 1. 1905—07.38 Paberki te plodonosne žetve leže danes na obeh nezazidanih zemljiščih severno od Trdinove ulice, kjer prihajajo na dan zlasti na parceli Jurman tekom raznih izkopavanj rovov za kanale in fundamente zgradb, ki bodo prišle na tisto mesto. Tu so zadeli 36 Schmid, 68. Večje ostanke zidov in fundamentov so odkrili zapadno od današnjega najdišča, na posestvu Kerčon in Traun, Tržaška cesta, 1. 1891 (prim. Mitth. Centr. Comm. N. F. XVII. 1891, 139). Te ostanke so sledili do tobačne tovarne; onstran nje, pri nekdanji mitnici, so se že pričenjali grobovi. Najdbe gl. Deschmann, Fiihrer durch d. Krain. Landes Museum, 1888, 103. Tudi severno od Bohinčeve parcele in istotako zunaj rimskega obzidja, o. 80—85 m proti zapadu, približno na mejah današnjega križišča Bleiweisove, Rimske in Tržaške ceste, so ugotovili sledove stanovanjskih objektov, dasi iz pomanjkljivosti topografskih oznak Miillnerjevih ni jasno, kje (gl. Argo IX. 1901, 88, 103). 37 Novotny, Jahrb. f. Alt., II, 1908, 151 a. 38 Mitth. Mus. Ver., 1905, 188; Ber. Landesm. Rud., 1906, 9; 1907, 3. Jahrb. f. Alt.. II. 1908, 150 sl. Mitth. Zentr. Konimiss., 1908, 141. Fig. 13. (Ljubljana). 20. nov. 1930 na več profilov grobov, že prekopanih po bivšem muz. pre-paratorju Schulzu, tekom januarja letošnjega leta pa spet na približno 10 grobov. Zelo malo verjetno je, da je poslednja skupina del kakega večjega neraziskanega sektorja grobišč, Aufierordentliche« noch in Perspektive stand? Und flugs auf den ersten Hauch des Beustschen34 Luftstromes hatten sich sammtliche Windfahnen gedreht, die ich selbst noch wenige Tage vorher unisono (ein paar ehren\verte Ausnahmen abgerechnet) zum Preise des Belcredischen Verfassungsbruches achzen gehort. Wenn Sie schon nicht umhin konnen auf Ihrer Wahlliste nach dem Matadore der Kratzfiifiler und Sch\veif\vedler Wurzbach (Karl) zu greifen, da mufi es um unsere Sache schon schlimm, sehr schlimm stehen! Das brachte ich nicht mehr liber mich, diesem Menschen meine Stimme zu geben; da galte mir noch der ehrliche Brolich35 ftir einen Hochgewinn gegen jenen. — Doch ich brech ab und stimme Ihnen darin bei, dafi die Faulnifi unseres Staats\vesens uns liberall und in ali seinen Organen zu Tage tritt und darum auch von der Unterstiitzung durch die Regierungskreise diesmal um so \veniger zu envarten ist, als diese schon langst im Volke diskreditirt sind und sich durch die plotzliche Manteldrehung nicht rehabilitiren, sondern nur noch mehr diskreditiren konnen. Das haben die Klerikalen vor den Beamten voraus, dafi sie sich in ihrem lichtscheuen Streben consequent bleiben und nicht auf Konimando Front andern. — Noch habe ich Ihnen meinen herzlichsten Dank zu sagen, dafi Sie der perfiden Interpretation, welche die Nationalen meinen am Schlufie des vorletzten Landtages ge-sprochenen WortenM geben \vollten, bei dem letzten Adressblatte37 so entschieden und ganz in meinem Sinne entgegengetreten sind. Vergelts Gott! Ich habe mich an dem stenugrafischen Babel der letzten Landtagsberichte trefflich erbaut. Ware die Sache nicht so traurig, mann musste von Herzen iiber die kostlichen Spasse lachen. Gott bessers! Mit den herzlichsten Griifien aufrichtiger Freundschaft und Hochachtung Ilir treu ergebener Gratz 25. III. 867. A. Auersperg. 11. Mein sehr verehrter Freund! Ihre freundliche und inhaltsschwere Zuschrift vom 13.ten d. M. ist mir iiber Wien (welches ich nach der \vegen Nichtbeschlufifahigkeit verungliickten Sitzung des Herren-hauses wieder verlassen habe, um meinen hiesigen dringenden Geschaften nachzugehen) i«o eben, also etwas verspiitet zugekommen. Aus in den mir gleichzeitig zugekommenen Journalen (Tagespost und Laibacher-Zeitung) lese ich bereits die sehr verstiindig ge-haltene Adrefie3'4 an Beust, von \velcher Sie mir einen Abdruck in Aussicht stellten. Selbstverstandlich werde ich mit Vergniigen und Eifer bemiiht sein ( wenn es nicht 33 Rihard grof Belcredi, ministrski predsednik 1865—1867. Njegov >izredni drž. zbor« je bil sklican za 25. febr. 34 Friderik Ferdinand baron Beust, min. predsednik febr. 1867 do nov. 1871. 35 Drž. sodni svetnik Janez Brolich. 36 »Omnia mea mecum porto« iz govora o slov. učnih knjigah na seji 12. febr. 1866. 37 Debata o adresi na seji 28. febr. 1867. 38 Protest proti županu dr. Costi (z datumom 10. okt.), katerega je podpisalo IS obč. svetnikov itd., je objavila LZ kot >Eingesendet« v štev. 237 (15. okt.). V štev. 239 (17. okt.) je natisnjena zaupnica dr. Costi, z datumom 27. sept. (s 400 podpisi, med temi 250 hišnih posestnikov). schon zu spat sein solite) in Wien im Geiste der Adresse und Ihrer Aufforderung ein-zuwirken, denn Sie haben es ganz richtig ausgesprochen, dafi mein Herz und Sinn in voller Innigkeit trotz alledem meinem Heimatlande und seinem Aufbluhen in fort-schreitender Bildung, Gesittung und manneswurdiger Freiheit zugewandt geblieben ist. Ich \vill nur kurze Zeit noch hier ver\veilen um meine hiesigen Geschafte abzuthun und dann, wenn die grSfieren wichtigen Aufgaben an das Herrenhaus herantreten um so ge\visser in Wien nicht zu fehlen. Jeden Tag bin ich des Winkes von dort ge\vartig, dafi es Zeit sei, wieder einzuriicken. Was nun die von Ihnen besprochene Angelegenheit betrifft, so habe ich nur auf die Einsicht und den staatsmannischen Blick Beusts einige Hoffnung. Seine Umgebung jedoch ist kleinlich, engherzig und ohne politischen Fern-blick. Ueber Costas Suspendirung™ soli namentlich Taaffe40 sich geaufiert haben, der Vorgang der Landeschefs resp. der Landes Regierung gegen Jenen sei zwar vollkommen korrekt und durch die vorliegenden Tatsachen gerechtlertigt, aber ihm docli fatal und bedenklich, \veil er (resp. das Ministerium) die Stimmen des Herrn Toman41 & Consorten im Abgeordneten Hause dadurch einbiifien konnte! — Doch dies bleibe unter uns. Uebrigens wollen Sie versichert sein, dafi ich so\veit meine Kralt und mein Wirkuugs-kreis reicht, gewiss den Wiinschen und Bediirfnifien der vaterstadtischen Intelligenz und Kultur-Elemente, \velche in Ihrem Schreiben so wahren und warmen Ausdruck fanden, thunlichst fordersam nachzukommen bemiiht sein werde. Von Herzen freuen \verde ich mich und der Stadt Laibach aufrichtigst Gliick \vunsehen, \venn es Ihnen gelange, bei Ihren Mitbiirgern und Kollegen eine Manife-station gegen das Konkordat, dieses mittelalterliche Schandmal im 19 ten Jahrhundert, zu Stande zu bringen. Wollten Sie in dieser Richtung eine Petition an den Reichsrath einbringen, so \vare ich gerne bereit, dieselbe auch im Herrenhause zu »berreichen; es wiirde diefi meinem politischen Gewissen zur Genugthuung, aber auch dem Hause in der offentlichen Meinung nicht zur Unehre gereichen, nachdem man ihm die seltsame Auszeichnung erwiesen, einige Konkordats- und reaklionsfreundliche Adressen an das-selbe zu richten. Weun die Sache, ohne dafi etwas dariiber friiher in die Oeffentlichkeit gelangte, durchgefiihrt werden konnte, so ware die Ueberraschung dann um so grofier und vvirkungsvoller. Sollten Sie Anlafi zu einer Ruckant\vort an diese eiligen Zeilen, die Ihnen nur ineine herzlichste Bereitwilligkeit versichern sollten, finden, so bitte ich Ihre Mitlheilun-gen vorlaufig noch hieher zu richten, da dafiir gesorgt ist, dafi auch im Falle meiner Abwesenheit allfallige Einlaufe mir verlafilich iiberinittelt werden. Mit der alten treuen Gesinnung aufrichtigster Freundschaft und ausgezeichneter Hocliachtung, mit herzlichem Grufie Ihr ganz ergebener Thurn am Hart. 16./X. 867. Ant. Auersperg Adresse: Post Gurkfeld. 12. Verehrter Freund! Ihr freundliches Schreiben vom 15 ten d. M. ist mir nebst dem Einspruche an Beust soeben von Wien zugekommen. Damit keine weitere Zeitversplitterung stattfinde, sende ich die Adresse unter Einem direkte per Post an den Minister, begleitet von einigen die fragliche Angelegenheit nachdrucklich befurvvortenden Zeilen. Ich selbsl denke in kommender Woche nach Wien abzugehen und den miindlichen Kommentar zu Ihrem Proteste nachzutragen. In aller Eile theile ich Ihnen diesen Sachverhalt mit, damit Sie iiber die Wege Ihres Einschreitens beruhigt sein mogen. Wurzbach42 bevvahrt sich neuerdings als der, wofur ich ihn immer gehalten habe und \vas mit Lettern niederzuschreiben ich Anstand nehme, da mir selbst meine Dinte fur den treffenden Ausdruck zu sauber erscheint. Mit den herzlichsten Griifien, in alter Freundschaft und Hocliachtung Ihr aufrichtigst ergebener Thurn am Hart 18. Okt. 867. Ant. Auersperg ao Župan dr. Etbin Henrik Costa je bil odstavljen 25. sept. 1867. 40 Eduard grof Taaffe, od marca 1867 notranji minister v kabinetu Beust. 41 Drž. in dež. poslanec odv. dr. Lovro Toman. 42 VVurzbach je bil imenovan 4. apr. 1867 za dež. glavarja. Verehrter Freund! Thurn am Hart 19./X. 867. Recht herzlich bedaure ich, dati meine zufiillige Ab\vesenheit von Wien Ihnen Anlafi zu einiger Beunruhigung gegeben hat. Wie sie mittlerweile aus meinem gestrigeii Schreiben, \velches sich mit Ihrem vorgestrigen gekreuzt hat, ersehen haben werden, hatte ich bereits bei dessen Eintreffen genau im Sinne Ihrer Absichten gehandelt und die Adresse per Post an Baron Beust abgeben lassen. Zu Ihrer vollstandigen Beruhigung und Sicherheit lege ich das diesfallige Aufgabs-Recepisse bei. Ende nachster Woche, wenn nicht friiher, denke ich selber nach Wien zu gehen. Wo immer ich aber sein moge, zahlen Sie in jedem vorkommenden Falle, \vo ich niitzen kann, auf meine vollste Bereitwilligkeit. Hochachtungsvoll und herzlich griifiend Ihr aufrichtig ergebener A. Auersperg. 14. Verehrter Freund! Wien, 30/X. 67. In der heutigen Sitzung haben Fiirst Jablono\vski4:! und Prof. Arndt44 uns mit einigen Stofien Petitionen um Aufreehthaltung des Konkordats u. s. w. heimgesucht. I.etzterer brachte namentlich eine Fluth solcher Schriftstucke aus Krain (darunter 200 Unterschriften aus Laibach, was freilich nicht viel ist, aber auch aus dem sonst ziemlich radicalen Stein45 u. s. f.). Sie konnen sich denken, wie angenehm ich durch »Heimat-klange« solcher A rt beruhrt \vurde. Es ist hochste Zeit, dass auch von liberaler Seite in unserem lieben Heimatlande in jenen groBen, die Zukunft und Ehre unseres Volkes so nahe beriihrenden Fragen irgend et\vas geschelie und ein Lebenszeiehen erfolge. \Venn Sie auch nicht eine Manifestation der Gemeinde als solcher bei der tiberwiegend national-klerikalen Majoritiit des Gemeinderathes erzielen konnen, so \viirde doch eine Petition einer ansehnlichen Anzahl achtungswerther Ein\vohner ihren Zweck nicht ver-lehlen und ein gesundes wirkungsreiches Gegengevvicht gegen die erschlichenen Adressen der Dunkelmanner bieten. Was Sie mir in dieser Richtung iibersenden, \verde ich mit Vorgnugen in unserem llause iibergeben, iiberzeugt, dafi derlei Kundgebungen auf die Verhandlung selbst von gutem, die klerikalen Einflusterungen neutralisierenden Einflufie sein miissten. Aber eilen Sie thunlichst mit den Einsendungen! Sehr schon ware es, \venn ich schon in der nachsten Sitzung, die kaum vor Montag den 4 ten November stattfinden diirfte, mit einem solchen Aktenstiicke versehen vor das Haus treten konnte. Selbst unserem Prasidenten4s ware dies willkommen, \vie ich aus seinem eigenen Munde er-fuhr. Aber envahnen Sie letztere Aeufierung nur gegen sehr verlaCliche Freunde und gehen Sie in der Sache (wie von Ihrem bewahrten Takte ja vorauszusehen ist) mit Um- und Vorsicht, aber dadurch auch mit desto grofieren Sicherheit zu \Verke. — Mich in Ihr freundschaftliches Andenken empfehlend, mit aufrichtiger Hochachtting; und herzlichen Griifien, in aller Eile Ihr treu ergebener Meine Adresse hier: Karntnerstrafie Nr. 20 A. Auersperg. 14 a. Priložen telegram: Monat November von Wien Datum 4. Herrn Museal Kustos Deschauer(!) Laibach Haben Sie mein Schreiben vom 30. Oktober erhalten? Wann kann ich Antwort hoffen. Auersperg. 43 Karel knez Jablonowski, od 1861 dosmrtni član gosposke zbornice. 44 Ludwig Arndts, vitez Arnesberg, od 1867 dosmrtni član gosposke zbornice. 45 Kamnik. 40 Karel Vilh. knez Auersperg, predsednik gosposke zbornice 1867/68. Lieber und verehrter Freund! Wien, 15. Novbr 867. Verzeihen Sie einem hier so vielfach Besehaftigten, \venn er erst heute — an dem sitzungsfreien Leopolditage — dazu kommen konnte, Ihr liebes Schreiben vom 6 ten d. M. zu beant\vorten und Ihnen so\vohl dafiir, als ftir die prachtige Petition47 und Ihre dies-beziiglichen BemUhungen aufs Herzlichste zu danken. Wahrend wir jeden Tag sehr lange und bewegte Ausschufisitzungen haben, \vird unsere nachste Plenarsitzung erst kommeu-den Dienstag stattfinden, bei welcher Gelegenheit ich die Ekre und Freude haben \verde, die Manifestation meiner verehrlichen Landsleute und Gesinnungsgenossen (nebst 5 iihnlichen aus Steiermark) auf den Tisch des Hauses zu legen. Wie schade, dafi es bei dem Einflufie der Klerisei unmoglich scheint, ahnliche Petitionen auch vom flachen I.ande in Krain zu erhalten, \vozu die Bevolkerung, wie ich sie kenne, gewifi bereitwillig \vare, wenn sie einerseits iiber die vahre Bedeutung der Frage verstandig aufgeklart \verden konnte und wenn sie andererseits nicht von pfaffischen Einfliisterungen irre-gefiihrt wiirde. Gott besser’s! Nach dem bisherigen Gange unserer Kommissions-Sitzungen habe ich begriindete Hoffnung, dafi unser Haus in den vorliegenden \vichtigen Verfassungs- und konfessio-nellen Fragen in Wesenheit von den Principien des Abgeordnetenhauses sich nicht trennen \verde. Mit Freuden und Stolz habe ich auf Ihrer Petition die Namen so vieler wackeren Ehrenmanner gefunden, darunter auch unseren Kromer,48 den Sie mir herzlichst griifien mogen, dann auch Codelli, meinen Vetter Josef40 u. s. w. Aber auch Strahi ist, wenn ich richtig las, trotz der Pression seines Prasidenten darunter. Herrn Brohlich konnen wir entbehren, Herr von Wurzbach aber ware ein unsauberer Kleks auf diesem Dokumente gewesen. Aber charakteristisch ftir diese Leute und fiir die Gesinnungskloake, in welcher sie ihr Lebenselement finden, sind ali die Vonvande, mit denen sie sich jeder Manife-station zu entziehen pflegen, wo es gilt, Farbe zu bekennen. Und Curtius spricht von seinem »politischen Muthe!« Die Aufsatze" in der Laibacher und Triester Zeitung, auf \velche Ihr Brini hin-deutet, sind mir zugekommen und mit Vergniigen von mir gelesen \vorden. Unsere Nationalen hier scheinen auch bereits ihre Dissidenten zu haben; so seit einiger Zeit Svetez und Kern. Die Buben\virtschaft eines Toman und insbesondere Costa’s wird auch den verstandigeren Kommilitonen allmahlich zum Ekel. Ad vocem Costa und im Ver-trauen gesagt: ich habe beziiglich der von mir an Minister Beust eingesandten Protest-schrift dieser Tage mit Taafe (dem sie als in sein Ressort gehorig vom Reichskanzler abgetreten wurde) gesprochen und die Erklarung und Versicherung erhalten, dafi dieses Schriftstiick der Regierung sehr willkommen, dafi von der Restitution des abgesetzten resp. suspendirten Burgermeisters keine Rede und das beste Auskunftsmittel darin zu finden sei, vorliiufig das getroffene Provisorium und den gegenwartigen (zufrieden-stellenden?) Status quo aufrecht zu erhalten bis zum Eintritt der neuen Wahl. Mit Beust, der dieser Tage durch die Verhandlungen im Abgeordneten Hause ganz in Anspruch genommen var, spreche ich bei nachster Gelegenheit noch besonders, wahrscheinlich schon morgen, \venn er in unsere Ausschufisitzung kommt. Da ich die heutigen freien Stunden auch noch fiir meine sonstige, riickstiindige Korrespondenz benutzen mufi, so entschuldigen Sie wohl freundlichst die Kiirze dieser Mittheilung. — Mich in Ihr ferneres freundschaftliches Andenken empfehlend in alter treuer Ge-sinnung und Anhanglichkeit hochachtungsvoll Ihr aufrichtiger Freund A. Auersperg. 47 Peticija proti konkordatu je natisnjena LZ štev. 256 (7. nov.): Petition an das Herrenhaus (z datumom 1. nov. in 550 podpisi). Začela je krožiti 3. nov., kot protiakcija proti peticiji 38 občin za konkordat (LZ, 254). 48 Dv. svetnik Franc Kromer. 49 Jožef Maria grof Auersperg. 50 Novice so prinesle v štev. 43 (23. okt.) dopis: Iz Ljubljane, ki očita drž. poslancem dr. Klunu, Lipoldu in Svetcu odcepitev pri glasovanju 17. okt. V štev. 44 (30. okt.) brani Svetec v »Odprtem pismu« sebe in svoje kolege. LZ, štev. 259 (11. nov.) hvali postopanje Svetca in njegovih kolegov. — Ker je takrat živelo več Kernov, se samo na tej podlagi ne da ugotoviti, kateri Kern je mišljen. Mein verehrter Freund! Gewiss \verde ich nicht irre gehen, wenn ich in Ilinen einen der ersten An-reger jenes fttr mich so schmeichelhaften Zustimmungsschreibens51 vermuthe, womit eine so grofie Anzahl hochachtbarer Manner aus meiner theuren Geburtsstadt mich jttngst beehrt hat. Wie dem auch sei und wem immer ich die nachste Anregung zu der mir dadurch gevvordenen Auszeichnung zu danken habe, sicherlich \verde ich keiuen Fehlweg einschlagen und keine Fehlbitte \vagen, wenn ich mich an Sie meinen alterprobten Freund und Gesinnungsgenossen, mit dem Ersuchen wende, gegeniiber den zahlreichen Unterfertigern jenes bedeutungsvollen Dokumentes der gtitige Dolmetsch meines warm-sten und innigsten Dankgefuhles werden zu wollen. Nur dringende Geschafte und wiederholter Aufenthaltswechsel konnten die Ab-stattung dieser grofien Dankesschuld bis zum heutigen Tage verzogern, ihre ganze Herzlichkeit und Warme aber nicht schmalern. Die Mahnung an eine so angenehme Pflichterfttllung wird aber in dem Augenblicke um so unwiderstehlicher in \velchem ich, wenn auch nur fttr \venige Stunden mich wieder auf dem lieben Heimatboden bewege und mich den verehrten Mannern, welche mir so freundlich ihre Sympathien zuge\vendet haben, auch raumlich naher gerttckt ftthle. Mochte dieses ehrende Vertrauen und Wohlwollen meiner Heimatgenofien auch meiner Zukunft erhalten bleiben und mir selber vergonnt sein, im Kreise meines bescheidenen Wirkens mich als desselben nicht iConstitutionellen Verein« zu erklaren und die diesfallige, sowie die Zahlung des Abon-nements fiir das »Tageblatt«56 einstweilen fiir mich zu berichtigen, uber allfallige Mehr-leistungen aber, zu denen ich nach MaCgabe meiner Krafte gerne bereit ware, sich mit Ihnen ins Einvernehmen zu setzen und darnach vorzugehen. Wie ich nun aus einem mir so eben von Apfaltrern zugekommenen Schreiben ersehe, hatte er die Freundlich-keit gehabt, diese Angelegenlieit bereits nach Wunsch zu ordnen und es bleibt mir vor der Hand nur der herzliche Wunsch iibrig, dass das einer so guten Sache gewidmete 5* Ustanovitev društva »Constitutioneller Verein«. 55 Konstitucionalno društvo je imelo ustanovni občni zbor 7. julija (LZ, 154). r’6 L(aibacher) T(agblatt) je začel izhajati 14. avg. Unternehmen meiner freiheitlichen Gesinnungsgenossen wachse, gedeihe und erstarke und reichliche Friichte bringen moge. Was ich aus der Ferne zu dessen Forderung mit-virken kann, daran soli es meinerseits gewiss nicht fehlen. Sie erwahnen am Schlufie Ihres geehrten Schreibens der Stadt Gurkfeld »die doch stets treu zu uns hielt« und ihrer augenblicklichen Apathie gegenuber der Pra-uumerations-Einladung zum »Tageblatte«. Jene Bezeichnung fangt nun fast auch schon an, einer traditionellen Vergangenheit anzugehoren; denn auch in Gurkfeld besteht neuester Zeit ein Agitationsnest fur nationale Wi’.hlerei, ganz geeignet, hie und da ein nicht ganz bibelfest-konstitutionelles Gewissen zu venvirren. Die Rotte ist zwar klein, aber rtihrig, \vie allerorten. Sie finden in dem Schmah- und Lugenartikel,57 welchen jiingst der »Triglav« gegen mich losliefi, unverkennbare Symptome, dali es auch deni-nachst auf einen Sturm gegen die gegemvartige Gemeinde-Repriisentanz abgeselien sei, \vobei die genannte »liberale Minoritat« derselben ins Feuer gefuhrt werden soli. Wenn man aber die sogenannten Liberalen (id est: Nationalen) dieser Minoritat von Angesicht zu Angesicht zu kennen die Ehre hat, so... mufi man eben doppelt dankbar der ger-manischen Bildung und Uingangssprache sein, die einem verbietet, die Sache mit dem rechten Worte zu bezeichnen. Das falsifizierte Materiale zu jenem Artikel hat olfenbar ein geistiger Hadernsammler im Gurkfelder Kehricht zusammengelesen, die Appretur zum Zeitungspapier hat es aber \vohl erst in Laibach durch die Firma Costa & Comp. erhalten. — Dafi es unter diesen Umstanden fiir den sonst sehr \vackeren Paulin51 seine Schwierigkeiten hat, im Interesse Ihres Unternehmens, so wie er gerne wollte, auf die dortige Burgerschaft Einflufi zu nehmen, ist Ihnen wohl einleuchtend; doch bin ich iiberzeugt dafi er in diesem Sinne wirken wird so viel er vermag. Die nationale Meute hat er ohnedies dadurch auf den Fersen, dafi er unmittelbar nachdem ihm von einem allzudienstfertigen Freunde jener Artikel mitgetheilt worden war, unsere Spital-pfriindner ins Gemeindeamt vorladen und dort detaillirt ihre Aussagen zu Protokoli nehmen liefi, wonach alle in erwahnten Artikel vorgebrachten Anschuldigungen auf ganzlicher Unwahrheit und Entstellung beruhen. Das Bewusstsein, dass Sie fur Recht und Gesittung, fiir Bildung und Freiheit kampfen, starke und stahle Sie und die Gesinnungsgenossen im bevorstehenden Land-tagskainpfe gegen die modernen Tiirken! Hochachtungsvoll und herzlich griifiend Ihr treu ergebener Freund Gratz 25/VIII. 68. Ant. Auersperg. 22. Mein hochverehrter Freund! Nicht leicht hatte mir eine grofiere Freude bereitet werden konnen, als jene die ich beim Wiederanblicke Ihrer mir so bekannten Schriftziige empfunden, welche mir zugleich ein so werthvoller Be\veis sind, dass Sie mir noch iinmer ein mir so schatzbares freundliches Andenken bewahrt haben. Mit Vergniigen werde ich bei erster sich darbietender Gelegenheit lhrem Wunsche nachkommen und in der Angelegenheit der dortigen Konzepts Praktikanten meine Befttr-\vortung bei dem Herm Minister des Innern59 einlegen; mochte meine Verwendung von gutem Erfolge begleitet sein! Wie Sie selbst andeuten, bietet aber nur der personliche und miindliche Verkehr einige Aussicht auf eine erfolgversprechende Vervvendung in derlei Fragen; ein schriftliches Fiirwort wiirde mit anderen einlaufenden Akten gleich-falls ad acta wandern. Zu einer personlichen Beriihrung mit dem mafigebenden Herru Minister wird mir aber erst nach Neujahr — hoffentlich nicht zu spat fiir jene Sache — Gelegenheit gegeben werden. weil ich aus Gesundheitsrucksichten nach einer langen und hartnackigen Krankheit die Reise nach Wien nicht friiher antreten solite, bis ich meine 57 Triglav je priobčil v štev. 35 (15. avg.) članek, signiran V—.: Graf Anton Auersperg’s Liberalismus und die Gurkfelder Gemeinde (1. del se peča s hiralnico, 2. z brodom). LT je odgovoril v štev. 5 (20. avg.) z nesigniranim člankom: Warum per-sonlich?, ki pa ne prinaša ničesar stvarnega, se obrača samo proti osebnim napadom kot takim. 5S Avgust Pavlin, oskrbnik Auerspergovega imetja in posestnik hiše v Leskovcu, štev. 30, pri Krškem, ok. 1868 3 leta občinski svetovalec pod županom Grosom. (Obvestilo občine krške.) Gesundheit dazu nicht vollkommen gekraftigt fiihle, was bisher noch nicht ganz der Fali ist, in einigen Woehen aber mit Gottes Hiilfe wohl eintreten diirfte. Mit grofier Aufmerksamkeit und gleichem Interesse verfolge ich die Leistungen und Erfolge des »Tageblattes«. Das Blatt ist wirklich vortrefllich gehalten und es ist nur zu \viinschen, dafi ihm auch fernerhin sich auf gleicher Hohe zu behaupten gelinge. Er-lauben Sie, dafi ich bei diesein Anlafie neuerdings Ihre Gefiilligkeit in Anspruch nehme und Sie bitte, die Erneuerung meines Abonnements fur das ganze Jahr 1869 giitigst zu besorgen. Ich schliefie zu diesem Behufe nebst der bisherigen Adrefischleife den ent-sprechenden Pranumerationsbetrag mit 9 fl bei. Wie herzlich gerne wiirde ich mich Ihrer freundlichen Einladung gemafi, per-sonlich an dem Feste betheiligen, welches der konstitutionelle Verein zur Jaliresfeier der Verfassungsgesetze so zeitgemaB und taktvoll veranstaltet.00 Aber der noch immer etwas leidende Korper, \vie gesagt, legt dem Sehnsuchtsfluge des Herzens lahmende Fes-seln an. .Tedenfalls werde ich am Tage jener schonen Festfeier im Geiste mit meinen besten Wiinschen und innigsten Antheil bei Ihnen sein, dem Vereine zu seinem erfolg-reichen Streben ein herzliches >Gluck auf«, seinen Mitgliedern aber, meinen verehrten Gesinnungsgenossen, ein treugemeintes: »Harret aus und haltet festk im Geiste zurufen, denn auszuharren gilt es im noch nicht geschlofienen Kampfe und festzuhalten das bisher Erreichte! Ihnen aber, der Sie der unermiidliche Wecker jener einst noch Schlummernden waren und an den edlen Erfolgen des Vereines so hervorragenden Antheil haben, Ihnen mein verehrter Freund klinge aus der Ferne noch ein spezielles »Gliick auf« an das patriotische Herz! So eben \var Baron Apfaltrern bei mir, welcher mir seine Griif.te an Sie und die Bitte auftragt, dass es Ihnen gefallig sein wolle, unter Einem auch fiir ihn das Abonne-ment auf das »Tageblatt« pro 869 zu besorgen, zu welchem Zwecke auch sein Pranumerationsbetrag per 9 fl, demnach im Ganzen 18 fl beifolgen. Mich Ihrer ferneren freundschaftlichen Erinnerung empfehlend, mit den herzlich-sten Grufien aufrichtiger Hochachtung und un\vandelbarer Gesinnung Ihr treu ergebener Freund Gratz 19./XII. 68. Ant. Auersperg. Warmsten Dank fiir die Gliickwiinsche zum Jahres\vechsel und die innigste Erwie-derung derselben fiir Ihr ungestortes und verdientes Gliick und Wohlsein! 23. Mein verehrter Freund! Gratz 8/II. 69. Meinen vvarmsten und herzlichsten Dank fiir alles Liebe, freundliche und Aus-zeichnende, das Sie mir bei jeder Gelegenheit er\viesen und er\veisen und somit auch fiir die Mittheilungen, welche Sie in Ihrem geehrten Schreiben vom 5 ten d. M. an mich richten. Ich gehe sogleich in medias res, namlich zur Beant\vortung Ihrer Aufforderung bezuglich des Baues der Eisenbahnstrecke Laibach—Villach. Sie konnen und mogen uberzeugt sein, dafi ich, soviel in meinen Kraften liegt, gewifi mit allem Eifer dahin wirken werde, dafi die Concessionsfrage in Ihrem Sinne d. i. im Sinne aller verfassungsfreundlichen Liberalen Krain’s und somit auch mittelbar im wohlverstandenen Interesse des Reiches seine endgiiltige Erledigung finden moge. Ich wiirdige in vollem Umfange die Wichtigkeit und Naehhaltigkeit einer richtigen Lo-sung dieser Aufgabe nicht nur fiir die gewerblichen und kommerziellen Interesse« unseres engeren Heimatlandes, sondern vor allem fiir dessen politische Entvvicklung und fur die Stellung und Einflufinahme unserer Parthei zu derselben. Darum werde ich, soweit mein Wirken reicht, auch darnach handeln. Einen ersten Schritt dazu habe ich bereits vor meiner Abreise von Wien gethan und meine Unterredung mit dem Handelsminister111 schien mir die besten Aussichten in unserem Sinne zu eroffnen. Der hinkende Bote kam freilich hiutennach, aber leider erst dieser Tage, als ich mich bereits in Graiz befand. Nicht nur aus Ihrem Briefe, sondern schon friiher aus anderen Mittheilungen erfuhr ich namlich, dass Herr von Beust und auch Dr. Schindler62 — dessen Einflufi nicht zu unter- 59 Notranji minister dr. Karel baron Giskra. 00 Slovesnost konstitucionalnega društva za obletnico ustave se je vršila 20. dec. (L T, 108). 01 Minister za trgovino dr. Ignac, baron Plener. n- Dr. Aleks. Jul. pl. Schindler, 1861—1870 liberalni dunajski poslane';. schatzen ist — dem Dr. Toman ins Garn gelaufen sind. Dagegen nun wird vornehmlich einzuwirken sein und ich hoffe, bei meiner in Kiirze erlolgenden Riickkehr nach Wien mit meinen Remiihungen in solcher Richtung noch nieht zu spat zu kommen. Dafi ich nichts versaumen werde, \vas sich unsererseits dagegen thun lasst, konnen Sie wohl glauben. Moge es mir gelingen, die mafigebenden Personlichkeiten liber die wahre Sach-lage aufzuklaren, damit sie sich nicht zu einem Fehlgange verlocken lassen, der fiir das allgemeine Interesse von Folgen sein kann, welche sie selbst — wenn es zu spat ist — zwar tief zu beklagen, aber nicht mehr abzuwenden vermochten. Mich Ihrem ferneren freundschaftlichen Andenken empfehlend und mit der Ritte diese meine ganz vertrauliche Eroffnung als solche zu behandeln, mit den herzliehsten Griifien aufrichtigster Freundschaft und Hochachtung, in Eile Ihr treu ergebener Ant. Aueisperg 24. Mein lieber und verehrter Freund! Da ich die ernstliche Absicht habe — wenn es nur irgend moglich ist — zu den bevorstehenden Gemeinderaths\vahlen in Laibach mich einzufinden und auch meine Wahl-stimme abzugeben, so erbitte ich mir von Ihrer bewahrten Freundschaft einigen Rath und Reistand. Zwar werde ich, da ich wieder in Kiirze vieder nach Wien soR, mit meiner Zeit etwas ins Gedrange kommen, z\var wird es vielleicht auch auf eine Stimme mehr oder weniger nicht ankommen, da die Herren Slovenen ihre Absicht seltener Enthaltsamkeit verlauten lieflen; allein letztere scheint ein nicht mehr ganz neues Einschlaferungsmittel liir die Gegner \verden zu sollen und in ersterer Reziehung hoffe ich noch immer, mir die erforderliche kurze Zeit erobern zu konnen, um einmal und gerade in einem so entscheidenden Momente meine Ehrenbiirgerpflicht zu erfiillen. Wenn ich recht berichtet bin und das Wahlgesetz gut innehabe, so diirfte ich als Ehrenbiirger dem 1 ten Wahlkorper angehoren und mit diesem am 12 ten Marz mein \Vahlrecht auszuuben haben. Ich bitte Sie, mir dariiber volle Gevvifiheit zu geben und auch fiir den Fali, dafi auf Vorweisung des beziiglichen Wahl-Cer1ifikates sehr genau geachtet werden solite, mir letzteres zu verschaffen und dessen Uebersendung odei seiner-zeitige Einhandigung gefiilligst zu veranlassen. Auch wiirde ich hieran die weitere Ritte kniipfen, dafl mir auch eine verlafiliche Liste jener Namen, \velche nach den Wunschen unserer Gesinnungsgenossen aus der Wahl hervorgehen sollten, iibermittelt werden moge. Nun habe ich noch ein Anliegen, \velehes ich eben nur Ihrer ehrenhaften und feinfuhlenden Individualitat im engsten freundschaftlichen Vertrauen ans Herz legen mijchte. Ich bin wahrlich nicht so unbescheiden zu glauben, dafi mein gesinnungstreues Erscheinen zu den Laibacher Wahlen irgend eine besondere Verdienstlichkeit oder gar die Offentliche Aufmerksamkeit fiir sich in Anspruch nehmen konnte. Aus einem \Viener-blatte aber ersehe ich, dal! meine — \veift Gott, durch wen? — bekanntgewordene Absicht von den Gesinnungsgenossen gut aufgenommen worden ist, und unser gemeinsamer Freund Apfaltrern sagt mir, dali dieselben meine Anwesenheit in Laibach durch irgend einen freundlichen Akt auszuzeichnen beabsichtigen. Es ist moglich (und ich hoffe sogar darauf), dass dies bisher noch Niemanden einfiel und dafi ich mich sonach gegen etvvas straube, das gar nicht existirt. Doch ich nanute Ihnen meine Quellen und so liirchte ich auch nicht von Ihnen mifiverstanden zu \verden. Nun bitte ich Sie aber recht dringend und instandig, mein verehrter Freund, alles Aehnliche und Ungeuohnliche, kurz alles \vas irgend einen demonstrativ-offentlichen Anschein hatte, freundlichst von mir abzu\venden. Ich werde die giitige Gesinnung und das mich ehrende Wohlwollen unserer Partei-genossen gewifi jederzeit aus tiefstem Herzensgrunde mit dankbarem und gehobenem Gefiihle zu schatzen und zu verstehen \vissen; aber ein offentlicher Akt ihrer Freundlich-keit und Gtite \viirde unserer Sache und mir selbst nicht fordersam sein und siclierlich Gegendemonstrationen unserer Gegner provozieren, die ge\vifi nicht auf dem Felde des guten Geschmackes und der feinen Sitte sich be\vegen diirften. Ich glaube, es wird unsrer guten Sache, so\vie meiner Individualitat, ge\vi(! zutriiglicher sein, wenn es mir gegotmt wird, die wenigen Stunden meines Dortseins — und ich komme ja nur zu einer eiufachen Pflichterfiillung — im traulichen Verkehre und Meinungsaustausch mit einigen Freunden und Mitstrebenden zuzubringen und mich in camera caritatis ilires langentbehrten, lieben Umgangs zu erfreuen. Und auf Sie, mein hochverehrter langjahriger Freund und Gonner, zahle und hoffe ich hiebei vor allem. Mich in Ihr freundschaftliches Wohl\vollen empfehlend, in umvaudelbarer Hoch-achtung und Anhanglichkeit, herzlich grufiend Ihr treu ergebener firatz 26/11. 69. Ant. Auersperg 25. Mein theurer und verehrter Freund! Mein bis vor Kurzem noch feststehender Entschlufi, mich an den Laibacher Gemeine-rathswahlen im Sinne unserer Gesinnungsgenossen zu betheiligen, befindet sich in diesem Augenblicke in dem fatalen Konflikte meiner hier und dort zu erfiillenden Pflichten. SiilSe ich in Gratz, so \vare ich, abgesehen vou der groCeren Nahe, auch noch frei in Ausfuhrung jener Absicht, was ich aber hier in Wien leider nicht bin. Ich bin namlich hier Mitglied z\veier vielbeschaftigter Ausschufie, \vovon der eine gerade in diesem Augenblicke sehr in Anspruch genommen ist, namlich der Budget-Ausschufl, 'vvelcher, von dem Ministerium zum moglichst schleunigen Abschlufie seiner umfangreichen Be-uithungen und Arbeiten gedrangt, seine Mitglieder Tag fiir Tag unausgesetzt in Anspruch nimmt. Wenn ich mir andererseits Ihre Versicherung gegenvvartig halte, dafi der Wahlsieg unserer Partheigenossen nicht zu bezvveifeln sei, dal.i es daher auf eine Stimme mehr oder \veniger nicht ankommen konne, so beruhige ich mich einigermafien bei der Schwierigkeit, ich mochte fast sagen Unmoglichkeit, in diesem Augenblicke meinen hiesigen Posten zu verlassen. Mein Vetter Josef, der durch keinen Ausschufi festgehalten wird, reist morgen zu den Wahlen nach Laibach ab und wird lhnen die geschilderte Sachlage bestatigen. Mit schwerem Herzen fiige ich mich der Notwendigkeit, die mich hier zuriickhalt und mich der nahen Gelegenheit beraubt, nach aeraumer Zeit und unter gunstigeren Verhaltnissen meine dortigen Freunde und Meinungspartner \vieder einmal recht herzlich zu begrufien und zu begluckvimschen. Sie alle entschul-digen wohl freundlich und giitig mein diesmaliges Ausbleiben von dem Kampfplatze, dessen Loose hoffentlich fiir uns gesichert sind. In aller Eile mich in Ihre \vohlwollende Erinnerung empfehlend, mit den herz-lichsten Gr Men und dem varmsten Gliick auf! hochachtungsvoll Ihr treu ergebener Freund Wien 10/111. 69. Ant Auersperg 26. Mein theurer und verehrter Freund! Meinen herzlichen Gliickwunsch zu dem Wahlsiege unserer Gesinnungsgenossen! Sie haben das lang bestrittene Gebiet durch Einmiithigkeit, Arbeit und Ausdauer vvieder gewonnen; durch dieselben Biirgertugenden, werden Sie es auch bewahren, beschiitzen und fruchtbringend machen. Moge lhnen insbesondere das Letztere im vollen Mafie gelingen! Der taglich sichtbarer \verdende Segen der Kultur, deren Pflege nun Ihren Handen anvertraut ist, wird das beste Bolhverk gegen das Eindringen roher Gegner bilden. Obschon es auf ein paar Stimmen mehr oder weniger, wie ich im Voraus wu(3te, diesmal nicht ankam, so thut es mir doch im Herzen leid, in diesem schonen Augenblicke des Erfolges nicht in den Reihen meiner heimatlichen Gesinnungsgenossen gestanden zu sein und jene schonste Pflicht erftillt zu haben, welche mir die Ehre, Ihr Mitbiirger zu sein, auferlegt. Mein Cousin Josef A. \vird lhnen bestattigt haben, was mein leider zu spat in Ihre Hande gelangter Brief lhnen bereits meldete, daB ich in diesem Augenblicke mich von Wien fiiglich nicht entfernen konnte, ohne mich hier dem gegriindeten Vorv-urfc \vegen Pflichtversaumnis auszusetzen. Aus seiner Mittneilung aber erfuhr ich auch, v/elche ehrenvolle Aufmerksamkeit und Auszeichnung mir der konstitutionelle Verein zugedacht hatte, indem er mich durch Sie, hochverehrter Freund, und die Herren Doktoren Pfefferer und Suppantschitsch bei meiner Ankunft begriiBen lassen volite.83 83 Dr. Ant. J. Pfefferer in dr. Franc J. Suppantschitsch. Ich bitte Sie meinen innigsten Dank aus freundliche Dollmetsch desselben an den gelalligst sein 2u wollen. Es ist der Ehre geme hatte ich Ihre Hand gedriickt! Mit den alten treuen Gesinnungen, Wieu 15/111. 69. tiefgeruhrten Herzen zu empfangen und der verehrten Verein und die genannten Herren zu viel! Domine, non sum dignus! Aber \vie hochachtungsvoll und herzlich grufiend Ihr treuergebener Freund A. Auersperg 27. Verehrter Freund! Den Anlafi zu diesen fliichtigen Zeilen bietet die mir soeben zugekoinmene Ein-ladung des konstitutionellen Vereines, durch einen schriftlichen Beitrag, weleher jedoch vor dem 7 ten d. M. einzusenden ware, zur Feststellung jenes Programmes ttber Re-gelung dringender volksvvirtschaltlicher Fragen in Kram thunlichst irdtzuwirken, mil dessen Entwurf sich in Folge des Dr. Gausterschen Antrages64 das beziigliche Comite so eben beschaftigt. Mit voller Syjnpathie begriifie und begleite ich das so riclitigp und erfolgver-si)rechende Vorgehen des konstitutionellen Vereines auch auf volks\virtschaftlichen Ge-biete und alle Schritte, welche zur Fruchtbarmachung dieses dankbaren Terrains aber auch zugleich dahinfiihren, in unserem Volke die \Vahrnehmung und Ueberzeugung zu wecken und zu starken, dass die freiheitlichen Rahnen eines gesunden Verlassungs- und Kulturlebens in gerader Perspektive zu den Pforten auch des materiellen Wohlseins fiihren. Mil uniso groiJerou Bedauern mufi es mich erfiillen, dali lhre Auftorderung mir in einem Zeitpunkte zukommt, in welchem ich bei dem besten Willen, an welchem Sie gewifi nicht zweifeln, doch nicht in der Lage bin, ihr nach Wunsch nachzukommen. Die um Mitte dieses Monats stattfindende Schliefiuug der Reichsrats-Session beschaftigt samt-liche Ausschufimitglieder in unseren verschiedenen Commissionen gegemvartig mit so vielen und dringenden Arbeiten, welche friiher noch erledigt sein \vollen, in solchem Mafie, dafi kein Tag ohne Sitzung von vielstiindiger Dauer vorubergeht. Dnter solchem Geschaftsdrange kommt man wohl kaum in die Lage, einem anderen Gegenstande geisti-ger Arbeit seine volle Aufmerksamkeit und eingehende Retrachtung zuwenden, ge-schweige denn ein et\vas griindlicheres schriftliches Operat widmen zu konnen. In freundlicher Wurdigung dieser Sachlage wollen Sie dem Vereine gegeniiber der gutige Dolmetsch der Entschuldigungsgriinde sein, welche mir fiir meine Inaktion in angedeu-teter Richtung die Schuldlossprechung sichern diirften. — Entschuldigen Sie, d a 1.1 ich erst diesen Anlafi ergreife — aber ich konnte ihn nicht unbeniitzt lassen — um Ihnen und zugleich auch Herrn Dr. Suppan (dem Sie freundlichst meine Gesinnungen und Gefiihle mittheilen wollen) die herzlichsten Gluckwiinsche zu dem schonen Wirkungskreise,65 welchen Ihnen Reiden das Vertrauen Ihrer Mitbiirger in verdientester Weise eroffnet, so\vie die freudigen Hoffnungen, die sich daran kniipfen, zu vollem und warmsten Ausdrucke zu bringen. Moge Ihnen in der edlen Aufgabe und den hohen Zielen, welche Ihnen das Geschick und Sie sich auch selbst gestellt haben, das Vertrauen, die Mit\virkung und vor allem die uneriniidliche Ausdauer und nie einzuschlafernde Wachsamkeit alier in gleicher Gesinnung vereinigten Mitbiirger un-unterbrochen zur Seite stehen und Ihr Wirken stiitzen, starken und \venn es noth thut, ueu ermuthigen und befeuern. Danil \vird auch, was Gott gebe, das Gliick des Gelingens kaum fehlen konnen. In alter treuer Anhanglichkeit, mit hochachtungsvollsten und herzlichsten Griifien Ihr aufrichtig ergebener Wien 4/V. 69. Ant. Auersperg "* Predlog dr. Morica Gausterja, okr. zdravnika v Kamniku, da se sestavi program gospodarskih vprašanj, ki zahtevajo rešitev, je obravnavalo konstitucionalno društvo na 11. seji, 5. marca 1869, in sklenilo, da se vabijo vsi Slani k udeležbi (LT, 53). 65 Na seji ljubljanskega občinskega sveta 5. apr. je bil dr. Suppan izvoljen za župana, Dežman za podžupana. Verehrter Freund! Dornau bei Pettau 15/VI. 69. Entschuldigen Sie, \venn ich heute nur mit den allerfliichtigsten Zeilen — da ich mit den Vorbereitungen zu unserer morgen stattfindenden Uebersiedlung nach Thurn am Hart vollauf in Anspruch genommen bin — eine kleine Bitte in Ihre erprobte Gefalligkeit zu richten mir erlaube. Ich ersuche Sie namlich um die giitige Veranlassung, dafi mein Exemplar des »Tagblattes«: das ich mit dem grofiten und regelmafiigen Interefie lese. vom Empfange dieses Aviso’s angefangen, mir nicht mehr nach Gratz, sondern fiir die nachsten Sommermonate nach Thurn am Hart, Post Gurkfeld zugesendet werden moge. Das wie mir scheint bald zu Ende gehende Jahres-Abonnement werde ich demnachst durch giitige Vermittlung unseres Freundes Apfaltrern fiir den kommenden Jahrgang erneuern. DaB ich anlafilich der Jantschberg-Josefsthal-Affaire66 viel mit und bei Ihnen war. konnen Sie sich wohl denken. Wollte ich diesen Gegenstand nach Herzensdrang mit Ihnen besprechen, so gabe es einen sehr langen Aufsatz, den ich aber im Drange des Augenblicks nicht auszufiihren vermochte, weshaib ich zweckmafiiger kurz abbreche. Meine Anschauungen und Gesinnungen sind Ihnen ohnedies bekannt. Hochachtungsvoll und herzlich griifiend, in Eile Ihr treu ergebener Ant. Auersperg 29. Mein verehrter Freund! Nach langer Zeit erlaube ich mir, mit diesen Zeilen mich wieder an Sie zu wenden und zwar mit einem kleinen Anliegen, dessen Gewahrung Ihnen hoffentlich nicht all-zuviel Miihe kosten diirfte. Ich wiinschte namlich zur Vervollstandigung meiner staats-rechtlichen Studien — wenngleich zum Theil nur als Curiosum — ein Exemplar der stenographischen Protokolle des heurigen Krainischen Landtages zu erhalten und ware Ihnen sehr zu Danke verpflichtet, \venn Sie ein solches fiir mich bestellen und per Post an mich gelangen lassen wollten. Wenn ich den Preis des Exemplares \viifite, so wurde ich Ihnen den entsprechenden Betrag unter Einem iibersenden; da diefi aber nicht der Fali ist, mufi ich Sie -\vohl ersuchen, die Sendung gegen Postnachnahine an mich zu adreBiren. Im Voraus fiir Ihre gefallige Bemiihung verbindlichst dankend und mich in Ihre freundschaftliche Erinnerung empfehlend, in alter treuer Gesinnung, hochachtungsvoll und herzlich griifiend Ihr Thurn am Hart aufrichtigst ergebener 11 Okt. 870 Ant. Auersperg Adresse: Post Gurkfeld. 30. Mein verehrter Freund! Mit dem lebhaftesten Antheile bin ich Ihren Mittheilungen iiber die finanziellen Verhaltnifie des »Laibacher Tagblattes« gefolgt und ich bedaure aufrichtig, daB Ihr Bericht gerade nicht sonderlich giinstig lautet. Es w8re jammerschade, wenn ein so wackeres und tiichtiges Organ der liberalen Parthei in Krain unter der Mifigunst der Umstiinde gerade in einem Zeitpunkte verstummen miifite, in welchem ge\vifie unwandel-bare und nicht oft genug zu \viederholende Wahrheiten mit Posaunenton an das Ohr der Schwerhorigen schmettern und die frommthuenden Heuchlerlarven unerbittlicher als je den dahinter lauernden Faunen vom Antlitze gerifien werden sollten. Das Tagblatt hat diese Aufgabe bisher so tapfer und unermiidlich erfullt, dafi ein patriotisches Herz nur dessen Fortbestand \viinschen kann und diesen nach Kraften fordern soli. Da ich mich nicht blos fiir die Volkslieder und Tiirkensagen einer langst begrabenen Zeit interefiire, sondern mit meiner vollsten Theilnahme mitten in den Kampfen stehe, M Spopad med kmeti in nemškimi telovadei, vojaštvom ter orožniki na Jančjem vrhu in v Vevčah 23. maja. velche die Gegenvart in unserm Lande mit den modernen Tiirkenhorden geistig Be-und Verschnittener durchzukampfen hat und da ich mich hiebei zu meiner Freude mit Ihnen unter einer und derselben Fahne zusammenfand, so stelle ich Ihnen gerne zu gedachtem Zwecke auch mein Scherflein im AnsehluBe zur Verfugung. Ich begleite es mit dem aufrichtigen Wunsche, dati Ihrer Aufforderung und der Aufgabe des besagten Unternehmens von recht vielen Seiten mit gleicher Bereitwilligkeit und Anerkennung entgegengekommen vverden moge und jenes dadurch ein dauernd gesichertes bleibe. Da Sie von einer bevorstehenden Preiserhohung des Blattes ervahnen, ich aber dariiber in den mir bis jetzt zugekommenen Nummern noch keine prazise Mittheiluug vorfinde, so halte ich mit meiner Abonnements Erneuerung per 871 noch so lange zuriick, bis eine solche Verlautbarung erfolgt sein wird, vozu es im Interesse des Blattes wohl schon an der Zeit sein dttrfte. Mit alter treuer Gesinnung hochachtungsvoll und herzlich griitiend Ihr aufrichtig ergebener Gratz 14 Dezbr 870. Ant. Auersperg 31. Verehrter Freund! Gratz 24/XII. 70. Meinen Bemiihungen zufolge, auch in den Kreiseu meiner hiesigen Freunde For-derer des »Tageblattes« zu gevinnen, erhielt ich den beiliegenden Betrag von Grafeu Gleispach67 als Beitrag zu genanntem Zwecke. Ich saume nicht, diesen hiemit seiner Bestimmung zuzufiihren. Meinen eigenen Beitrag werden Sie vohl schon in voriger Woche erhalten haben. Herzlich griitiend, in alter treuer Gesinnung, hochachtungsvoll Ihr aufrichtig ergebener Ant. Auersperg 32. Mein verehrter Freund! Meinen varmsten Dank fttr Ihr liebes Schreiben vom 1 ten d. Mts. und fiir die iibersandten interessanten Mtinzen aus dem Gairauer*'*1 Funde. Erlauben Sie mir nun die Anfrage, was mit diesen Munzen zu geschehen hat? Waren sie fiir mich bestimmt? oder sollen sie hier an einen Sammler oder eine Sammlung abgegeben — oder sollen sie riickgesendet werden? Bitte gelegentlich um freundliche Auskuuft. Die mitgeteilten anecdota slovenica haben meine groBe Heiterkeit erregt. Diese ganze Bewegung an und fiir sich und losgelost aus dem Zusammenhange mit weit ge-fiihrlicheren und machtigeren Bundesgenossen wiirde rein nur ins Gebiet des Burlesken fallen und den kostlichsten und unerschopflichsten Lachstoff liefern. Unsere Slovenen sind ein Produkt und Bild des umgekehrten Darvvinismus; denn diese Affen der Czechen6* sind offenbar gegen die Originale keine fortgeschrittenere, veredeltere Race, sondern nur zuriickgebliebene, unentwickelbare Organismen. Freilich, unter der zartlichen Gartnerhand eines Baron von Eibisfeld70 kann endlich auch der Bovist sich einbilden, eine Palme zu sein. Sie haben ganz Recht, venn Sie der anmaBlichen Unkultur in der ganzen Riistung einer xiberwaltigenden Kultur entgegentreten wollen; diese ist solchen Gegnern vi-a-vis gewiB die treffendste und einschmeichelndste \Vaffe. Ware das Deutschthum, in unserer Monarchie der maBgebende Culturtrager, schon in friiheren Jahren so recht ins BewuBt-sein unseres Biiigerthums eingedrungen, dann hatten die slovenischen Agitatoren nicht den Boden gefunden, den sie leider fanden, und uns varen sehr betrubende Erlebnisse, dem Lande aber mancher Nachtheil und Riickgang erspart geblieben. Immerhin ist es sehr anempfehlenswerth, das Versaumte mit erhohter Kraft nachzuholen. Bei der Ent-rollung des eigentlichen nationalen Banners des Deutschthums ist aber gerade in Krain 67 Karel Jožef Ant. Kajetan grof Gleisbach. M Lisičje. 69 Primero: »Affen der Czechen« ima Auersperg tudi v pismu grofu L. Thunu 13. jan. 1865 (Castle, o. c., I, p. CV). 70 Dež. glavar Sigmund baron Conrad-Eybesfeld (maj 1867—1872). grofie Vor- und Umsicht geboten. Eine Unvorsichtigkeit oder Mafllosigkeit komite grofie Gefahr bringen, \veil sie von den Gegnern griindlichst und in peilidester Weise aus-gebeutet dem urtheilschvvachen Volke demgemafi interpretirt \viirde. Der beste Schild fur das Deutschthum ist und bleibt die mit jedem wahren Kulturstreben innigst ver-bundene Achtung vor dem Rechte und Gesetze. Darum wird auch bei uns die Verfassungs-mafiigkeit eine sehr gute und sich bewahrende Schutz\vaffe bleiben. Wie der confessio-nelle Fanatismus nach \Vundern begehrt, so sehnt sich die politische Unkultur nach VVillkursakten und Staatsstreichen und daher die gegenseitige Anziehungskraft zwischen Ultramontanismus, Barbarenthum und Despotismus, \velcher letztere jederzeit Geluste tragt, mit Staatsstreichen seine blauen Wunder zu virken. Sie hatten im vorigen Herbste die Gute, die Absendung der krainerischen Landtags Protokolle (stenograph. Berichte) gegen Nachnahme an mich zu veranlassen, \vofur ich noch meinen besten Dank abzustatten habe. Damals ist mir aber mitgetheilt worden, dafi das noch fehlende, Titel, Index u. s. w. demnachst werde nachgeliefert werden. Das ist aber bis zur Stunde noch nicht der Fali ge\vesen. Diirfte ich Sie daher bitten, im Falle diese damahls noch lehlenden Stiicke seither fertig geworden sind, fiir deren Ueber-sendung an mich gefallige Sorge zu tragen. In alter treuer Gesinnung, mit den herzlichsten Grufien, hochachtungsvoll Ihr aufrichtig ergebener Gratz, 12. I. 871. Ant. Auersperg Na pismu je z Dežmanovo roko zapisano: Von der mit Roth el angestrichenen Stelle wurde bei der herzerhebenden Griin-dungsfeier der studentischen Burschenschaft Carniola am 27 Dezember 1884 vom alten Herren Carl Deschmann bei seiner Begriifiungsrede Gebrauch gemacht. Začrtan je z rdečim pisalom odstavek: [Sie haben ganz Recht, wenn... mit Staatsstreichen seine Jblauen \Vunder zu virken.] 38. Mein lieber und verehrter Freund! Mit den besten Wiinschen fiir den Erfolg unserer Landtagswahlen ubersende ich Ihnen anbei einen kleinen Beitrag zu diesem Behufe. Mochte Ihre Hoffnung, diefimal einen honetten Landtag zu erhalten, sich in der That bewiihren und die -wiederwartige politische »Affenkomodie«, zu welcher die bisherige Majoritat unseren Landtagssaal herabwiirdigte, endlich ihr vvohlverdientes schmachvolles Finalfiasko erfahren! Hochachtungsvoll und herzlich griifiend, in alter treuer Gesinnung und An-hanglichkeit Ihr Thurn am Hart, aufrichtig ergebener 8 Dezbr 871. Ant. Auersperg. 34. Mein verehrter Freund! In aller Eile melde ich Ihnen, daB ich die mit Ihrem geehrten Schreiben vom 24 len v. M. mir zugekommene Petition71 des Gemeinderathes Laibach, die Lack— Triester-Bahnlinie betreffend, so eben in der Sitzung des Herrenhauses ihrer Bestialni ung ubergeben habe. Mich ir. Ihr ferneres, freundschaftliches Andenken empfehlend, in alter un-\vandelbarer Hochachtung und Anhiinglichkeit Ihr aufrichtig ergebener Wien 4 Marž 872. Ant. Auersperg. “ Lisičje. 69 Primero: »Affen der Czechen« ima Auersperg tudi v pismu grofu L. Thumu 13. jan. 1865 (Castle, o. c., I, p. CV). 70 Dež. glavar Sigmund baron Conrad-Eybesfeld (maj 1867—1872). 71 Občinski svet je sklenil na seji 23. jan., na predlog dr. Schafferja, peticijo po-.slaniški in gosposki zbornici, da se izpelje proga na Trst čez Škofjo Loko, ne čez Predil (LT, 19). (j lasni k 5 35. Mein verehrter Freund! Gratz 7 April 873. Ihr geschatztes Schreiben vom 3 ten d. M. hat mich leider vergeblich in Wien gesucht und ist auch hier bis zu dieseni Augenblicke, in welehem ich von Thurn am Hart riickkehrte, uneroffnet geblieben. Dringeude Geschafte hatten mich auf meine Besitzung in Kram gerufen und ich hatte zu meinem Excurse den Zeitpunkt ge\vahlt, in \velcliem nur unerhebliche oder voraussichtlich sich ganz glatt abspiunende Herrenhaussitzungen zu erwarten standen. Leider ist es mir unter diesen Umstanden ohne mein Verschulden ver-sagt gewesen, fiir eine beschleunigtere Erledigung des Laibacher Lotterie-Anlehens72 for-derlich zu wirken und zu meinem Bedauern finde ich auf der mir hieher nachgeschickten Tagesordnung vom 7 ten (heute) die beziigliche Berichterstattung noch nicht angesetzt, wohl aber jene iiber das (prinzipiell als einen gunstigen Vorboten anzusehende) Lotterie-Anlehen der Stadt Wien. Bei sothaner Sachlage bleibt mir nichts zu thun iibrig, als mich unter Eineni brieflich an unseren durchlauchtigen Prasidenten73 zu wenden und ihni die Beschleunigung der Laibacher-Darlehens Angelegenlieit aufs warmste zu empfehlen. Indem ich ohne Verzug und mit den besten Wiinschen und Hoffnungen an dieses Empfehlungssclueiben gelie, schlielie ich in ailer Eile mit dem erneuerten Ausdrueke nmvandelbarer Hochachtung und Freundschaft und mit den herzlichsten Grufien als Ihr treu ergebener Ant. Auersperg 36. Mein verehrter Freund! Thurn am Hart 17/VII. 73. Auf Ilire mir von jeher be\valirten freundlichen Gesinnungen vertrauend, erlaube ich mir heute, lhre einfiufireiche Vermittelung fiir eine dritte Person in Anspruch zu nehmen und als deren Fiirsprecher lhre giitige und \vohl\vollende Verwendung zu erbitten. Die Angelegenlieit, um welche es sich handelt ist einfach folgende: Mit Anfang Oktober soli der II. Jahrgang der mit der Lehrerinnenbildungsanstalt verbundenen Uebungsschule eroffnet und jetzt die Stelle einer Lehrerin fiir denselben ausgeschrieben \verden. Um diese Stelle wird Fraulein Anna Bold, Tochter des ehe-maligen Controllors der k. k. Staats- und Wohlthatigkeits-Anstalten Sebastian Bold, sich bewerben. Nachdem ich das Fraulein seit ihrem Kindesalter kenne, da ihr seliger Vater durch viele Jahre mein Geschaftsagent in Laibacli gewesen ist, glaube ich auch ihre empfehlens\verten Eigenschaften geniigend kennen gelernt zu haben, um mit gutem Gewitien mein Fur\vort fiir sie einlegen zu konnen, um welches sie mich ersucht hat. Da sie mich aber in dieser Hinsicht auf Herrn Landes-Schul-Inspektor Pirker74 verwiesT ■\velchen personlich zu konnen, ich leider, nicht die Ehre habe, so hielt ich es fiir ge-eigneter und wirksamer, ihm das Anliegen des Friiuleins und meine Fiirsprache durch einen verehrten Mittelsmann zukommen zu lassen, velcher, wie der allgemeinen Achtung und Anerkennung, so auch ge\vi(.i jener des Herrn Landes-Schul-Inspektors sich im voll-sten MaCe zu erfreuen hat. Von Letzterem aber hangt die Entscheidung, respektive der Vorschlag an das Ministerium ab. Fraulein Bold, friiher bei einer in bestem Rufe ge-standenen Erziehungs-Anstalt in Gratz als Lehrerin angestellt, befindet sich in gleicher Anstellung bereits seit einigen Jahren bei der Lehrerinnen-Bildungsanstalt in Laibach. Sie trug hier durch zwei Jahre den Unterricht in der franzosischen Sprache vor, iiber \velche Befahigung sie auch ein sehr gutes Zeugnis besitzt. Zu der in Rede stehenden Be\verbung ist aber auch ein ZeugniB iiber die slovenische Sprachkenntnil.! erforderlich, welclies sie noch nicht besitzt, obschon sie der Sprache machtig ist. Sie ist daher auch gerne bereit, die diesbeziigliche Prufung abzulegen. Sollten Sie, verehrter Freund, dem-nach so freundlich sein, in meinem Namen sich zu Gunsten des Fraulein bei Herrn Landes-Schul-Inspektor zu vervvenden und diese Venvendung allenfalls nocli durch Ihre ausgiebige Fiirsprache zu unterstutzen, so ware ich Ihnen neuerdings zum verbindlichsten Danke verpflichtet. Recht sehr habe ich es bedauert, am Pfingstmontage durch meinen Besuch bei meiner im Badeorte Kloch75 befindlichen kranken Frau, verhindert gewesen zu sein, an dem in Gurkfeld abgehaltenen Parteitage theilzunehmen und Ihnen bei dieser Gelegenheit 72 Tekst zakonskega projekta za loterijsko posojilo je objavil LT v št. 72 (29. marca). 73 Karel Vilh. knez Auersperg, predsednik gosposke zbornice 1871—1879. die Hand zu driicken und mich Ihrer lieben Gesellschaft zu erfreuen. Wie ieh aus allen Beriehten erfuhr, ist die Zusammenkunft ganz nach Wunsch und oh ne Storung abgelaufen und Sie, verehrter Freund, haben wieder durch Ihre kraftige und allen Amvesenden verstandlichste Ansprache vorangeleuchtet. Moge das Resultat der Wahlen seinerzeit der so klug und reichlich ausgestreuten Saat entsprechen. Mein Anliegen nochmals Ihrer wohlwollenden Forderung empfehlend, mit den herzlichsten Griifien \vahrer Hochaehtung und Freundschaft Ihr aufrichtigst ergebener Ant. Auersperg 36 a. Priložena tiskovina Einladung fiir P. T. Herrn... zu dem arn 2. Juni 1873 um 1 Uhr Mittags in Gurkfeld in den Gasthaus Lokalitaten des Herrn Franz Gregoritseh zur Feier der Allerh. Sanctionierung des Wahlreformgesetzes stattfindenden Festmahle. Das Coni i te. Nanjo je Dežman zapisal: Sehr gelungen, von den notabelsten Mannern Unterkrains besucht. Deutsche u. siovenische Tischreden wechselten. Ich brachte einen mit Beifall aufgenommenen slove-nischen Toast auf den Bauernstand in Unterkrain. Zagorz sprach als Convertite iiber seine 11 jahrigen Erfahrungen im Landtage und toastete auf die direkte Wahl geeigneter Stellvertreter. GroCer Beifall. 37. Verehrter Freund! Dornau bei Pettau 22/X. 73. Entschuldigen Sie freundlichst, dat! ich, durch den oftmaligen Wechsel meines Aufenthaltes bisher an der Beantwortung Ihres verthen Schreibens einigermafien be-hindert, erst heute dieser meiner Verpflichtung nachzukommen vermag. Ihrem Wunsche bereitwilligst Folge leistend, ubersende ich Ihnen im AnschluBe einen Beitrag zu dem Fonde fiir die Wahl-Agitations-Geschafte. Meinen herzlichen Gliickwunsch zu Ihrem schonen Erfolge in Ratschach!76 Er ist ein erfreulicher Anfang zur allmahlichen Durchbrechung der taktischen Linien unserer scMvarzen Armee und ihrer Soldlinge. Auch wo die VerfaBungstreuen diefimal nicht siegten, sind sie durch eine achtbare Minoritat vertreten gevesen, \velche einen guten Kern fiir die kiinftigen Cadres bildet. Ihre Ansichten iiber den erwahnten Candidaten77 fiir den krain. Grofigrundbesitz iheile ich vollkommen, und vas ieh von anderer unterrichteter Seite iiber die Personlich-keit und die Verhaltnifie desselben vernahm, bestattigt nur Ihr Urtheil als ein ganz zutreffendes. Beamten sollten iibrigens nur mit grofier Vorsicht und genauer Umschau ge\vahlt \verden, und gerade das Ressort, welchem der Genannte angehort, fordert zu ganz besonderer geschiirfter Vorsicht auf. So weit mein bescheidener EinfluR auf meine Kollegen im Grofigrundbesitze reicht, werde ich gerne in der von Ihnen angedeuteten Richtung wirken; aber es besteht noch immer die groBe Verlegenheit, die noch nicht geloste Frage: \v e n sollen wir wahlen? Wie heitien die \virklich tuchtigen und ver-laBlichen Candidaten? — Fraulein Bold’s dieflmaliger Mifierfolg hat mich schmerzlich iiberrascht und diefi mit Recht um so mehr, wenn es wahr sein solite, dafi gerade von der Seite, welche sich offiziell (und ostensibel) fur sie ausgesprochen hatte, hinterriicks und heimlich g e g e u sie intriguirt und operirt worden sei. Hochachtungsvoll in alter treuer Gesinnung, mit den herzlichsten Griifien Ihr aufrichtig ergebener _____________________________________________________________________________ Ant. Auersperg 74 Dež. sol. nadzornik Rajko Pirker. 75 Klek. < . .'*> Pri volitvah v drž. zbor lfi okt. je bil Dežman izvoljen v Radečah z vsemi oddanimi glasovi (L T, 238). 77 Kakor je razvidno iz pisma barona Apfaltrerna Dežmanu z a okt. 1873 (v Nar. muzeju), je bil omenjeni kandidat baron Sch\vegl. 38. Verehrter Freund! Gratz 10/11. 75. Ihrer Aufforderung mit Bereitvvilligkeit liachkoramend, schliefie ich den Betrag von 50 fl bei, als einen Beitrag zur Deckung des in der Wahlagitationskasse eingetretenen Defizits. Weder die Interpellation des Grafen Hohenwart,7“ noch die Schmerzensschreie der Slovenen und ihrer Prefie konnen meine Ueberzeugung erschiittem, daB die liberale Parthei in Krain diesmal bei den Handelskammenvahlen endlich einmal gethan hat, was sie langst schon hatte thun sollen, und dafi sie in ihrer Ruhrigkeit hiebei die rechtlich und gesetzlich zulassigen Bahnen nicht iiberschritten hat. Ich konnte mich demnach an dem giinstigen Erfolge des Wahlaktes aufrichtig erfreuen. Dr. Bleiweis hat mit seinem Telegramm79 der gegnerischen Sache einen iiblen Dienst geleistet und diese vor aller Welt in ihrer ganzen Blofte entschleiert Wenn incorrekt vorgegangen wurde, so war die!3 bei den fruheren Handelskammer-wahlen weit eher der Fali, als bei der gegenwartigen. Bisher wufiten die Slovenenfiihrer mit stillschweigender Connivenz der Behorden, eine grofie Anzahl von Wahlberechtigten, die ihnen durch verfafiungstreue Gesinnung u. s. w. gefahrlich schienen, von der Wahlurne fernzuhalten. So z. B. habe ich und mehrere Grofigrundbesitzer, \velche auf ihrem Grund-besitze zur Wahl in die Handelskammer berechtigende Gewerbe betreiben, diefimal z u m erstenmal eine offizielle Mittheilung iiber die bevorstehende Wahl und das ent-sprechende Wahl-Certifikat erhalten. In alter treuer Gesinnung mit den herzlichsten GriiCen Ihr aufrichtiger Freund Ant. Auersperg 39. Verehrter Freund! Gratz 31 Marz 875. Unter Bezugnahme auf unsere miindlicli in Wien statgehabte Besprechung des beziiglichen Gegenstandes iibersende ich Ihnen gleichzeitig unter Kreuzband ein Exemplar des in Steiermark giiltigen Gesetzes iiber Ablosung von Naturalgiebigkeiten lurKirchen,SchulenundP!arren, welches (vielleicht mit sehr unbedeutenden Aenderungen) auch fiir Krain anzunehmen ware. Es kommt hiebei auch die schon fertige slovenische Textierung gut zu statten. Nur ware, glaube ich, auch das Wort Kloster in den Ent\vurf aufzunehmen, denn auch fiir solche bestehen mitunter iihnliche Giebigkeiten, welche unter den Begriff der Grund-Entlastung zu subsumiren sind. Trachten Sie, lieber Freund, diese Angelegenheit in Verein mit Gesinnungsgenossen in der bevorstehenden Session des Krainer Landtages durchzubringen. Mit Apfaltrern habe ich gleichfalls dariiber schon gesprochen; es ware wohl erwiinscht auch Dr. Razlags0 dafiir zu gewinnen. In Nieder-und Ober-Oesterreich, wenn ich nicht irre auch in Salzburg und Karaten, sind ahnliche Gesetze, wie vorliegendes fiir Steiermark, bereits ins Leben getreten. Und so solite auch Krain in dieser gerechten Sache nicht zuruckbleiben. Mit den herzlichsten GriiCen, in alter Freundschaft und unwandelbarer Hochachtung Ihr aufrichtig ergebener Ant. Auersperg 40. Verehrter Freund! Gratz 24 April 875. Empfangen Sie meinen herzlichsten Dank fiir Ihre gefallige Mittheilung vom 22 ten d. M. Das die Ablosung der Giebigkeiten fiir Kirchen u.s. w. betreffende Gesetz, resp. defien Entwurf und Einbringung, ist in guten Handen, \venn Otto Apfaltrern sich damit betrauen will. Gut ware es fiir den Erfolg, auch den Herrn Regierungsleiter81 fiir die Sache 78 Interpelacija Karla Sigmunda grofa Hohemvarta o volitvah v trgovinsko zbornico 25. jan. (Slov., 12.) 79 Dr. Bleiweis je telegrafiral o istem predmetu ministru za trgovino dr. Ant. baronu Banhansu 13. jan. (Slov., 6.) 80 Dež. poslanec odv. dr. Jak. Razlag. 81 Dež. glavar dr. Friderik vitez Kaltenegger. zu ge\vinnen, \vas nicht schwer sein dilrfte, nachdem diese langst in anderen Orten, wo sie bereits verhandelt wurde, die sympathische Forderung seitens der Regierungsorgane zu erhalten wufite. Auch die Jungslovenen mufiten, \venigstens die Abgeordneten der Landgemeinden unter ihnen, dafiir entschieden eintreten, da bei Annahme und Aus-fiihrung des Gesetzes gerade der landlichen Bevolkerung in erster Linie eine allgemein als driickend und \viderwartig empfundene Last abgenommen \verden konnte. Erlauben Sie, dafi ich bei dieser Gelegenheit noch eine kleine Landtagssache, die ich bereits in Wien erwahnt zu haben glaube, in Erinnerung bringe. Der Landtag hat voriges Jahr in mehr groflniuthiger als nothwendiger Weise den Betrag von 1.000.— fl, wenn ich in der Ziffer nicht irre, ftir die Regulierung der Save bei Gurkfeld bewilligt. Bei unseren karglichen Landesmitteln hatte dieser Zuschufi fiiglich erspart werden konnen. Diese Saveregulirung hat eine Vorgeschichte, die der Beachtung \verth gewesen \vare. In den 20 ger Jahren flofJ dieser seine Ufer so oft andernde Strom, nachdem er viel auf steirischer Seite gelegene Grundstiicke verwiistet hatte, schon knapp am Fufie der dortigen steirischen Hohenziige, die ihm naturgemafi ein weiteres Vordringen in jener Richtung verwehrten. Auf Andringen der steiermarkischen Behorden und Ufer-anrainer wurde mitten iiber krainisches Territorium im Jahre 1828 in schnurgerader Linie zwischen Gurkfeld und Rann* ein Durchschnitt oder Kanal gezogen. In Folge der kommifiionellen Verhandlungen in dieser Sache \vurde anerkannt, dafi der Vortheil dieses Unternehmens nur auf steirischer, namliafter Nachtheil und gar kein Interesse dafiir auf krainischer Seite gelegen war. Demgemafi wurden mittelst einer Hofkanzlei-Entscheidung (die ich im Thum am Harter Archive besitze und von dort mittheilen konnte) die krainischen Anrainer und somit auch das Land Krain von jeder Beitrags-leistung, als die eigentlich Beschadigten, losgezahlt. Uebrigens mufi sich die von mir enviihnte Hofentscheidung auch in Laibach, entweder im Landschafts- oder im Re-gierungs-Archive, vorfinden. Die kleinlich sparsame und technisch ungeniigend aus-gefiihrte damalige Durchschnittsgrabung hatte zur Folge, dafi der Strom bald darauf sein altes \vildes Treiben wieder aufgenommen hat und von Jahr zu Jahr bis zum heutigen Tage immer neue Reparaturs- oder Regulirungs-Arbeiten in Anspruch nimmt. Folgerichtig ware Krain auch gegemvartig noch berechtigt, jeden Beitrag zu denselben abzulehnen, wie es seit damals feststand. Mit Vergniigen hatte ich Ihrem Wunsche in Betreff meiner Venvendung zu Gunsten des Lokalisten Arko"2 bei dem Patronus des erledigten Gf. Lamberg’Schen Kanonikates entsprochen, wenn ich gerade in dieser Frage nicht langst schon gebundene IlUnde hatte. Ich habe mich namlich auf Ersuchen meiner Sch\vester83 (des sel. Alexan-ders Mutter) gleich nach dem Ableben des vorigen Pfrundners Savaschnig1*4 zu Gunsten des Chorherrn Legat85 in Rudolfswerth bei Herrn Grafen Lamberg80 ver\vendet und auch schon seine Zusage erhalten. Zum Ungliicke hat es H. Legat (\vie denn der hoclnv. krainische Klerus nicht an Ueberflufi von feiner Lebensart zu laboriren scheint) nicht einmal der Mii h e werth gefunden, obgedachten Patronus mit einem \Vorte zu begrufien und ihn von seiner Bewerbung in Kenntnis zu setzen; er hat sich dadurch die ganze Situation selbst verdorben. Mittlerweile hatte sich ein Herr von Zierheim87 in Competenz: gesetzt und dieser durfte, wie mir Graf Lamberg selbst sagte, \vahrscheinlich das Ka-nonikat erhalten. Ilerzlich bedaure ich unter diesen Umstanden lahmgelegt zu seiiu da ich sonst so gerne, wie jederzeit Ihren Wiinschen entsprochen hatte. Mit den herzlichsten Griifien \vahrer Freundschaft und Hochachlung Ilir aufrichtig ergebener Ant. Auersperg 41. Euer Wohlgeboren! Gratz 25 Dzbr 875. Sehr verehrter Freund! Zu meinem Bedauern bin ich in der Lage, Ilir freundliches Schreiben vom ge-strigen Tage im Momente des Empfanges schon zu beant\vorten. Leider habe ich in * Brežice. 82 Kaplan Janez Arko, Janče, dekanija Litija. 83 Tereza grofica Auersperg. 84 Kanonik Jurej Zavašnik, Ljubljana, f 12. febr. 1875. 85 Kanonik Karel Legat, Novo mesto. 86 Franc Emerih grof Lamberg. 87 Kaplan L. B. Zeno Ciiheimb, Št. Vid pri Stični. Angelegenheit der Toplitzer98 Pfarre dem Fursten Carlos Auersperg gegeniiber bereits gebundene Hande, Ueber Ansuchen meines Sch\vagers, des Grafen Seifried Lichtenberg,89 habe ich namlich schon vor z\vei Monaten einen anderen Competenten dem Fiirsten empfohlen. Es ist diefi zwar nicht der von Ihnen und Herrn Bezirkshauptmann Fladung9" perhorrescirte Pfaffe Babnigg,91 aber vielleicht auch Einer, der zu derselben Rotte gehort, die in Krain und namentlich auf dem Lande in iibenviegender Zahl dominirt. Meinem guten Schwager Seifrid konnte ich fiiglich die Erfullung seines Wunsches nicht abschlagen; aber soviel ich aus dem Munde des Fursten entnommen zu haben glaube, hat der von uns empfohlene Candidat kaum eine Aussicht durchzudringen; der Fiirst schieu namlich schon damals einen Andern in petto zu haben. Vielleicht ist dieB gerade Ihr Schiitzling Kresche,9- \vas ich, \venn er der Schilderung Fladung’s entspricht, im Interesse der guten Sache und Ihnen zu Liebe herzlich wunsche. Fladungs Schreiben schliefle ich anbei zuriick. Ihre giitevollen Wiinsche zum Jahres\vechsel mit meinem herzlichsten Danke und mit meinen aufrichtigsten Gegen-wiinschen fiir Ihr ungestortes Wohlergehen enviedernd und mich in die Fortdauer Ihrer freundschaftlichen Erinnerung empfehlend, hochachtungsvoll mit den \varmsten Griifien Ihr aufrichtig ergebener Freund Ant. Auersperg. 41 a. Priloženo pismo Flandungovo: Euer Wohlgeboren! Pfarrer Josef Kresse in Kreuz,9:l den ich warmstens auch bereits deiu Forstmeister Faber, an dessen Vorschlag sich Fiirst C. Auersberg haltet, anempfohlen, ist abgesehen von semeni angenehmen Aufiern u. seinem \vohlthuenden gebildeten Auftretten jeden-falls ein Priester, der unbedingt alle Riicksicht verdient; er ist kein Heuchler od. Gleifiner, hat sich um Politik n i e bekiimmert, sondern rein nur in der ihm nach seinem Berufe ange\viesen Sfare bisher be\vegt, und hat sich auch um die Schule, die in Kreuz vor 1—2 Jahren neu errichtet wurde, immer recht \varm angenommen; er \var mir der liebste der Geistlichen des Bezirkes Gottschee,91 u. ist von der Bevolkerung auch sehr geliebt u. geachtet; er erhielt auch jedes Jahr ob seiner Wurdigkeit eine Unterstiitzung aus dem Amts-Subvent. Fonde, was seine Kollegeu, die ihm recht \varm sind, \veil er nicht in ihr Horn blast, stets sehr iirgerte. Fiir Toplitz \viirde er besonders gut pafien. Ich ging seineftvegen vor kurzen personlich zum Bischof95 hier, um ihm auch dort fiir seine Wunsche die Balin zu offnen, denn solche Priester in jeder Richtung auszuzeichnen, u. sie hervorzuheben, ist Pflicht u. Gewissenssache fiir jeden treuen Staatsbeamten. Euer Wohlgeboren werden der guten Sache recht erkwiklich dienen, wenn Sie allenfalls ein Wort bei seiner Durchlaucht fiir ihn einlegen \vollten. Den ainoder Pfarrer Babnik braucht er nicht zu fiirchten; ich kenne ihn uoch als Kaplan a. Niederdorf ;9“ er gehort durch u. dureh der ultranationalen Parthey an, ist ein Pfaffe, der, wie ich nicht zweifle, Mitarbeiter aller slovenischen Schmutzblatter ist; iiberdies ist er auch tuchtig Podagrist, dem Toplitz freilich gut schmecken viirde, um fortwahrend im Bade sitzen zu konnen. Unbedingt Kresse u. kein anderer. Soviel, Hochverehrter Herr Deschmann, in schleuniger Beantwortung Ihres sehr geschatzten freundlichen Schreibens. mit der aufrichtigen Versicherung meiner hochsten Verehrung und Hochachtung Euer Wohlgeboren ergebenster Laibach, 14 1875 Fladung 12 * Toplice. 8t Franc imenovan Sigfrid grof Liechtenberg, poročen z Ano Marijo r. Auersperg. 90 Avg. pl. Fladung, okr. glavar v Ljubljani. 91 Župnik Janez Babnik, Soteska, dekanija Novo mesto. a- Župnik Jožef Krese, Struge, dekanija Ribnica. •3 Križevo pri Kostanjevici; Krese pa je bil do 1871 kaplan v sosednji fari. na Raki. 9' Kočevje. 9' Knezoškof dr. Jan. Krizostom Pogačar. 06 Dolenja vas pri Kibnici. 42. Hochgeehrte Herren!87 \Vo der eehte Burgersinn, \vo die ernste Wissenschaft und die heitere Kunst in ihren reiehen Abz\veigungen, wo die Jugendkraft des Idealen und der Bildungsdrang des Volkes riistig, fiei und frohlich in veredelnder und harmonischer Ihatigkeit \virken und schaffen, \v8hrend liber Allen der Hauch deutscher Gesittung waltet, da findet auch der Dichter ein liebes Heim in der Nahe, der Vaterlandsfreund einen hoffnunghellen Ausblick in die Ferne. Ein ermunternder (irul.!, ein freundlich anerkennender Zuruf aus solchen Kreisen ist fiir den noch Strebenden — und der Mensch strebt ja so lange er lebt, — eine edle Labung und ein neuer Sporn, ein Stahlbad liir das Herz und eine Sclnvinge fiir den Geist. Auch mir ist jtingst an einem Markstein meines Daseins von Ihnen, hochgeehrte Herren, solche Ermuthigung, Freude und Ehre in uberreichem Mafie zu Theil ge\vorden. Mein Sprachschatz geht zur Neige, \venn er meine Empfindun-gen voli und ganz zum Ausdrucke bringen soli. Empfangen Sie deinnach nur in einfachen und schlichten Worten, aber aus dem tiefsten und innigsten Gefuhle meinen aufrichtigen Dank fiir so viel \vohlwollende Theilnahme und nachsichtsvolle G site, woinit Sie mich ausgezeichnet und begluckt haben, sowie fiir die kostbaren und inhaltschweren. Zeichen, velche davon dauerndes Zeugnis geben, mir selbst aber, so lange ich athme, Auge und Seele erquicken sollen. Moge Ilire miihvolle Ausdauer von durchgreifenden Erfolgen gekront \verden und tiber der schwierigen, aber um so edleren Aufgabe, \velche Sie in unserem Heiinatlande zu losen haben, stets ein guter Štern \valten! Mit diesem Herzens\vunsche und dem Ausdrucke ausgezeichnetster Hoehaehtung Hochgeehrte Herren Ihr jungstes dankbares Ehrenmitglied Thurn am Hart d. 26. ten April 876. Anton Graf von Auersperg 43. Verehrter Freund! Gratz, 11. Juni 876. Der \Ville ist gut, aber die Zeiten und Lasten sind sclnver. Thurn am Hart ist schon iiber 10 Jahre passiv und mufi aus meinem sonstigen Vermogen subventionirt verden, um nur Steuern und Regie zu decken u. s. w. u. s. w. — Dem ungeachtet bringe ich gerne den Z\vecken und Zielen der bewahrten Meinungsgeaossenschaft mein be-scheidenes Opfer dar; nur kann dieses nicht immer so ausgiebig ausfallen, wie es meinen \Viinschen entsprache. Auch ich viirde es sehr beklagen, \venn die Verfafiungs-parthei in Krain das einzige Organ, das sie besitzt, das Tagblatt< aufzulassen genothigt Avšire. Um auch meinerseits zur Erhaltung desselben thunlichst beizutragen, schliefie ich fiir den Augenblick 50 fl bei und \verde, oline mich im Voraus binden zu konnen, auch spiiterhin erforderlichen Falles und nach Mafigabe meines je\veiligen Kassenstandes zu demselben Zwecke bereitwillig mein Scherflein beisteuern. Mit meinen besten Wunschen und herzlichsten Griifien, in alter Anhanglichkeit und Hoehaehtung Ihr aufrichtig ergebener Ant. Auersperg. “7 Auerspergova zahvala dr. Vikt. Leitmaierju, predsedniku Filharmonične družbe, za diplomo in imenovanje častnim članom k 70 letnici (natisnjena v LT, 96). Zapiski. Čebelar Anton Janša in njegova sorodovina. Tomo Župan. »Matica Slovenska« v Ljubljani je 1883 izdala — kolikor je v Ljubljani takrat mogoče bilo — najlepši krasotisek z naslovom »Spomenik šeststoletnici začetka habsburške vlade na Slovenskem«. Zgodovinska knjiga je bila vednostni pozdrav cesarju Franu Josipu, ki je ob tej priliki za več dni obiskal Ljubljano in Gorenjsko gori do Bleda. Pisatelj Navratil je v tej spomenici od strani 141 do vštete 166 priobčil sostavek pod naslovom »Anton Janša, slavni kranjski čebelar«. Z gorkim srcem se je v spisu zavzel za svojega rojaka in z njim vred za svoj slovenski dom. Veliko se trudeč je ob tem odpiral vrata v ta in oni dunajski vrad in pobral slovenske dragocenosti, ki bi jim bil takrat težko kedo drug tam tako kos. Njemu, dolgoletnemu dunajskemu Slovencu, se je to posrečilo. A oddaljenost od rodnih tal mu je časih česa preprečila in pišoč ni mogel stvarem vedno popolnoma do dna. Zato sem se namenil, da v nekako popolnitev Navratilovemu sostavku priobčim tu o Janših in o Janšetovini nekaj podatkov. Vse to v želji, da bi go-renski imenitni čebelar s svojo sorodovino še popolneje narodu stopil pred oči. * Matiju Janšu, čebelarja Antona Janše očetu, rodnega kraja in rodnih datov vprek mnogemu poizvedovanju do danes nisem mogel zaslediti (Aljaž-Fatur-kons. Avsec). Matije Janševo ženo, Antona Janševo mater, radoljiška krstna knjiga beleži tako-le: 28. octobris 1705 per Georgium Amotha baptizata est Lucia filia leg(itim)a Bartholomaei Debe- 1 lak, et Coniugis eius Mariae ex Hoffdorff le-vantibus Andrea Finshiger I et Maria oufeniekin. I (Radm., tomus IV). Poroka Antona Janše starišev je v radoljiški poročni knjigi pisana z besedami: 28. februari 1729 matri(moni)o juncti sunt I Matthias f. 1. p. m. Andrae Janscha ex Hralh 1 et Lucia f. 1. p. m. Bar I tholomaei Debellack ex Hoff I dorf coram testib(u)s Miha I le Ferjan, Sebaftiano Widiz I Mattaeo Legath, Matthia Muchoviz p(er) Andrea(m) Jenko (ki je bil takrat radoljiški vikar). (Tomus I). * Otroci Matije Janševi in Lucije, rojene Debeljakove, so v radoljiških krstnih knjigah tako-le pisani: I. Tomus V: 18. decembris 1729 Baptizata est A g n e s L. f. 1. Matthiae Janz et Luciae 1 Conjugum Ex hoffdorff Leuantibus Bartholomaeo po I gazar et Gertrude Debelakin per A. R. D(omi)num Andream Jenko Vicarium Loci. II. Tomus VI: 5. februarii 1732 Baptizata e(st) Apollonia filia legi-tima | Matliiae Jansha, et Conjugis ei(u)s LuciajL ex Bresniz Leuantibus eam Georgio Anderle ed Lucia Suppana I per Georgiu(m) Resman Substitutu(m) cooperatoris (menda: Jacobi Riffel). III. Toinus VI: 20. maji 1734 baptizatus Est An toni us fil. leg. Matthiae Janfcha et Conjugis Luciae leuantibus Georgio Anderle i et Lucia Suppania ex bresniz per me ut I supra (= Wolfgangum Gogala ex hoffdorff). IV. Tomus VI: Die 3‘it octohris 173b per Wolfgangum Gogala Co | op. Bap-(tiza)ta est Vrsula f. leg(iti)ma Mathiae I Jansha, et Luciae Conjugum, te-nentibus ipsam Georgio Anderle, et Lucia Suppana. I Ex Wrefenza. V. Tomus VI: 22. decembris 1738. Baptizatus est hora 21? pomeridiana I J o a n n e s, natus hodie hora Sexta mane ex I Matthia Jansche et Lvcia con-jugibus, Le I uantibus evm Georgio Anderle et Lvcia I Svppanin per Joannem Avgustinvm Rakoviz I Vicarivm Ex Hralche. VI. Tomus VII: 26. junii 1741 per Joannem Avgustinvm Rakovitz Vi i carivm Baptizatus est media lOma mane J a c o b u s, I natus hodie mane ex Matthia Janscha et Lvcia I conjugibus levantibus evm Georgio Anderle et Lvcia Svppanin I Ex Wresniz. VII. Tomus VII: lOnss aprilis 1744 per Joannem Avgustinvm | Rakovitz Vicarivm baptizata est Maria, I nata ex Matthia Janscha et Lvcia Con-I ju-gibus, Levantibus eam Georgio Anderle, et I Lvcia Suppanin. I ex Wresniz. VIII. Tomus VII: Die 12. februarii 1747 per Joanem Laurin Baptizatus et hora 7l?.a mane | natus est Valen t in (u) s Mathiae Janscha et Luciae eo(n)jugis I leuantibus eum Georgio Anderle et Lucia Supana. Ex Bresenza. IX. Tomus VIII: Die 1 ..a julii 1749 per Joannem Lavrin baptizatus | et Die 30. junij pomeridiana hora 8xi natus | eft Lavrentius Mathiae Janscha et Luciae I Conjugum Leuantibus eum Gregorio Suppan I et Gertrude Ander-louza I Ex Wresniz. * Naj dodenem gornjim vradnim zapiskom nekaj opazek. In sicer posebej vsakemu teh deveterih Matije in Lucije Janševih otrok. Ob Antonu precej obilne jih. 1. O njuni hčeri A g n e z i nisem dolgo ničesa izvedeti mogel. A o brata Antona smrti, 13. septembra 1773, je še živela, ker jo Navratil str. 153 za ded-ščino oglašeno navaja. — Tem povodom sem jo iskaje in iskaje konečno v radoljiški krstni knjigi bral — rojeno ne še na Breznici, nego v Dvorski vasi za Begunami; v njene matere hiši. — Zato se mi je vsililo to menenje, da se je Antonov oče Matija takoj po poroki z Lucijo Debeljakovo, hčerjo Jerneja Debeljaka, naselil prav pri Debeljakovih v Dvorski vasi. Tu se mu je rodila njegova prva hči Agneza 18. decembra 1729. — Gotovo še ni imel takrat nakupljene Kuharjeve hiše na Breznici, kjer je na svet prišla njegova druga hči Polona, 5. februarija 1732. — Kedaj in kako je zamrla Agneza, mi je neznano. 2. Hčere Polone zakon je z naslednjimi besedami znamovan v radoljiški poročni knjigi: Die 25. septembris 1757 Copulatus e(st) Andreas Gregorij Kaidish fil. leg. Cum sponsa Apollonia d(e)f(unc)ti Matthiae Jansh fil. leg. ex Nabrlhneza Vic. s. Nicolai a me Casparo Globotschnigg Vic. adstantibus Jo(hann)e Legath, et Antonio Doushan. Ex Mosta. Navratil jo ima iz ostalinskega spisa po vmrlem Antonu Janšu znamovano »eine verheurathete Schwester Apolonia Geudisin (=: Kajdiževa) in G ran«. Na to razlaga, da je zapisano Gran po dunajski govorici Graner ali Kraner (— Krainer). — Poroča tudi, da je dunajski Obersthofmarschallamt se vsodno zato zmotil, ker je Anton Janšev zapuščinski akt namenjen bil v Pressburg (Požun) — torej v bližino ogrskega mesta Gran (Ostrogon) (Navr. 152). A dunajski krogi takrat tudi o Kranjski niso bili kedo ve kako poučeni. — Kaj pa, ko bi bila ta »verheurathete Schwester Apolonia Geudisin in Gran« pred poroko bivala mesto doma na Breznici kje pri kakih sorodnikih, ali pa službeno v bližnji vasi Breg (= nemško Rann, cf. Gran!), nekaj streljajev proč od Most. Omožena bi se bila potem odtod preselila v Mosta na Kajdižev dom? Otroka iz tega zakona sta v Radoljici 6/11 1758 krščeni Lenart Kaidisli in 6/12 1765 istotam krščeni Thomas Kaidifch ex Hochenpruck: nemško znamo vanj e za Mosta. 3. Anton, Matije in Lucije Janševih prvi sin — naš slavni čebelar. — Navratil ga str. 142 navaja po vzprejemnem zapisniku dunajske akademije obraznih umetnosti med onimi učenci, ki so se dali vpisati v novo bakrorezno risarsko šolo, odprto 1. julija 1766. Pod decembrom 1766 pa ga je bral beleže-nega tam z nemškimi pismeni tako le: »Antony JAnisch — Nabrisence (— na Breznici) — zeichner.« Priprosti Gorenec Anton Janša po Linhartovem zatrdilu (Versuch eiuer Geschichte von Krain, Laibach 1791, II, 327) ni znal, ko je došel na Dunaj, uiti nemškega, in ne pisati, ne citati. Čebelarja Antona Janša — ki je pa prišel na Duuaj kot slikar — prestavlja v svojem spisu Navratil z vzhičenimi besedami: da je bil naš Anton Janša ne samo prvi čebelar v našem cesarstvu (=r Avstriji) — nego ,kralj čebelarstva1 — v vsej Evropi« (Navr. 164). Janšev tudi rojak in njegov dunajski najpazljiveji učenec Martin Kuralt, učitelj čebelarstva v Lvovu, v predgovoru svojemu nemško spisanemu nauku o Janševem čebelarstvu (Lemberg, 1807) pravi tako-le: Ne morem najti glede na čebelarski nauk nijednega pisatelja, kateri bi bil prekosil našega Antona Janšo; prostega, a po prirodi neizrečeno nadarjenega kmeta (Navr. 161). Kakor so mi otroku v deda Vrbana Fertina hiši, pri Kraljiču na Breznici, pj ipovedovali, je Anton Janša — bivajoč še doma — na brezniškem Kuharjevem skednju popravljal semtrtje obrabljeno oljnato altarjevo sliko sv. Frančiška Ksaverijana na Rodinah. Če natančno ogleduješ, opaziš tu res popravljajočo roko. Bila je to podoba, ki je zelo vabila božjepotnike z raznih strani na Kranjskem. Hodili so jo pa tudi Korošci počastovat, ki so prav nad Rodinami čez goro sem prihajaje posebno ob Malem šmarnu radi obiskovali Mater božjo na Blejskega jezera otoku. Ta Kuharjev skedenj je torej čebelarju Antonu Janšu slikarski atelje na Breznici. Skedenj je bil na najjužnejem, v plan se izgubljajočem svetu Antonu Janšu rodnega Kuharjevega domovja, ki stoji na kaj prijetnem hribčeku ter nosi hišno številko 11 (Koprivec). Rodinjska posestnica Honovka — kot Mina Frelihova rojena 1/7 1856 na Potokah pri Blažunovih, se je 26/4 1875 primožila k Honu na Rodine ter imenovala potem Mina Čopova. — Ko je njen sin prevzel Honovino, je kupila 1910 Kuharjevo posest na Breznici. A se ni preselila v toliko prikupljivo, na višavi stoječo leseno rodno hišo Antona Janše ter njegovih bratov in sestra. Raje je predrugačila stare Janševe prostore. Le en del te stare Kuharjeve hiše je ohranila; drugi del pa premenila v žitnico. Za-se si je pod liribčekom doli na poprejšnji vrt postavila popolnoma novo zidano hišo. V to novo hišo se je preselila (Kopr.). In na severnem zidu te nove hiše — ne na rodnem domu — je danes vzidana kamenita plošča noseč besede: V tej hiši se je rodil 20. maja 1734 Anton Janša prvi c. kr. učitelj čebelarstva na Dunaji. Do leta 1877 je bil ob stari Kuharjevi hiši čebelnjak, kakor ga je postavil Anton Janša. Prav na njegovem mestu se je to leto zgradil nov tega istega obsega kot stari. Nalašč pa se je v novem čebelnjaku ohranil hrastov tram starega, kakor v nekak njegov spominj (Navr. 164). To novo zgrajenje je glede na pijeteto silna ponesrečitev. — Še danes bi le z malimi popravami domoval tu prav ta čebelnjak, ki je v njem na Breznici Anton Janša nekako od 1750 do 1766 svoje čebele pasel. — Kak domač ponos! Kuharjevo maloobsežno polje je vse pod sedanjo brezniško župno cerkvijo. Tudi to je Honovka kupila. Prodal jej je la svet bivši brezniški viši učitelj Josip Ažman. Ažman pa ga je kupil od Ivana in Marete Jalenovih. Bratje Luka, Pri-maž in Ivan so s sestro Mareto brez težave izhajali na tej svoji mali Kuharjevim. Luka in Primaž sta po takratni nekako krajevni šegi podajala se na Gornje-štajarsko v tkanje ter si kolikor toliko prislužila. Posebne starosti nista dočakala in sta vmrla na Breznici. Ivan in Mareta sta ju preživela. * Tu sem k Janševemu čebelnjaku se je od doma doli hodil zdravit in poezije kovat pesnik »Sedmih sinov« Josip Žemlja, rojen 10. februarija 1805 na Selu pri Petrovcu. Le nekaj nad 38 leten je 19/9 1848 upapolni mož kmalu po dohodu za župnika vmrl na Ovsišah in bil tu pokopan. Sem iz župnišča tik izpod Kuharjevine je ob čebelnjak prihajal sedet pro-sluli mladi slovenski deklamator izza 184811-11 let, Ljubljančan Ivan Mahkot, po brezniško nazvan »farovški študent«; v Ljubljani vmrl kot vladni svetnik. Večkrat ga je namreč na odpočitkih pri sebi imel brezniški župnik Gašper Šoklič. Oddolžiti se je tem načinom hoteč njegovima gospicama tetama Mahkotovima, sestrama baronice Lichtenthurnove, posesinice ljubljanskega Lichtenlburnišča. V vednih avstrijskih praskah z Italijo mu je bila ta rodovina v Ljubljani študu-jočemu zelo na roko. Gimnazijca in akademika Mahkota je do mala vedno iz župnišča sem gori spremljal tolikoletni brezniški kapelan Ivan Volk, Jeseničan; vmrl kot novomeški kanonik. $ Zanimala me je otroka, ko sem bival na Breznici v hiši starega očeta Kraljiča, pisana družba, ki se je shajala večidel dan za dnem ob Kuharjevem čebelnjaku. A vanjo se nisem podal, poučen: ne v odraščeneje, tudi v študentovske kroge ne — dokler jim nisem dovolj dorastel. Vrh hriba nad to družbo pri čebelnjaku je Kraljičevina, tik pod njo na istem hribčeku lesena, a prav okusno zložena Kuharjevina, nekedanja Antona Janše rodna hiša. — Nekaj korakov cd hiše proti severu naprej je stal čebelnjak. Prostora je imel sedanjim čebelam več, nego ga jim je treba bilo. — Še naprej je bila na čebelnjak naslonjena za kakih 6 sedečih dolga klop. — Klop je koneeno vzdrževala črešnja-črnica prav okusnega sadu. Po njenih takratnih letih soditi jo je prav vrjetno zasadil še Anton Janša. Po Kuharjevem vrtu na okrog je bilo še kakih štiri do pet isto toliko starih črnic. — Mene otroka so zelo do sebe vabile. Kakih 50 korakov proč naprej od te pričebelnjakove klopi se je pozidala kmalu brezniška ljuška šola. — Takoj čez cesto čez stoji danes brezniška župnijska cerkev: dolgo časa nazvana : Nova cerkev« — ker je v tisti dobi zidanih največa, torej najznaneja. — Vzorec za zidavo jej je po ljubljanski šenklavški navdahnil rojeni Ljubljančan Fran Salezij Christian: prvi in zadnji rodinjski in prvi brezniški župnik. Vsi altarji, tudi mali po cerkvi, so zgrajeni tako za-se, da je vsak svoj gospodar. Predenj so jo začeli zidati, je rastel prav velik leskov grm tu, kjer stoji danes zelo visoki, glavni allar. Zendja, kjer sta danes cerkev in župnišče, je bila Kuharjeva, torej lastnina kedaj čebelarja Antona Janše rodovine. Pokopališče pa kedaj Kraljiča Vrbana Frtina njiva. Ta nova župna cerkev Žalostne Matere božje na Breznici — mesto stare sv. Klemena, papeža, na Rodinah — je bila blagoslovljena 1821. leta. Blagoslovil jo je ljubljanski škof Avguštin Gruber, ki je ta dan prvokrat pridigal slovensko. Trd Nemec in že v letih se je naučil slovenskega jezika. Glede starožitniških zahtev so se ob zidavi brezniške cerkve bridko motili. Brezniško nad vasjo stoječo menda zelo ljubko cerkvico sv. Nikolaja so tako podrli, da tudi njene podobe niso ohranili. — A še bolj so zagrešili, da so šli tudi prav takrat podirat cerkev sv. Lorenca nad Zabreznico. Krog in krog so jo obdajale skale, da si se moral čuditi, kako so jo naši predniki tu gori med same skale sploh mogli pozidati. Gledala je odtod po vsem Bledu; najponositeje gledala v starodavno jezersko svetišče Matere božje sredi Bleda, ki ga brez samohvale prištevamo najdivnejim pokrajinam na svetu. Vladala je doli do sv. Pri-inaža nad Kropo; doli do sv. Jošta nad Kranjem in v tej svoji svojosti sred skalami bivala tako, da česa tudi le približno enacega nisem opazil na precej obširnem ozemlju, kar mi ga je bilo videti dano. Brez dvombe je bil župnik Christian redek nadarjenec. Saj je učeč se na jezvitski gimnaziji v Ljubljani leta 1773 kot šestošolec — takrat rhetorica — po natisnjenih perijohah »Nomina in arena literaria victorum« med součenci prvo-lociranec v štirih tvarinah — sošolec mu »Antonius Lienhard, Cam(iolus) Rath-inanrtorf(ensis)« v treh tvarinah in sošolec veliki »Georg. Veha, Carn(iolus) Moraitschenr(is)« v eni tvarini: samoumevno v svoji »Ex arithmetica.« — Christian torej talent; a v stari stavbariji je na vrata vmetniških krogov šel premalo potrkat. In tem načinom smo na Breznici prišli ob sv. Nikolaja in Zabrezničanje ob sv. Lorenca. Cesarica Marija Terezija je Antonu Janši najprej namenila poučno slikarsko potovanje po Italiji (Navr. 145). — A čebelarstvu velika prijateljica je še raje videla, da se je kot prvi čebelarski učitelj na Dunaju popolnoma posvetil temu poklicu. Tudi on se jej je izjavil, da vtegne več doseči v čebelarstvu, nego v slikarstvu. (Navr. 147). 4. Matije in Lucije Janševih tretja hči Uršula je bila 20. avgusta 1756 na Rodinah pokopana. Radoljiška mrtva knjiga piše: Die 20. avgusti 1756 sepulta e(st) Uršula Janshouka aeta ! tis fuae 19anorum extreme inuncta ex Wresnitz. — Ta ali oni duhovnik iz Radoljice je hodil tisto dobo božjo službo opravljat po cerkvah na okrog, bolne previdovat in tudi pokopovat, kjer so pokopališča bila Morda je Uršulo v kako nezavest pahnila bolezen, ki se vleže na um. To zato menim, ker je bila na Breznici le samo v sv. olje dejana. 5. Matije in Lucije Janševih drugi sin Ivan. A rojen ne na Breznici, nego v Hrašah — vsekako pri sorodnikih. Ni ga med temi, ki bi bili po bratu Antonu česa podedovali. Torej ni živel, ko je brat Anton 13. septembra 1773 na Dunaju zamrl. V radoljiških knjigah tudi njegovega pokopa nisem bral. 6. Matije in Lucije Janševih tretji sin Jakob je bil rojen zopet na Breznici. Ker ga ni med brata Antona dediči, je kot Ivan pred njegovo smrtjo zamrl. V radoljiških knjigah do njegovega pokopa nisem prišel. 7. Matije in Lucije Janševih četrta hčerka je Min a. Radoljiška mrtva knjiga o njej navaja: Die 30. martii 1748 sepulta est Maria Mathia Janfha I filia in 4 J} aeta tis fuae anno I ex Wrefniz. Pokop se je vršil na Rodinah. 8. Matije in Lucije Janševih četrti sin Valentin. Navratil v svojem spisu str. 143 pravi, da je bil kot oba njegova brata Lovro in Anton med onimi učenci, ki so se dali zapisati v novo bakrorezno risarsko akademijsko šolo na Dunaju. Bral ga je tam beleženega tako-le: »Valentin Janisch — Naciscen (= na Breznici) — Kupferstech(er)«. A to še le pod septembrom 1767. Torej je Valentin za svojima bratoma Lovrom in Antonom kakih 9 mesecev pozneje zapisal se na gornjo šolo, ter je po vsem soditi še le takrat prišel od doma na Dunaj. Illyr. Blatt, 18/7 1839, št. 29 (Priobčil Vrhovnik) ga piše rojenega v kraju Prosnitze (= na Breznici) na Kranjskem leta 1743. (Prav je 12. februarija 1747.) Po tem viru je bil 1788 adjunkt učitelju bakroreznorisarske šole; 1. 1801 drugi adjunkt učitelju historičnega ročnorisarstva — obakrat na dunajski akademiji obraznih vmetnosti. Vmrl je na Dunaju 11. avgusta 1818. 9. Matije in Lucije Janševih peti sin je L o v r o. Navratil ga 143 z bratom Antonom na Dunaj prišlega in v novo bakrorezno risarsko akademijsko šolo vstopivšega piše tik pred bratom Antonom z besedami: »Lorenz JAnisch — Nabrisence (= na Breznici) — Zeichner in Crein«. Illyr. Blatt, 18/7 1839, št. 29 (Priobčil Vrhovnik) piše o njem: Jantscha Laurenz, svetnik in profesor deželne šole na dunajski akademiji obraznih vmet-nosti je bil leta 1746 (pravilno je 30/6 1749) rojen v kraju Prosnitze (= na Breznici) na Kranjskem. Vmetniji se je posvetil še le v zrelejih letih. Poprej se je bavil s čebelarstvom; prav radi česar je bil s svojim bratom Valentinom poklican na Dunaj (Ni celo tako! — Gl. Navratil, str. 142). — \Veirotter, takrat profesor na deželni šoli, je spoznal njegovo vmetniško nadarjenost. Gorko ga je vzpodbujal. In res so — ko je kraje povzemal po naravi — že ti njegovi prvi poizkusi pričevali, da ne bo navaden vmetnik. Pod Weirotterjevim naslednikom, Kristijanom Brandom, mu je bila dana prilika, da se je v tem vmet-nijstvu še bolj izobražal. Leta 1771 je prejel na akademiji nagrado in prav to isto leto še dve drugi 1YJ nagradi. Leta 1790 je bil nastavljen kot c. kr. pen-zijonar, leta 1796 za adjunkta učitelju bakrorezarstva. — Ko je po Kristijana Branda smrti njegov brat Friderik bil imenovan za profesorja na tej deželni šoli, je Jantscha na njej postal korektor za krajepisno risarstvo. — Friderika Branda se je prijela udnična bolezen tako trdovratno, da ni mogel več povoljno delovati. Tem povodom je prišla deželna šola popolnoma v korektorja Jantsche področje. Jantscha je kot tak vodil to šolo z očividnim prospehom za učence. Iz tega vzroka je bil po Friderika Branda smrti na tej šoli nastavljen najprej za provizoričnega, potem za pravega profesorja. — Iz njegove roke je bila panorama dunajskega mesta: hvalili so jo domačini in tujci. Krajepisom je z bogatimi izpremenjavami znal vdihniti bujno živenje. Redno pravilo mu je namreč bilo, da slikajoč ni iskal kakih izvanrednosti, ampak je znal izčrpati iz narave, kar je bilo tu lepega in prijetnega ter je to naslikal s privlačno resnico. — Slikal je prav veliko in njegove slikarije se bodo po dunajskih kabinetih vedno na častna mesta vvrstvovale. Vmrl je na Dunaju 1. aprilja 1812 zapustivši veliko svojih slikarij, ročnih risarij ter skupino bakrorezov. In tudi več Gotthelfa Branda ter drugih vmet-nikov slikarij. — Vse te vmetnine so se na Dunaju v april ju 1812 na očitni dražbi prodale. * Sezimo še po smrtnih datih Matije Janše očeta Andreja in njegove matere Magdalene ter konečno starišev naših deveterih Janšev: Matije in Lucije Janševih. I. 1711 — 21/2 Andreas Jantha ex Hrasche sepult(u)s in Rhodein, provifus o(mn)ibus Sacramentis annorum 70. II. 1728 — 14/2 sepulta est in Rhodain Magdalena uxor p. m. Andreae .Jansha ex Hrasch annorum 80 omnibus sacramentis provisa. III. Mathias Jansha mortuus 1752, 29/5 75 annorum 31/5 Sepultus est in Rodain ex Wresniz. Do njegovega rojstva v radoljiških knjigah nisem prišel. Ustno poročilo pa navaja, da se je oženil v zrelejih letih. Poročen je bil 28/2 1729 v Radoljici z nad 23 letno Lucijo Debeljakovo, menda nekako 45 leten. Ob rojstvu zadnjega sina Lovra, 30. junija 1749 bi bil 65 leten. Če je po Lovrovem rojstvu živel morda še kaka 3 leta, bi bil 29/5 1752 — 68 leten. Tem načinom bi se dati o njem vjemali. Ob Matije Janševi poroki z Lucijo, rojeno Debeljakovo, ni živel več niti Matijev oče Andrej, niti Lucijin oče Jernej Debeljak. IV. 1781 — 28/2 Lucia Janshin, vidua cath. Provisa a Ignatio Jellouschik. Sepulta a Francisco Xav. Wilfan In coemeterio Rodain, e loco Bresnitz N. 28. Aetatis 80 annorum. Lucija Janševa je torej svojega moža Matijo preživela za 29 let. Pogospodili so se na cesarskem Dunaju vsi trije bratje Janši z dovolj priproste gorenske Breznice popolnoma kmečki tu sem došli. — Valentin in Lovro sta postala dunajska slikarska učitelja. — Tudi njun brat Anton, prvi učitelj čebelarstva na Dunaju, se čopiču nikoli ni popolnoma odpovedal. A ne vrjamem, da bi kak potegljaj njihovih obilnih dunajskih in obdunaj-skih kriijensarij in slikarij vsaj na lahko- kje ne vzbujal spominja na divno domačijo, ki jih je rodila in poslala v svet — na lepo radoljiško-brezniško planjavo. Gostilne v župniščih.1 I. Vrhovnik. Beljak (ž. sv. Nikolaja), 1717, jun. 80. Komisar Kristijan Moser nima vinotoča (k. a.).2 1729, sept. 11. C: Komisar Ivan Zl. Simenič toči prihajajočim h krstu. Kij sta zanikala vinotoč rekoč, da izvršuje komisar sinodni ukaz (ib.). Bled, 1665, sept. 26. Sestra župnika Krištofa Popal-a je točila vino nekaj časa in plačevala dac, a bilo je malo koristi in mnogo stroškov, zato je župnik sklenil opustiti vinotoč in zanimati svojce za koristnejše reči (šk. a. pr 2, 109 b). 1682, jan. 2. Na prošnjo vikarja mgra Jerneja Jenka za dovoljenje vinotcča do pusta, je odgovoril generalni vikar, da mu ni dovoljen. Jenko se je obrnil na škofa in utemeljeval prošnjo z navado pri cerkvenih računih, po katerih se mora od drugod prinesti vino, da pijo sosedje, z običajem o sklepanju zakonov (contractus matrimoniales), pri katerih menijo, da pogodba ne bo imela srečnega uspeha, ako se ne pije vino. Ako bi o teh prilikah župnik točil svoje vino, bi od slanine in žita, zamenjanega za vino, prejel denar, ko je imel sicer pičle dohodke v tako težavni in mnogo!judni župniji s 3100 dušami. Prošnja je bila odbita; škofu Rabatti se je zdela predrzna (ib. pr. 26, 8, 9). 1685, maj 8. C: Vikar Jernej Jenko ne toči vina, ampak pošilja ponj v gostilno. Isto kij s pripomnjo, da potem vino dražje prodaja, kakor ga je kupil, kar vikar prizna z izgovorom, da za vino več zahteva zaradi dača, ki ga mora plačati. Za krst jemlje eno libro in dva groša; libro zahteva, ker ne toči vina. Ko pa je točil vino, ni nič manj prejel, ker je dajal tedaj botrom tudi kruha (ib. pr. 30, 461). 1685, okt. 16. Istemu vikarju je podaljšano dovoljenje vinotoča za eno leto; izključeno bodi vsakršno pohujšanje, izgred in sila. Takisto leta 1686 in 1687 (ib. pr 31, 325). 1717, jul. 6. Vikar Gregor Tottinger je točil brez vsiljevanja (k. a.). 1718, dec. 24. Vikar Matija Schoss je dobil dovoljenje vinotoča za eno leto (šk. a. pr 50, 71). 1720, febr. 2. Isti za eno leto (ib. pr 52, 116). 1729, jul. 9. Vinotoč dovoljen brez sile (k. a.). 1784, apr. 17. Škofijstvo je kaplanu na Blejskem otoku Antonu Muleju dalo ukor, češ, da predrzno prelamlja škofijske naredbe in cesarske ukaze; hkrati ga je suspendiralo od duhovskega pastirstva in mu najstrože prepovedalo vinotoč. 1784, apr. 30. Mulej še je opravičeval v obširnem pismu, priznal kako nepremišljeno besedo in vinotoč. Zaradi tega je ravnal bona fide. Nikdar ni dobil niti od škofijstva niti od drugod kake prepovedi, pač pa je večkrat slišal, da je 1 Gl. Glasnik, X (1929), str. 39 sl. 2 Pričajoče vesti so večinoma odgovori župnikov, oz. vikarjev, ključarjev, orgljaVcev, cerkvencev na vizitacijah in ukazi, dani o tej priliki. Kratice: C = eerkvenec; Kij — ključarja, -ji; mgr — magister; šk. a. — škofijski arhiv; pr = protokol; k. a. kapiteljski arhiv. vinotoč ustavljen samo župnikom in izpostavljenim kuratom; menil je, da ga ne veže dotični cesarski ukaz. Ker se je ohranil vinotoč tudi na drugih božjih potih, n. pr. pri Sv. Joštu, pri Sv. Ksaverju na Štajerskem, se je štel opravičenega nadaljevati ga tu, kjer je krog in krog obdan od jezera, tembolj, ker se mu o vizitaciji ni ustno in potem ne pismeno prepovedal, dasi je bil omenjen. Prosil je, da bi se odložila suspenzija do dokaza krivde. Lastnoročni škofov odgovor je dovolil Muleju dokaz nekrivde, a mu ukazal, da mora opustiti vinotoč, ki je sploh prepovedan (šk. a. pr 69, 225, 237). Bohinj, 1665, sept. 25. Zoper župnika Jurija Drobniča je došla pritožba, da se ne drži stolnega reda, ukazanega po gospodu (vizitatorju) Vaceanu za župnika Karla Razzo. Ko so prišli N. N. zapisat imeni ženina in neveste, je bilo izpraznjenih že 12 bokalov, a župnik jim še ni odgovoril, koliko zahteva za oklice; šele po 20. bokalu so dobili odgovor (ib. pr 2, 123b). Za krstno štolo bi radi dali župniku en bokal vina, da bi smeli oditi z otrokom. Škof Rabatta je Drobniču prepovedal gostilno, zaradi katere so se župljani hudo pritoževali. Strogo je ukazal, naj krste in poroke vpisuje v žagradu in daje vsem prostost (ib. pr 2, 125a). 1669, okt. 5. Župnik Andrej Lukežič je računal za krst 2 groša. Imel je vinotoč, ne da bi škofijstvo vedelo za to. Nihče se ni upijanil; pivcev ni pridrževal; nikogar ni silil piti (ib.). 1681, jun. 20. Provizor Gašpar črnetič se je zavezal z reverzom, da ne bo točil vina ne v župnišču ne v kaki drugi hiši v Bohinjski dolini ne sam ne po kaki drugi osebi. Natanko se hoče ravnati po škofijskem dekretu z dne 1. IX. 1679; ako ne, naj ga izključijo iz ljubljanske škofije (ib. pr 24). 1686, avg. 16. Bohinjskemu vikarju Jakobu Rozmanu se je dovolil vinotoč za eno leto samo njegovim župljanom pri krstih in porokah brez izgredov, pohujšanja in siljenja (ib. pr 32, 181). 1687, sept. 18. Istemu podaljšano, takisto 1690 (ib. pr 33, 154, 35, 164). 1694. Vizitacijski dekret veli, da sme vikar Marko Prešeren točiti, ne sme pa sam ali po kom drugem nikogar siliti, da bi pil (ib. 33, 153). 1696, nov. 15. Istemu se dovoljuje vinotoč za eno leto, do 1. sept. 1697 (ib. pr 37, 205, 223). 1712, jun. 13. Ukaz o vizitaciji: Zaradi vinotoča je bilo že večkrat razglašeno in se še razglaša, da ni nihče dolžan v župnišču piti niti malo niti mnogo (k. a.). 1717, jul. 5. Vikar Ivan Josip Jencen toči, toda nikogar ne sili (ib.). 1719, jul. 14. Podaljšanje dovoljenja za vinotoč za eno leto vikarju Valentinu Hočevarju (šk. a. pr 52, 84). 1729, jul. 10. Vikar Matija Schoss ima vinotoč brez vsiljevanja (k. a.). Črna, 1652, nov. 4. Ni bilo vinotoča (šk. a.). 1669, sept. 23. Kij: Župnik Matej Tank ima vinotoč, a nikogar ne sili. Za krst se dajeta dva groša in en bokal vina (ib.). 1684, sept. 24. Vikar Mihael Pirec toči cerkveno vino, ki bi se sicer pokvarilo (ib. pr 30, 319). 1762, jul. 17. Vizitacijski dekret: Vinotoč in popivanje v kaplaniji je prepovedano pod kaznijo odstavitve (ib. pr 62, 212). Dob, 1651, febr. 24. Kaplan Mihael Terčelj je zapisal o krstninah v krstno knjigo: Barbara Laurithka le ie od iudoufhine rifhila I S botre tude fe en fiertel uina fapilla I V ligi uifhi le ie Marina rilhila I fe en fiertel uina platila. 1651, marc. 10. Najbrž isti je dostavil vpisu v krstno knjigo: ... Io udobre uole fe Judoufheno dale. I De be Sgregoriem (krščencem) Mladenizhem I ufse V nebelhku kraleuftuu parfhle kmalu. 1652, nov. 9. Zopetni dostavek v krstni knjigi: Catharina Jurlhaika fe ie od iudoufhine rilhilla. Botram en fiertel uina kupilla (prečrt. fen — namesto en, in platilla — nam. kupilla). 1665, maj 13. V župnišču je gostilna, toda brez pohujšanja in pijančevanja. Nihče se ne sili, da bi moral dati za vino; izvršuje se le stara navada, da pri krstu da otrokov oče botrom za častno pijačo (honorarium bibale) 3 ali 4 bokale vina in botri, ako hočejo, tudi kaj dajo iz svojega. Dac se plačuje brez ugovora. Skrb za vino ima sestra kanonika Ivana Jerneja Gladiča, ki ima pravico do župnih tempo rali j (šk. a. pr 2, 65b). 1684, apr. 4. Vikar Volbenk Engelbert Portner sme točiti pri krstih in porokah pod navadnimi pogoji do ljubljanske sinode (ib. pr 31, 214). 1691, jul. 12. Provizor Anton Trbišek je utemeljeval prošnjo za vinotoč, ker zahajajo k njemu redovniki. Dobil je dovoljenje točiti do sv. Jurija (ib. pr 35, 360). 1694, apr. 29. Isti dobi dovoljenje za eno leto (ib. pr 38, 18); takisto 1696. 1720. sept. 16. Vikarju Mihaelu Kregarju je dovoljen vinotoč za eno leto (ib. pr 52, 241). 1723, maj 31. Vikar toči samo prišelcem h krstu in oklicem. Kij: Kuharica včasih vsiljuje pijačo; vikar ne sili (k. a.). Dovje, 1665, sept. 22. Kij so pohvalili župnika Mateja Vavpotiča, ker nima gostilne in tudi ne zahaja v gostilne (šk. a. pr 2, lOla). 1717, jul. 3. Vikar mgr Mihael Schiiffrer je nadaljeval z vinotočem, dasi je bil v zadnji sinodi strogo prepovedan in vikar ni prosil dovoljenja. Zaradi te predrznosti je dobil pri vizitaciji strog ukor in globo 10 imperialov in specie, plačljivih v 14 dneh po sprejemu dotičnega dekreta. Nadaljnji vinotoč se mu je ustavil pod kaznijo suspenzije (ib. pr 50, 146). 1717, jul. 3. Vinotoč brez vsiljevanja; kij sta se pritožila, da je vino dražje v župnišču, kakor drugod. NB Če je krst v petek ali soboto, naj se pijača ne prestavlja na nedeljo in naj se botri ne silijo k obedu. Vikar je priznal, da loči brez dovoljenja, zato je bil kaznovan (k. a.). 1718, maj 1. Zaradi majhnih dohodkov, s katerimi ne more izhajati, je isti vikar prosil dovoljenja za vinotoč; dobil ga je za eno leto (šk. a. pr 50, 270). 1729, sept. 14. Isti toči; zanaprej se še ni pogodil za dac (k. a.). Dvor pri Vrbi, 1669, sept. 26. Župnik Daniel Kokalič nima vinotoča (šk. a.). Fužine, 1717, jul. 1. Vikar Matija Lukežič nima vinotoča (k. a.). 1729, sept. 13. Subvikar Andrej Perner ne toči (ib.). Gorje, 1669, okt. 5. Župnik Tomo Vidovič ima vinotoč, a nikogar ne sili, da bi pil, in ne trpi nobenega pijanca (šk. a.). 1691, jul. 6. Župniku Matiji Ločnikarju je bilo dano dovoljenje vinotoča za eno leto; takisto 1694 (ib. 35, 358). 1716, jun. 6. Mgr Matija Ločnikar je prosil dovoljenja za \inotoč, ker nihče v vsej soseski ne toči vina. Vino se ne more kupiti niti za bolnika. Župljani, prihajajoči zaradi raznih opravil v župnišče, ga zahtevajo. Dobil je dovoljenje za eno leto, toda le za župljane pri krstih in porokah, a brez spotike (ib. pr 48, 331). 1717, jul. 4. Vinotoč deluje v župnišču, brez sile (k. a.). 1719, sept. 20. Dovoljenje vinotoča za eno leto (ib.). Ig, 1728, avg. 9. Vikar ne toči vina (k. a.). Jesenice, 1665, sept. 22. Župnik Andrej Niklavčič, tožen, da ima gostilno in sili botre k pijači, je odgovoril, da to ni res, kajti od velike noči nima v župnišču vinotoča. Prejšnja leta je včasih točil, toda samo tistim, ki so zahtevali. Ker nekateri niso plačali, je opustil vinotoč in ga ne namerava zopet začeti (šk. a. pr 2, 103a). — Dognalo se je, da je župnik silil s pijačo, ko je imel gostilno; z odpravo gostilne so nehale pijanosti, prepiri in izsiljevanje denarja za vino (ib. 106a). 1684, dee. 14. Vikar Matija Ločnikar ni navel v prošnji za vinotoč zadostnega vzroka, vendar mu bodi dovoljen za eno leto. Izvaja naj ga brez pohujšanja in sile po kakem drugem (ib. pr 31, 157). 1686, maj 30. Škofijstvo je ukazalo gorjanskemu župniku mgru Matiji Ločni-karju, naj gre na Jesenice in naj se prepriča, ali je ondotni vikar Marko Gregorič res po ljubljanski sinodi (29. IV. 1686) vino točil in silil k pijači (ib. pr 32, 151). Dne 3. VII. 1686 je dognala preiskava, da je jeseniški vikar točil vino kljub prepovedi, združeni s kaznijo, objavljeni leta 1679., potrjeni 1684, in kljub izrečni prepovedi zadnje sinode in je vrh tega nekaterekrati silil k pijači, torej ni toliko skrbel za sebi izročeno ljudstvo, kakor za dobiček, opuščal krščanski nauk in običajne pobožnosti. Zaslužil je, da bi se odstavil. Za zdaj se mu izkaže milost in naloži globa 20 imperialov, ki naj jih plača škofijstvu v 4 tednih za pobožne namene. Popolnoma naj ustavi vinotoč in izvršuje krščanski nauk pod kaznijo odslovitve iz službe (ib. 169). 1716, jun. 6. Vikar Marko Gregorič prosi za vinotoč, ker ob skromnih dohodkih ne more zmagovati toliko bremen in davščin (exactiones — ib. pr 48, 332). 1717, jun. 25. Isti taberna brez sile (k. a.). 1729, sept. 15. Vikar Franc Karel Polc ima vinotoč (ib.). Kokra, 1709, apr. 11. Škofijstvo je vprašalo subvikarja v Kokri (in Conkra), kdo mu je dovolil vino točiti in koliko ga je iztočil čez leto (šk. a. pr 46, 79). Koroška Bela, 1780, maj 5. Škofijstvo je najodločneje odklonilo prošnjo benefecijata na Koroški Beli, da bi smel točiti vino (ib. pr 67, 208). Krajina, 1684, jun. 22. Vikar Ivan Gotnik je izjavil, da ne bo več točil vina zaradi previsokega daca (ib. pr 30, 145). 1737, avg. 22. Subvikar Tomo Kaple ima vinotoč, toda nikogar ne sili piti (ib.). Kranj, 1665, maj 20. Kaplan Mihael Purgar je povedal, da ima župnik v župnišču gostilno, ki jo vodi njegova sestra brez spotike (šk. a. pr 2, 84a). 1697. Podaljšanje vinotočne pravice župniku Schillingu (ib. pr 37, 330). 1717, jul. 14. Vinotoča ni v župnišču (k. a.). Kranjska gora, 1665. Kij: Župnik Gašpar Krašiua toči vino za denar in ima gostilniško trgovino z vinom, kar mu ne štejejo v zlo, ker je bilo tako tudi pod njegovim prednikom; napak pa ravna, ker nezahtevajočim prinaša preveč vina in izsiljuje denar od takih, ki se branijo piti. Kajti Jurij Smole je poleg poldrugega skuda, ki ga je dal za oklice in poroko, plačal 17 bokalov vina. Gostilničar Baltazar Klement je povedal, da je Andrej Robič izdal 7 gld., ko je prišel po oklicni list (ib. pr 2, 97b, 98a). 1677, apr. 27. Račani so se pritožili zoper župnika Mihaela Bonclja (Wonzeli) med drugim zato, ker pri porokah ukazuje prinesti, ne da bi kdo zahteval, po 10 do 15 bokalov vina in oškoduje tako marsikoga, ki nima premoženja (ib. pr 12, 206). 1684, jun. 15. Župniku Ivanu Frideriku Faiglerju se dovoli za eno leto vinotoč v spodnjih prostorih župnišča; toči naj njegova mati brez pohujšanja, sile in kakršnegakoli izgreda. Dovoljenje ugasne ob najmanjši pritožbi zaradi pohujšanja ali izgreda (ib. pr 31, 109). 1686, dec. 7. Istemu se podaljša dovoljenje pod gorenjimi pogoji (ib. pr 32, 225). 1690, apr. 10. Istemu dovoljenje za eno leto; 1697 do 1. sept. (ib. pr 35, 86). 1706, jan. 28. Provizorju Juriju Pavšku je poslalo škofijstvo dekret, ker je imel vinotoč kljub prepovedi kanonov in sinodnih določil, a tudi zunaj doma v drugih gostilnah je pijančeval in plesal, namreč pri krčmarju Jakobu Kristanu Podkorenom, kjer se je drznil več ur plesati z njegovo hčerjo in popivati. Ko ga je neki župljan opomnil, naj se spodobno vede, ga je udaril s palico. Škofijstvo je naročilo gorjanskemu župniku mgru Matiji Ločnikarju, naj stvar preišče in poroča; Pavšku pa je ukazalo, naj takoj opusti vinotoč, pijančevanje, polmjš-ljivo vedenje, obisk krčm, ples; sicer bo za vselej izključen iz škofije (ib. pr 43, 302). Glasnik 6 1717, jul. ‘2. Župnik Ivan Josip bar. Hallerstein toči, ne da bi koga silil (k. a.). 1776, sept. Župnik in komisar Kristijan Amadej Krušič, Ljubljančan, je odgovoril škofijstvu na vizitauijski dekret, ki je prepovedal ples o porokah v župnišču in vinotoč, da mu nikdar ni bilo treba karati svatov, ki so dostojno plesali, in ni mogla pasti nobena senca pohujšanja nanj in na ujegovo župnišče, ker je dovolil, da so se svatje po prastari navadi v njegovi hiši pol ure ali kvečjemu eno uro veselili. Ob neoporečnosti župnišča, dokler se nasprotno popolnoma ne dokaže, sodi, da je ta od pamtiveka vpeljana navada, ko se svatje vpričo svojega župnika in pastirja radujejo, hvale vredna. Zaradi vinotoča se sklicuje na svoje prednike, ki so se v dopolnilo kongrui kljub sinodnemu dekretu puščali v mirni posesti viuotočne pravice. Brez vinotoča bi tudi on ne mogel izhajati zdaj, ko venomer naraščajo cesarske davščine. Prosi torej omiljenja dekreta glede na obe točki. 1776, sept. 26. Krušičeva prošnja je bila odbita. Škofijstvo mu je očitalo najstrožjega ukora vredno, pohujšljivo in nedopustno nepokorščino; sklicevalo se je na dekret zoper vinotoč, ki mu je znova pod kaznijo prepovedan, in ga opomnilo, naj se obrne na svetno sodišče, ako je v svojih časnih pravicah oškodovan (šk. a. pr 66, 115). 1780, apr. 16. Župnik se je pritožil zaradi prepovedi vinotoča, češ, da je prikrajšan v dohodkih. Škofijstvo ga je zavrnilo na vladarico, ker je župnija cesarska. Prepoved ostane (ib. pr 67, 198). Krašnja, 1665, maj 13. Po izjavi župnika Andreja Juvana je bila navada, da se je pri krstih in porokah pilo v župnišču brez izgredov, kakor v drugih gostilnah (ib. pr 2, 60b). 1684, jun. 5. Kij: Vikar Andrej Juvan ima vinotoč, toda brez pohujšanja. Botri dajo za dva bokala vina (ib. pr 30, 92). 1685, okt. 17. Vikar je dobil za eno leto dovoljenje, da sme točiti svojim župljanom le, kadar pridejo li krstu ali poroki (ib. pr 31, 326). 1687 podaljšano za eno leto (ib. pr 33, 11). 1716, maj 12. Vikarja Ivana Gašparja Drčarja je o vizitaciji doletela kazen. Zaradi vinotoča mu je bilo ukazano, da izvršuje sinodni dekret. Ker se je hudo pregrešil zoper njega in župljanom, ki jih je silil k pijači, prodajal vino dražje, zato ga je zadela globa 6 gld. n. v., ki jo mora plačati stolnemu žagradu v 14 dneh (ib. pr 48, 355). 1719, okt. 11. Vikar mgr Matej Podgoršek se je moral priti opravičiti zaradi vinotoča in izgredov, storjenih ob tem (ib. pr 52, 56). 1719, nov. 25. Isti je prejel dovoljenje vinotoča za eno leto (ib. 71); takisto 1720 (ib. 254). 1723, jun. 1. Isti taberna, a ne sili (k. a.). Križe pri Tržiču, 1665, maj 19. Kij: Župnik Andrej Bajželj ima gostilno. Pri krstih je navada, da da otrokov oče vsakemu botru bokal (mensura) vira. Pri porokah plača vsak svat ženinu in nevesti bokal vina. Drugi gredo v vaške gostilne, ako želijo piti; župnik jim ne da piti (šk. a. pr 2, 74b, 75a). Župnik je izjavil, da pri krstih toči vino, toda ne vsakemu, ampak samo tistim, ki so prišli zaradi cerkvenega opravila; nobenega ne sili piti. Škof je ukazal župniku, naj krste in poroke vpisuje v žagradu in naj bo botrom in svatom prosto, ali pridejo ali ne pridejo pit (ib. 786). 1669, okt. 10. Župnik ali vikar Andrej Bajželj taberna, toda, kakor trdijo župljani, zmerno (ib.). 1699, jan. 26. Vikar mgr Andrej Klemenčič (poznejši ljubljanski kanonik) je bil pozvan na odgovor, ker si je nakopal kazni, napovedane tistim, ki kljub kanonskim in sinodnim ukazom točijo vino v župniščih. O prejemu lista je moral takoj ukiniti gostilno, sicer bi ga zadela globa 30 gld. za dobre namene. Na prošnjo se mu je podaljšal rok za zaslišanje na 6. marca 1699; a pod kaznijo suspenzije je moral vpričo kranjskega vikarja mgra Jakoba Schillinga in dveh prič dokazati, da je takoj po sprejemu gorenjega dekreta ustavil vinotoč, ki ga je izvrševal v župnišču neki Toporiša (ib. pr 36, 120, 280). 1717, jul. 9. Vikar Mihael Prešeren nima vinotoča (k. a.). 1729, jul. 14. Vikar Juri Žontar toči brez vsiljevanja (ib.). (Dalje.) Sistematska dela iz pravne zgodovine Slovencev. Prof. dr. Metod Dolenc je posvetil svoje živi jensko delo razen kazenskemu pravu zlasti pravni zgodovini Slovencev. S spretno roko je nastavil v kmetiškem pravu. Ni se zadovolil kakor I. Vrhovec v IMK Vil (1897)1 z »gorskim zakonom« iz I. 1543. in njegovimi prevodi, marveč se je deloma na pobudo A. Ka-spreta poglobil v tisoče zapisnikov o vinogorskih pravdah. Iz ogromne snovi je priobčeval študije o pravosodstvu kostanjeviške opatije v letih od 1631. do 1655. ČZN 1914, novomeškega inkorporiranega urada nem. vit. reda v 1. 1721.—1772. ZZR I. 1921, cistercijanske opatije v Kostanjevici in jezuitske rezidencije v Pie ter ju od konca 16. do 18. stoletja ZZR III. 1924, kle vevške in boštanjske graščine od konca 17. do začetka 19. stoletja ZZR V. 1926, žužemberške in soteske gorske gospode od konca 17. do začetka 19. stoletja ČZN 1930. Na tej podlagi je izdal 1. 1929./30. prva sistematska dela o »slovenskih ljudskih sodiščih v dobi od 16. do 18. st.«. (Die niedere Volks-gerichtsbarkeit unter den Slovenen von Ende des 16. bis Aniang des 19. Jahr-hunderts; Jahrbucher f. Kultur u. Geschichte der Slaven, V. 3., Breslau, 1929; Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja, Rad jugoslov. akad., knj. 239. Zagreb, 1930.) Prikazal je troje vrst ljudskih zborov slovenskega kmeta: k v a ter na sodišča, naslednike »več«, za reševanje zasebnopravnih in malih kaz. stvari vobče, polšje pravde za spore glede lova na polhe in vinogorske zbere. Razmerje med kvaternimi in patrimonialniini sodišči se ni dalo pojasniti iz gradiva, tudi ne postopek pred njimi. V 17. st. so se kvaterna sodišča umaknila sodstvu zemljiške gosposke. Polšje pravde pa so imele zelo omejen delokrog. Zato stoje v središču razprav gorski zbori, ki so kot avtonomna ljudska sodišča vršili upravne in sodne funkcije za vse osebe, ki so imele na vinski gorici svoj vinograd, v kolikor je šlo za vinogorsko zadevo (krajevna in stvarna pristojnost). Kraj, čas in število zborov se ravna po nezapisanih starih običajih. Vsi posestniki so dolžni priti. Gorski gospod ali njegov namestnik otvori zbor, nato da prečitati »gorske bukve«, ki pa niso zgolj prevod nemškega izvirnika iz 1. 1543., marveč pravno napotilo, kakor ga je oblikovalo po krajevnih potrebah običajno pravo. Zaključi se čitanje z resolucijo zbora, da se bodo vedno držali »gorskih bukev«. Nato so obravnavali v celokupnem zboru zadeve, ki so se tikale vseh vinogradnikov, na pi\ volili so gornika, ki je posredoval med gorskim gospodom in podložniki, zlasti je vodil upravo vinogradov zaključenega ozemlja. Med slične upravne funkcije je spadala prepoved prodaje letine na zeleni veji (prim. specialno studijo istega pisca: Prispevek k zgodovini zelenaštva med Slovenci; šišičev zbornik, 1929), o zvonjenju zoper točo (prim. istega: O streljanju na Slovenskem; Gruda, 1924); tu so jemali na znanje in odobrili oporoko vinogradnika itd. Po vsestranski debati sta dva poročevalca predlagala sklep, ki so ga po odobritvi zabeležili kot »občo sodbo«. Po dovršenih upravnih funkcijah se je izločila »srenja« 12 oz. 24 prisednikov pod predsedstvom sodnika-starešine, navadno župana, ki je cesto 1 Uporabljene kratice IMK = Izvest ja muzejskega društva za Kranjsko (Ljubljana) ; ZZR = Zbornik znanstvenih razprav (Ljubljana); ČZN — Časopis za zgodovino in narodopisje (Maribor); ČJKZ — Časopis za slovenski jezik, knjiž. in zgod. (Ljubljana). imel sodniška palico v loki. Toda ni je simbolično uporabljal kakor krvni sodnik na pr. v kaz. pravdi zoper Veroniko Deseniško (prof. M. Dolenc v rektoratski publikaciji za 1. 1930.). Pred ljudskim sodiščem vinogradniških zborov se je vrstila ustmena tožba, obtoženčev odgovor, dokazovanje brez zapisov, takoj nato po predlogu poročevalcev ustmena proglasitev sodbe, ki se je zabeležila v zapisnik. Posebnost je, da brez pristanka »srenje« stranki ne smeta imeti »besednikov«, tudi ni stanovskih razlik, ker ne velja načelo, da naj sodijo pripadniki višjega sloja nad enakim ali nižjim. Prvi prednaša gornik tožbe v imenu gorskega gospoda, za njim šele zasebni tožitelji, ki so morali ponekod poskusiti prej mirno poravnavo potom vobiska-nja« svojega nasprotnika. Med zadevami, ki prihajajo pred ljudsko sodišče, prednjačijo kazenskopravne. Saj je obstojala dolžnost, javiti vse kršitve gorskih pravic. Manj je dednopravnih; med nje spada uveljavljenje retraktne pravice, o kateri je priobčil prof. dr. J. Polec primerjalnopravno studijo. (O retraktni pravici na našem ozemlju. Slov. Pravnik, XLIII, 1929.) Prav tako malo je osebno-, stvarno- in obveznopravnih zadev. Izvršba je posredna; gornik zakriža vinograd ali zapečati vinsko klet. Avtonomnost nižjega pravosodstva je branil slovenski kmet žilavo, le izjemoma je smel gorski gospod izreči kazen brez sodelovanja gorskih sodnikov, le v nujnih zadevah je smela stranka zahtevati pomoč gorskega gospoda ali gornika izven redne gorske pravde. Zato pa so gorski gospodje skušali odtegniti kako važno ali nujno pravdno stvar ljudskim sodnikom s tem, da so sklicali posebna nepristranska sodišča v svoj grad. Stališče omenjenih ljudskih sodišč v okviru obče sodne organizacije slovenskih dežel je prikazal prof. dr. J. Polec v študiji »Razpored sodnih instanc v slovenskih deželah od 16. do 18. stol.«; ZZR, VI, 1928. Ni imel namena, razložiti postanek in x-azvoj posameznih institutov, marveč dati le pregledno sliko. Opozoril pa je na vrzeli v dosedanjem raziskavanju. Za nadaljnjo francosko dobo je treba seči po bogati knjigi »Kraljestvo Ilirija«, I, 1925, istega pisca. Prof. M. Dolenc je priobčil iz zapisnikov gorskih gospodstev tudi poglavja o stvarnem, obveznem, rodbinskem, dednem, odškodninskem in kazenskem pravu. Dognal je marsikatero našo staro pravno uredbo, toda razen o »kmečkem dednem nasledstvu« v ČZN (1927) še ni utegnil napisati sistematskega dela iz posameznih panog zasebnega prava. Poseben pomen pripisujem študiji o »pravnih izrazih v prevodih vino-gorskega zakona« (v ČJKZ, II, 1920), ako upoštevamo, kako pogrešamo slovenskega pravnozgodovinskega slovarja. Hrvatom ga je sestavljal V. Mažuranič (Prinosi za hrv. pravno-pov. rječnik, 1908 sl.), Cehom sta ga pripravljala Herm. Jireček (Prove, Historicky slovar slovanskeho prava. Praha, 1904) in K. Kadlec (O potrebe historickych glosaru slovanskych, v Ksiega pa-miutkowa ku czci O. Balzera, I, 1925), Nemci ga že izdajajo (Deutsches Rechts-\vorterbuch, hrgb. v. d. kgl. preufi. Akad. d. W. 2.—4. zv. 1930). Prof. Dolenc se je dotaknil v svojih spisih tudi najtežje naloge slovenske pravne zgodovine: kako se je prvobitna gospodarska in socialna organizacija ter pravni red Slovencev razvijal pod vplivom nemškega in italijanskega prava, kako se je vršilo približevanje, izenačevanje in prelivanje pravnih uredb, kje moremo v običajnem pravu vinogradniškega ljudstva, kakor se zrcali v zapisnikih vinogorskih pravd, otipati korenike prvotnega stanja, zlasti zadružnega razmerja. Sem spada prisvajanje pravice, izločiti iz okoliša neljubega vinogradnika, pojmovanje zemlje kot rodbinskega »imenja«, reprezentančna odgovornost rodbinskega poglavarja itd. Podrobna raziskavanja pa bodo mogla šele potrditi, ali je župsko sodstvo pod vplivom frankovskega »placita« v prvotni obliki kot zbor vseh neprizadetih zadružnikov, pozneje kot skabinsko sodišče prešlo v vinogradniških pokrajinah v vinogorske zbore, v dolinskih naselbinah v »veče«. Dr. Jos. Žontar. Slovstvo J. BAYER, Die Olschewakultur, eine nene Fazies des Schmalklingenkultur-lcreises in Europa. Leipzig, 1930. Ra\natelj dunajskega prehistoričnega muzeja, J. Bayer, obravnava v pričujoči publikaciji tip paleolitske kulture, kakor nam ga predstavljajo najdbe v špilji Potočka zijalka na Olševi in ki ga on skupno z Brodarjem imenuje Olševien (prej Olševaen). Karakteristikum tega tipa je koščena igla, ki je večkrat na enem koncu prevrtana in silno ozka. Teh koščenih artefaktov so našli v teku prve kampanje 1. 1928./29. na Olševi okrog 80, in sicer vse v vrhnjih plasteh jamskega terena. Lani izvršena kopanja in raz-iskavanja spodnjih plasti niso prinesla nobenih koščenih predmetov več, kot smo zvedeli iz izvajanj prof. Brodarja v januarskem predavanju Prirodosl. sekcije Muz. društva. Ta tip koščene igle pa ni omejen samo na Olševo, nego so ga tudi zapazili v paleolitski jami v Mladcih na Moravskem, na Štajerskem, na Poljskem, v Lokvah pri Reki itd.; Bayer je vzdel temu kompleksu ime Olševien (slov. pravilno bi bilo Olševaen), imenoval pa bi se lahko tudi kako drugače. Olševaen je »kultura« s karakteristiko Magdaleniena, to je izrazita kultura koščenih artefaktov; kamniti artefakti kažejo same netipične oblike, vse postaje te kulture nam predstavljajo jame, njih človek je v prvi vrsti lovec na jamskega medveda, v ostalem na druge zveri. Toda po Bayerju je Olševaen še več — je eden izmed virov Magdaleniena, Prae-Magdalenien, za kar navaja svoje kronologične razloge. Ali je seveda vse tako, kakor nam opisuje Baver v tej, za naš Olševaen naravnost preveč prilizljivi publikaciji, se ne da reči. Mi mislimo, da zaenkrat ni v temi samo prihod olševskega človeka, nego tudi njegova eksistenca in da govori v Bayerjevih izvajanjih preveč glasno želja, da bi naj bilo tako, kakor si avtor dovršeno predstavlja. Gradivo za vse to je vendar tako skromno, da se nam zdi, da čas za take konsekvence še ni prišel. Zato nam B. tudi ne more dati več nego nakazilo zelo zamotanih problemov. R. Ložar. J. C. GROSS, Die paliiolithische Jagerstation in der Potočnikhohle auf der Uschoiva in den Karatoanken. Sep. Abdr. aus dem Centralblatt ftir Mineralogie etc. Jahrgang 1929, Abt. B. No. 11. Pisatelj podaja tu začasno poročilo o svojih 1. 1926., 1927. in 1928. izvršenih raz-iskavanjih in kopanjih na paleolitski lovski postaji Potočka zijalka na Olševi. Ta izkopavanja je, kakor znano, 1. 1928. nadaljeval z večjimi sredstvi gimn. prof. g. Srečko Brodar, ki pa Grossovih izkopavanj ni poznal. Gross datira špiljo v srednji Aurignacien (srednja willendorfska stopnja). B. Saria. GERMANIA ROMANA. Ein Bitder-Atlas herausgegeben von der Romisch-Germanischen Kommission des Deutschen Archaologischen Instituts. Z\veite, er-weiterte Auflage. Bamberg, C. C. Buchners Verlag, 1924—1930. Cena: 1. del Mk 2-—, II. del Mk 2-—, III. del Mk 3--, IV. del Mk 3-50, V. del Mk 3-50. Vezano v dva dela (tekst in tabele) Mk 16’—. S petim in poslednjim zvezkom, ki obravnava umetno obrt in obrt in ki ga je po tragični smrti Friedr. Drexela izdala Marija Bersu, je zaključena druga izdaja tega odličnega dela. Kako potreben je bil ta bogati atlant slik, se je pokazalo že v tem, da je bila prva izdaja iz 1. 1922. že v nekaj mesecih razprodana in da so morali prej nego so želeli prirediti drugo. Ali dočim je bila prva izdaja stvarno le atlant slik. kateremu so bile na nekaterih straneh pridejane potrebne navedbe virov, je zabeležiti pri novi kot najvažnejšo pridobitev izčrpna pojasnila. Nova izdaja je pričela izhajati 1. 1924. v obliki posameznih, zaključenih zvezkov. Prvi zvezek obravnava zgradbe rimske vojske s pojasnili Fr. Koeppa, prejšnjega ravnatelja rimsko-germanske komisije in zaslužnega vodje izkopavanj taborov v Halternu (52 strani teksta in 25 tab. z 78 sl.). Koepp tu ne podaja nobenih posamičnih pojasnil k slikam, nego celoten tekst, odličen uvod in prikaz rimskega tabora od početkov do pozne antike. Skladno z njegovim delom izkopavanja in z v Nemčiji doslej veljavno smerjo so obdelani tabori zgodnje dobe daleko izčrpnejše kakor tabori kesnejšega časa Drugi zvezek (34 strani teksta in 40 tab.) obravnava meščanske naselbine in ga je priredil Koeppov naslednik v ravnateljstvu komisije, Friedr. Drexel. Tekst je tu drugače urejen. V vsak oddelek uvaja večji pregleden uvod, nato sledijo kratka pojasnila k posameznim slikam. Trier, kot nadkriljujoča cesarska rezidenca v germanskih deželah, ima upravičeno svoje poglavje na začetku celotnega zvezka. Nato slede mesta in trgi, dalje kmetije in pristave, ceste itd. Za to področje imamo že večjo celotno publikacijo v K. Schumacherjevi »Siedlungs- und Kulturgeschichte der Rheinlande«, toda to obsežno delo ni vsem dostopno. Drexlovo pregledno in jasno razmotrivanje ni samo odličen pripomoček za prvo orientacijo, temveč je tudi kažipot z bogato navedbo literature k nadaljnjemu študiju. Obžalovati je le, da so slike obeh prvih zvezkov tiskane na slabem papirju, pač znamenje časa. V sledečih zvezkih so tabele tiskane na odličnem umetniškem papirju. V tretjem delu (56 str. teksta in 48 tab.) obravnava Fr. Koepp nagrobne spomenike, dočim obravnava grobove kot take, torej njih napravo itd. Drexel na koncu drugega dela. Ta del je za nas posebno važen, ker je Koepp tu zavestno zapustil prvotno zastavljeni okvir in obravnava tudi podonavske spomenike. Zastopani so tudi naši kraji. T. XXVI. prinaša v dveh slikah ptujski »pranger«, tudi na tablah XXVII, XXIX, XXXII in XXXIII se nahajajo spomeniki iz Celeie in Poetovia. Četrti del (66 str. teksta in 48 tab.) obsega posvetilne spomenike s pojasnili Fr. Koeppa, najinteresantnejše pa tudi najtežje in najobsežnejše področje. Vendar se je tu Koepp mogel sklicevati na malo prej objavljeno Drexlovo delo »Die Gotterver-ehrung im romischen Germanien« v XIV. Ber. d. Rom.-Germ. Komm. Zlasti je bilo tu treba obravnavati problem »Interpretatio romana«, to je identifikacijo tujih bogov z rimskimi. Ta problem nas srečuje v provincialnih kultnih spomenikih, tudi v naših krajih, na vsak korak. Kljub rimskemu imenu imamo opravka pogosto s čisto barbarskimi božanstvi. In če so tudi včasih imena teh tujih božanstev po identifikaciji izgubljena, vemo vseeno marsikaj o značaju identificiranih bogov. K problemu «Inter-pretatio romana« spada tudi, ako Koepp v tej zvezi obravnava izčrpno — glede na namem celote morda preveč izčrpno — takozvane jupiterske stebre. Nekateri orientalski kulti, kakor n. pr. kult Jupitra Dolichena, so pri tem seveda nekoliko prekratko obdelani. Peti in zadnji zvezek (31 str. teksta in 48 tab.) se bavi z umetno obrtjo in z obrtjo. Kakor smo omenili, bi ga bil prvotno moral obdelati Fr. Drexel. Toda njemu to ni bilo več namenjeno: 8. febr. 1930 je na tragičen način umrl. Zaradi svojega obsežnega znanja in desetletnega delovanja v vseh panogah rimsko-germanske znanosti bi bil on v prvi vrsti poklican obdelati to najbolj komplicirano poglavje. Toliko težje je bilo zaradi tega stališče njegove naslednice, ge. Marije Bersu. Daljšega uvoda v obravnavano področje tu ni, samo pri nekaterih poglavjih so krajši pregledi. V ostalem se je zadovoljila ga. Marija Bersu z dopolnilom in razširjenjem Drexlovega v prvi izdaji objavljenega kratkega besedila. Večkrat bi si pa vendar želeli nekoliko več pregleda, predvsem pri odstavku »Militarisches«. Glede zvezkov III, IV, in V s tabelami naj pripomnimo, da so žal opuščeni kratki naslovi pri posameznih slikali, ki so bili za prvo orientacijo gotovo zelo primerni. V splošnem pa moremo reči, da je nova izdaja odličen pripomoček v študiju provincialne arheologije, da, moremo jo naravnost nazivati kot priročnik tega področja. Dejstvo, da so tekst in tabele izdane v posebnih zvezkih, olajša uporabo dela. Tudi format nove izdaje je priročnejši od prve. Upajmo, da ne bo našla manj odmeva nego prva. B. Saria. DR. GERH. RODEN\VALDT, Neue deutsche Ausgrabungen. Minister in Westf., 1930. (»Deutsclitum und Auslanck, Heft 23/‘24.) V zbirki »Deutschtum und Ausland«, ki jo izdaja vodja nemške »Forschungsstelle fiir Auslanddeutschtum und Auslandkunde« v Ministru, Georg Schreiber, in ki ima med drugim manjšinsko-propagandistično tendenco, je izšla kot 23./24. zvezek tudi v naslovu omenjena knjiga pod uredništvom predsednika Nemškega arheol. društva, Rodemvaldta. Ta knjiga pomeni revijo nemških arheoloških izkopavanj po vojni in je razdeljena v dva dela, izmed katerih obsega prvi izkopavanja v tujini (na Grškem, v Mali Aziji, Palestini, Mezopotamiji in Egiptu), drugi pa izkopavanja doma. Ko prečitaš to delo, dobiš dokaz ogromnih razpoložljivih sredstev, ki jih ima nemška arheološka znanost za svoja podjetja, sredstev, kakršnih si niti predstavljati ne moremo, in če kljub temu čuješ skoraj na vsaki stiani te knjige pritožbe nad finančnimi ovirami znanstvenega raziskovanja, moreš le-te pač opravičiti, ako upoštevaš stoletna izkustva in napore, sredstva in cilje nemške arheologije, ne moreš jih pa opravičiti s sedanjostjo. Ta pritoževanja bi torej morala imeti nekakšno mejo. Nas zanima tukaj drugi del knjige, ki obravnava izkopavanja v Nemčiji sami, nanašajoča se na predzgodovinske, rimske in srednjeveške periode. Uvod je temu oddelku napisal reformator nemške predzgodovinske metode, Karl Schuchhardt, bivši ravnatelj berlinskega predzgodovinskega muzeja, med sotrudniki pa najdemo sama odlična imena iz prehistorike (Birkner, Kiekebusch, Unverzagt itd.), rimsko-germanske arheologije (Oelmann, Reinecke, Lehner, Loeschke, Bersu itd.) ter iz zgodnjesrednjeveške, germanske slovanske, frankovske arheologije (Schuchhardt, Kutsch, Vonderau, Raucli in drugi). Prispevke tega dela bi s stališča metode lahko imenovali visoko pesem v zemljo zabitemu kolu kot nosilcu vse predzgodovinske arhitekture, katerega so prvič odkrili na riiusko-germanskem limesu in s pomočjo katerega je potem Schuchhardt odkril prvo prehisto-rično hišo na tako zvani rimski utrdbi« (Romerschanze) pri Potsdamu, s stališča ciljev pa program naselbinske arheologije in začetek začetka te vede. Dosedanje naše znanje o predzgodovinskih epohah Evrope in kontinenta izvira predvsem iz ogromnega materiala, ki so ga nabruhali deloma najdeni, deloma izropani, deloma pa odkopani grobovi. Na ta način smo prišli do natančnega znanja o sepulkralnih metodah predzgodovinskih narodov in do zelo problematičnih rezultatov etnološkega značaja; ta človek nam je postal poznan šele po svojem večnem počitku, dočim o njegovem življenju na zemlji v socialnem, političnem in gospodarskem pogledu nismo prav ničesar vedeli. V muzejih nabrani material ni bil urejen po nobenih drugih principih razen po principih nereda, o čemer nam priča ljubljanski muzej v malem, kar nam drugi kažejo v velikem. Edine nam znane stanovanjske forme predzgodovinskega človeka so bile v glavnem špilje v paleolitiku, stanovanjska jama in kolišče v neolitiku. Kavno v naši domači arheologiji neolitika in zgodnje bronaste dobe zastopana kolišča pa pred Schmidom sploh niso bila raziskavana s stališča stanovanjskih form, nego samo eksploatirana s stališča najdb, skozi vse kesnejše čase pogosta »gradišča« pa prav tako. Temu se glede naših domačih, večinoma nešolanih arheologov tudi ni čuditi, bolj nerazumljivo pa postane, če izvemo, da so tem eksploatacijam prisostvovali često prvi prehistoriki dunajskih institutov. Radikalen obrat od teh metod predstavlja povojno delo nemških arheologov na področju njihove domače zgodovine, opisano v zgoraj navedeni knjigi in usmerjeno popolnoma v dognanje življenjskih oblik predzgodovinskega človeka, sloneče zlasti na tipih njegovih stanovališč. Tako smo v celi vrsti prav odličnih razpravic v tej knjigi priča vse prej kot nevažnih rezultatov raziskavanja prazgodovinskih naselbinskih tipov in razmerij, doseženih z izredno dovršeno tehniko izkopavanja, z najnatančnejšimi strati-grafskimi opazovanji in beležkami ter vsekakor z zelo visokimi, izdatnimi sredstvi za financiranje teh podjetij. Zlasti bi radi opozorili na članek G. Bersuja »Vorgeschichtliche Siedelungen auf dem Goldberge bei Nordlingen« (130 sl.), ki se nam zdi klasičen tako po izsledkih kakor po zastavljeni nalogi, dalje Kiekebuscha prispevek »Die Ausgrabung des bronzezeitlichen Dorfes Bucli« (145 sl.), Wilh. Unverzagta spis »Der Burgvvall voii Lossovv bei Frankfurt (Oder)« (159 sl.), članek Fr. Oelmanna »Ausgrabung eines keltisch-romischen Bauern-hofes bei Mayen in der Eifek (211 sl.) ter na vrsto mojstrskih odkritij v obsegu rimske Germanije. Vsi ti jedrnati popisi poteka izkopavanj, naloge, metode, rezultatov itd. so najboljša metodika predzgodovinskega dela, prava šola, ker uče, da niti dva primera nista drug drugemu enaka in da je postopek pri vsakem popolnoma različnega ustroja m važnosti. Ob tej knjigi, ob kateri pa še kljub temu pogrešaš nekaj svetlih imen arheološkega dela bodisi iz Nemčije, bodisi iz Avstrije in katera so izpadla bodisi zaradi visoke starosti, bodisi zaradi drugih vzrokov, si zaželi človek iz naših razmer le enega: da bi namreč tudi mi že kdaj prišli do izdatnejše možnosti takih podjetij, katerih nam bo treba poiskati kar na naši zemlji, ki krije vse naloge arheološkega dela. Do tedaj pa je treba vsakemu resničnemu ljubitelju predzgodovinskih in zgodnjezgodovinskih dob to klasično čtivo toplo priporočati. R. Ložar. ŠIŠIČEV ZBORNIK. Zagreb, 1929 (izdan 1930). XVI + 677 str. in 2 prilogi. V. 8°. Bros. Din 300, vez. Din 350. Najodličnejšemu zastopniku moderne hrvatske historiografije, zgodovinarju hrvat-ske narodne dinastije, so poklonili za šestdeseto leto rojstva njegovi prijatelji, častilci in učenci zbornik znanstvenih razprav, ki se odlikuje po številu, raznoterosti in notranji vrednosti prispevkov. Nimam namena upoštevati na tem mestu vseh člankov, zlasti ne onih iz jezikoslovja in slovstvene zgodovine, tudi ne iz modroslovja, narodopisja in umetnostne zgodovine. Med zgodovinskimi sestavki v ožjem smislu so posebno pomembni prispevki, ki obravnavajo probleme pravne in socialne zgod. južnih Slovanov. Prof. M. Dolenc piše o pravnih normah zoper stvarno oderuštvo kupoprodaje pridelkov »na zeleni vaji« s posebnim ozirom na slov. vinogorske zbore. Prof. Nikola Radojčič nadaljuje svoja proučavanja srbskega javnega prava v srednjem veku in pokaže zopet na novem primeru, na srbskih državnih zborih za prvih Nemanjičev, koliko bizantinskih uredb so prevzeli Srbi. Mnenje K. Jirečka, da gre za stanovske zbore, ne ustreza virom. Iz njih sledi, da so vladarjev svet, v katerem odloča suveren. Hrvatsko pravnozgodovinsko vedo predstavlja prof. M. Kostrenčič, ki zagovarja novo teorijo o postanku dalmatinskih srednjeveških mest. S tem se izogiblje ekstremnih nazorov K. Jirečka in J. Strohala. Dognal je troje sil, ki so delovale:-rimski munieipalni element, krščansko občino in združitev meščanov ali komuno. Na temelju teh edinic je vzorno analiziral: slobode dalmatinskih gradova po tipu trogirskom (Rad jugoslov. akad. knj. 239. 1930). V Beogradu delujoči ruski pravni zgodovinar prof. F. V. Tara novski poudarja, sledeč Dopschu, pomen idej, ki jih je prevzel srednji vek od antike; med nje spada pravica države do izvirne in samostojne zakonodaje, ki gre prvotno samo carstvu. Narodne države so si le polagoma pridobile to suvereno pravico, zlasti s pospeševanjem kulture, dokler ni prisodil racionalizem 17. in 18. st. vsem državam enakih pravic. Srbsko pravno- zgodovinsko vedo zastopa tudi beograjski prof. Aleks. S o 1 o v j e v , ki si je to pot izbral temo iz heraldike ter razkriva zveze med grbi Paleologov in srbske države. Naš najboljši strokovnjak ustav, prava, prof. Slobodan Jovanovič, riše razdobja srbske ustavne zgodovine. Prof. Stevan B o b 6 e v , ustanovitelj bolgarske pravno-zgodovinske vede, piše o kulturnem in političnem programu cara Simeona. Z najobsežnejšim prispevkom je zastopana cerkvenopravna zgodovina. Prof. H. F. Schmid (Gradec), učenec prof. U. Stutza in M. Vasmerja, ki utira primerjalni pravni, gospodarski in socialni zgodovini Slovanov nova pota, je načel vprašanje razvoja cerkvenega deset inske ga prava na hrvatskih tleh v sred. veku. Ravnokar je proučaval pravne temelje organizacije župnij na zahodnoslovanskih tleh1 in posvetil nastoju cerkvenega desetinskega prava tudi v zborniku, na čast mojstru poljske cerkvenopravne vede, prof. Vlad. Abrahamu, mal prispevek.-’ Študije prof. H. F. Schmida nudijo mnogo važnih izsledkov za pravno zgodovino južnih Slovanov. On meni, da je v praslovanski dobi, ko je obstojal enoten gospodarski in socialni red, glavni vir za prehrano prebivalcev poleg poljedelstva uporaba gozda, vode in pašnikov. Enako je bilo še ob času naselitve južnih Slovanov v novi domovini. Župa kot zajednica, v kateri so se naselili in gospodarili, je izkoriščala gozd, vode in pašnike, polje pa so obdelovali v hišnem gospodarstvu zadruge.3 Ze tedaj so najbrž obstojale dajatve svetiščem in svetnim gospodom. Ko je sprejel del južnih Slovanov krščanstvo od zapada in je nastala cerkvena organizacija, ni bilo mogoče uvesti desetinskega prava, ki se je razvilo pod vplivom frankovske zakonodaje (kanonično desetinsko pravo). Bilo je primerno samo za dežele s prevladujočim proizvajanjem žita; po gozdu in logu raztresenih njiv, iz katerih je obstojal slovanski »žreb«, se ni dalo primerjati z zemljiškim sestavom nemške vasi. Uvedbo je oviral tudi dolgotrajni odpor Slovencev proti pokristjanjevanju. Zato se je moral prilagoditi pravni red zapadne cerkve novim razmeram; zadovoljili so se z odmerjeno (fiksirano) desetino. Tu ne gre za dejansko dajatev desetega dela pridelkov, marveč za določeno množino proizvodov ali denarja, brez ozira na dejanski donos. Dajatev se je jemala od cele gospodarske zajednice ali posameznega hišnega gospodarstva. S stalno naselitvijo in okrepitvijo novih držav se pripravlja izprememba socialne razdelitve. Knezi in drugi veljaki so začeli dajati desetine od gospodarskega donosa svojih dvorcev, tudi od carin, davkov in regalov (fiskalne desetine). Škofije so opremili z dohodki deželnih gospodov; nikjer pa ne srečamo zemljiške posesti kot dela prvotne dotalne imovine. Podobno so postopali pri lastninskih samostanih in cerkvah. Razložiti se da to dejstvo, ker je bilo tej dobi veleposestvo kot gospodarska oblika neznano. Polagoma so postali veljaki zemljiški gospodje. Narastla je produkcija žita. Zdaj so dajali desetino predvsem v žitu. Značilno pa je, da so zemljiški gospodje sami bodisi popolnoma oproščeni, bodisi priznavajo prostovoljno desetine svojega gospodarstva prosto izbranim cerkvenim zavodom. Nikjer pa nima župna cerkev načelne pravice do udeležbe pri donosu desetine. Na slovenskih tleh je nastopil ob koncu 11. st. popolen preobrat. Slovenci so izgubili s podedovanim gospodarskim redom tudi prvotni desetinski sestav, z nemškim sestavom hob so prevzeli tudi kanonsko desetinsko pravo. Svetna oblast je priznala občo obveznost dajati desetino. Zemljiški gospodje so pa dosegli za svet v lastnem obratu osvoboditev te dolžnosti. Župne cerkve so prejele načeloma delež pri donosu desetine, ki se je dajala ,in natura’. Vsaka omejitev ali odkup je moral temeljiti na posebni pogodbi. Desetino je dajalo izključno poljedelsko prebivalstvo. Na H r v a t s k e m so imele staroslovenske razmere tako življenjsko moč, da se je ohranil prvotni sestav v mnogih potezah. Ni bila priznana obča obveznost dajati cerkvam desetino. Prisvajali so jo celo državni in zemljiški gospodje. Razpolagali so z donosom desetine svojih gospodarskih obratov v korist svobodno izbranih cerkvenih zavodov. Odtod izvira tudi primarna posest desetin pri samostanih in župnih cerkvah. Zanimivo izjemo tvorita Vinodolski in Poljički statut, ki določata strogo izpolnjevanje de-setinske obveznosti. V vzhodni Istri je nastopila dominikalizacija desetin. Odkup pa je pogost. Ker pa ni bilo občega deželnega davka, ni bilo desetin od dajatev dež. gospodu. Slavonija je zašla v tujo cerkveno organizacijo. Desetinsko pravo je temeljilo na zapovedi ogrskih kraljev. Vendar je še dosti sledov slovanskega prava. Značilen je odpor 1 Die rechtlichen Grundlagen der Pfarrorganisation auf westslavischem Boden und ihre Ent\vicklung wahrend des Mittelalters. | Zeitschrift d. Savignystiftung f. Rechts-geschichte. XLVI, kanon. Abt. (XV), XLVIII (XVII), XLIX (XVIII), L (XIX)]. 2 Die Entstehung des kirchlichen Zehntrechts auf slavischen Boden. (Ksii;ga pa-iniatkova ku czci prof. Wl. Abrahama. L\v6w 1930.) 3 Die Burgbezirksverfassung bei den slavischen Volkern in ihrer Bedeutung fiir die Geschichte ihrer Siedlung und ihrer staatlichen Organisation. (Jahrbiicher f. Kultur und Geschichte der Slaven. N. F. II. 2. Breslau 1926); prim. prof. dr. M. Dolenc v Slov. Pravniku XLI (1927), 177 sl., XLII (1928) 219 sl. zoper polno dajatev; zato so prejeli zemljiški gospodje delež donosa desetine. Neodvisno od desetine so dajali župljani svojim župnikom tekoče dohodke v žitu ali denarju, kar je bremenilo na hišnem gospodarstvu (bira). Desetinsko pravo Dalmacije se je razvilo neodvisno od germanskega in kanonskega. Dočim je pritikala v Italiji pravica župniku, je šla v Dalmaciji škofu, ki je zahteval desetino od vseh slojev prebivalstva. Tudi zemljiški gospodje niso imeli predpravic. Zavezanci niso razpolagali samovoljno z desetinami svojih gospodarstev. Posamezne cerkvene ustanove niso imele samostojno pridobljenih desetinskih pravic. Duhovščina župnij ni bila neposredno udeležena pri donosu desetin. Desetine niso prešle v roke lajikov; dajali so jo vobče dejansko z desetim delom donosa; odkupi so bili redki. Celokupen donos desetine je tvoril enotno gmoto, ki se je delila na 4 dele. Ta prvotnost, ki se zrcali v dalmatinskih razmerah, spominja na starocerkveni pravni red. Edini slovanski pr. element je udeležba lajikov pri cerkveni imovinski upravi. Pri pravoslavnih južnih Slovanih ni sledov cerkvenega desetinskega prava. Desetine pa srečamo v državnih in zemljiškogospodstvenih dajatvah po bizantinskem vzorcu, fiksirani desetini zapada utegne biti sorodna »n a o driča«, ki se je odmerila po hišnem gospodarstvu. Odreči se moram podrobni presoji ostalih prispevkov k politični in kulturni zgodovini posameznih delov kraljevine. Prof. Milko Kos, »O bolgarskem knezu Alcioku in slovenskem knezu Valuku«, spretno brani verodostojnost prvega poročila o državni organizaciji karantanskih Slovencev. Verjetno izkaže, da je zapustil ob obrsko-bolgarskem sporu v Panoniji (7. st.) del Bolgarov deželo, prezimoval na Bavarskem, kjer je večina podlegla pokolju. Preostali so se zatekli pod Alciokom k karantanskemu knezu Valuku; po Samovi smrti pa so se umaknili k Langobardom v južno Italijo. Prof. L. Hauptmann dodaja svoji razpravi »O postanku in razvoju Kranjske«,1 da je prvotno obsegala Hrvatska del Dolenjske z Metliko in Črnomljem. Sredi 12. st. so koroški Šponhajmi in Višnjegorci potisnili Hrvate do Bregane in Kolpe nazaj. Ravnatelj Jos. Mal črpa iz bogatih virov dež. arhiva pri Nar. muzeju zanimiv poskus »Mlade Evrope« iz dobe ilirizma, kako ustanoviti alpsko zavezo, ki bi obsegala tudi slovenske dežele. Župnik M. Barada je našel v arhivalijah trogirske občine novih dokazil o rodbinskih odnošajih in smrti hrvatskega bana Mladena II. Bribirskega. Prof. A. H o -d i n k a (Pečuh) priobčuje iz saškega drž. arhiva v Draždanih listino sultana Bajazita II. iz 1. 1498 o miru z ogrskim kraljem Vladislavom II. Arhivar Jul. Miskolezy (Dunaj) se bavi z državnopravnim stališčem Vojne krajine, ki ni bilo nikdar rešeno radi nasprotja med Dvornim vojnim svetom in ogrsko Dvorno pisarno. Prof. Greg. Jakšič odkriva o Rakovičkem uporu 1. 1871. in o vodji Kvaterniku nova dejstva iz poročil vstaškega poveljnika Rade Cujiča. Ruski zgodovinar hrvatskega porekla, prof. AL J e 1 a č i č (Skoplje), riše začetek gibanja 1. 1848. v križevški županiji. Ravnatelj Em. pl. Lukinich (Budimpešta), opisuje, kako je pruski kralj Friderik Viljem 1. od 1722—1740 dobival na slovenskem in hrvatskem ozemlju visokorasle grenadirje. Prof. L. T h a 11 e r nas seznani z zagrebškimi bolnicami srednjega veka. K zgodovini Dalmacije so prispevali: prof. Ivo R u b i č o naselbinah in preseljevanju v primorju Poljica; prof. V. F or e tič o poskusih Dubrovčanov pridobiti otoke Hvar, Brač ali vsaj Korčulo; prof. P. Popovič o uporabi torture v Dubrovniku tekom 16. st.; prof. Grga Novak o uspešnem delovanju dubrovniške diplomacije na mirovnem kongresu v Požarevcu 1718., ki je preprečila, da bi mejilo dubrovniško ozemlje na benečansko; lektor M. Deanovič in ravnatelj Bran. Truhelka o dalmatinskem jezuitu p. Rugjeru Boškoviču, največjem učenjaku svoje dobe in njegovem stališču do gledališča in afere p. A. Lavalette; Harold Temperley, vojaški ataše srbske armade v svetovni vojni, sedaj profesor moderne zgodovine na univerzi v Cam-bridge-u, prikaže, kako pravilno je presojal 1. 1860—70 angleški konzul v Dubrovniku jugoslovansko gibanje, ki je moralo vesli do ustanovitve velike jugoslovanske monarhije. Nadaljnji angleški sestavek je spisal R. W. S e t o u - W a t s o n , prof. na King’s College-u v Londonu in sourednik »The Slavonic Revie\v«. Poudaril je pomen Bosne v meddržavnih krizah in razkril rusko diplomacijo, ki je pristala že 1. 1882., da anektira Avstro-Ogrska Bosno in Hercegovino. Prof. Vas. Popovič pojasnjuje borbo ministra Arulrassyja proti uvedbi avtonomije v omenjenih deželah. Zgodovini Srbije posveča prof. R. Tihomir D j o r d j e v i č interesantno studijo o zvonovih po srbskih cerkvah za časa Turkov; prof. M. Kostič o bivanju Karadjordja v sremskem samostanu Feneku 1. 1813. po propadu prve ustaje; prof. Em. Haumant o Srbiji pod Milošem Obrenovičem in prvimi nasledniki po poročilih francoskih potnikov; prof. Al. Ivic o uporu Miloja Popoviča Djaka 1. 1825. zoper nasilno vlado Miloša Obrenoviča; prof. Marceli Handelsman, najuniverzalnejši med živečimi zgodovinarji Poljske, urednik revije »Przeglad historyczny«, je odkril neprecenljiv vir za notranjo zgodovino Srbije od 1830—184S v poročilih Čeha Zacha, vodje misije poljskih emigrantov v Beogradu; prof. Mih. Laskaris poroča o bivanju kneza Mihajla Obre- 1 Prim. Kos Milko v Glasniku muzej, društva za Slovenijo, X., 21 sl. novica v Atenah 1. 1845.; prof. L. Eisenmann priobčuje ekspoze francoskega general. konzula o donavski plovbi 1. 1856. s posebnim ozirom na Srbijo; prof. Mil. Prelog posnema iz prof. šišičeve izdaje pisem Strossmayerja in Račkega sliko Srbije 60. in 70. let 19. stoletja. Prof. Oskar Halecki (Varšava) poroča iz vatikanskih virov o prestopu zetskih Balšičev v katoliško vero in o posredovanju papeža Urbana V. med Balšiči in srbskim kraljem Štef. Urošem ter mestom Kotorom; prof. Vlad. (j o r o v i č o rokopisu beograjske vseučiliščne knjižnice, ki ima zapis Skenderbega; zagrebški lektor Raym. Warnier o vladiki Petru I. Njegošu in njegovih ponudbah Napoleonu, da vzame črnogorsko vojsko v francosko službo; ravnatelj Dušan Vuksan o zvezah vladike Petra II. Petroviča Njegoša s Hrvati, zlasti z Jelačičem. Prof. Jos. Holub (Pečuh), opozarja na dva arhidijakonata zagrebške nadškofije Medjimurje in Bekčin (med Muro in Krko); prof. Duš. Popovič spominja na grozote za bivanja Tatarov v Vojvodini koncem 16. st. do 1606. Poljski gospodarski in socialni zgodovinar prof. Kazimir Tymieniecki raz-motriva priljubljen mu predmet o propadanju rodovnega ustroja v srednjeveški Poljski. To propadanje je povzročila cerkev, državna organizacija in nastajajoče veleposestvo; prof. Jan Dabrovvski prikaže, kako malo so vedeli Poljaki o slovenskih in hrvatskih deželah do 14. stoletja; prof. Stan. Kot razpravlja o odnošajih Matije Vlašiča do reformacije na Poljskem, prof. Jaroslav B i d 1 o pa o čeških bratih na Poljskem za medvladja po smrti Štefana Bathoryja. Antična zgodovina je zastopana samo s par prispevki: prof. Bald. Sari a išče »Flumen Bathinus«, pozorišče bojev v panonsko-dalma-tinski vstaji 6.-9. 1. po Kr., v reki Bosni; prof. Louis Brehier (Clermont-Ferrand) opisuje krizo rimske države 1. 457. Prof. Grga Novak, ki je sestavil tudi bibliografijo slavljenčevih spisov, katera kaže 160 postavk, je imel mnogo dela, da je zbral in pregledal 81 sestavkov v 11 jezikih. Tako je nastal spominski zbornik, ki se more primerjati z najlepšimi zborniki na čast inozemskim učenjakom. Dr. Jos. Žontar. DR. GEORG JAKOB, Belsazar Hacqvet: Leben und Werke. Bergverlag Rud. Rother, Munchen, 1930. 8°, 251 str. V H. Fischerjevi zbirki »UroBe Bergsteiger je znani Hacquetov biograf Jacob alpinistovskemu svetu odkril veliki pomen, ki ga ima H. v zgodovini znanstvenega in praktičnega orografskega spoznavanja. Za naše slovenske in jugoslovanske pokrajine je še tem večjega pomena, ker jih je v svojih obsežnih spisih obdelal ne le v naravoslov-skem, mineraloškem, geološkem in botaničnem marveč tudi v zgodovinskem in etnografskem oziru, upoštevajoč kot pravi racionalist tudi gospodarske razmere. Izdajatelj prinaša najprej (na osnovi avtobiografije) kratek pregled iz H.-ovega življenja, skuša karakterizirati njegovo osebnost in njegovo znanstveno in raziskovateljsko delavnost, nakar ponatiskuje v drugem delu nekaj (tudi za hribolazce) najznačilnejših odlomkov iz Ilaciiuetovih orografskih spisov, v tretjem delu pa sledi kot priloga Hacnuetova avtobiografija v francoskem izvirniku. Knjižica bo marsikomu mogla poslužiti kot kratko izpopolnilo k članku v Slov. biogr. leksikonu, dasi ne odpira novih vidikov k življenju tega tudi za nas Slovence tako pomembnega moža. V pridejanih končnih opombah izvemo (str. 249), da je naš Val. Stanič za svojega bivanja v Solnogradu ustanovil na pobočju Nonnsberga pivi alpinski rastlinski vrt; kot kaplan v Banjšicah in Ročinju pa je vpeljal takrat še novo cepljenje zoper koze. Jos. Mal. MALYUSZ ELEMER, Sandor Lipot foherceg nddor iratai. Magyarorszag ujabbkori tortenetenek forrasai — Fontes liistoriae hungaricae aevi recentioris. Rudapest, 1926. 8°, 939 str. Madjarsko zgodovinsko društvo je po razpadu avstro-ogrske monarhije začelo po raznih arhivih — seveda ob primerni in posnemanja vredni podpori vlade — z veliko vnemo zbirati dokumentarično gradivo k najnovejši svoji narodni in državni zgodovini. V pričujočem zborniku teh Fontes liistoriae hungaricae aevi recentioris so zbrani spisi (pisma, poročila, konferenčni in zborniški zapisniki, spomenice itd.) iz časa delovanja palatina nadvojvode Aleksandra Leopolda (1790—1795). Tu izvemo seveda predvsem o željah in zahtevah ogrskih stanov, dalje o državnopravnih razmerah med Avstrijo in Ogrsko, tudi hrvatske zadeve pridejo tu in tam do izraza; posebno zanimivo pa je zasledovati krčevito upiranje dunajskih vladnih krogov, da bi načela in miselnost francoske revolucije ne prodrla na ogrska tla. O Ilirski dvorni deputaciji in pisarni čitamo (1.1790), da bo za avstrijski dvor koristna naprava: »kajti ta narod bo držal Ogre kakor doslej tako tudi poslej na uzdi, nemščina (ki so ž njo po smrti cesarja Jožefa II. hoteli Madjari pri sebi doma popolnoma pomesti) se bo po tem ilirskem dvornem uradu tudi v bodoče vzdržala na Ogrskem, prav tako pa tudi dunajski učni sistem ter novi sodni red«. O ,Ilircih* (— Srbih) so razpravljali na Dunaju tudi na konferenci z dne ‘21. septembra 1790. Avstrijci so se bali za svoj divide et impera. Ogri so namreč obljubili ,ilirskim* stanovom inartikulacijo, kar je bilo ljudstvu, zlasti pa škofom tako všeč, da so soglasno sklenili nastopati skupno z Ogri. Na Dunaju so dejali, da zahteva obča blaginja, da se oba na- roda ločita, ,da držita drug drugega v rešpektu*. Zato so menili ,Ilircem1 dati trden sedež v Banatu, kjer bi jih vladali po nemških zakonih, jim tudi tam (kakor na Dunaju) priznali ,ilirsko pisarno1, jim dovolili prosto veroizpoved, osigurali privilegije ter dali pravico, da smejo s svojimi pritožbami naravnost pred cesarja (torej ne preko sovražne ogrske Dvorne pisarne). Vse to naj bi jim kralj oznanil na posebno očit in viden način (da bi bili Srbi pomirjeni, Ogri pa v svoji prenapetosti udarjeni). Zanimivo je pri tem dejstvo, da so se 1. 1790 s ,stanovitnim sedežem* povrnili na poskus cesarice Marije Terezije, da se v Novem Sadu osnuje posebna srbska visoka šola. Cesarica je nameravala s tem srbsko duhovščino približati zapadni miselnosti in jo odtegniti vplivu Rusije, kamor so dotlej hodili študirat bogoslovje. Ob odporu Srbom sovražne ogrske Dvorne pisarne pa so se že takrat ta prizadevanja razbila. (Prim. o tem objavo D. Kiriloviča v Glasniku Istorijskog Društva u Novom Sadu, I, 52 sl.) J. Mal. DOMANOVSZKY SANDOR, Jozsef nador iratai. I, II. Fontes historiae huiigaricae aevi recentioris. Budapest, 1925, 1929. 8", 769 odn. 888 str. Ta zbornik obsega spise o delovanju nadvojvode Jožefa, naslednika nadvojvode Aleksandra Leopolda v ogrskem palatinatu ter sega do 1. 1807. Obravnava med drugim tudi stvari, ki zadevajo pobliže slovensko ozemlje. Palatin je n. pr. prepotoval (1801) Istro ter opisuje tamkajšnje razmere. Na drugem kraju je zopet govor o sporu s Kranjsko radi Reke, ki jo je Ogrska zahtevala zase. Palatin Jožef je bil odločno za inkorporacijo mesta ogrski državi. Dejal je, da bi si Ogrska mogla šele v teku nekaj desetletij izgraditi v Kraljeviči novo pristanišče, ako bi Reko morali vrniti Kranjski. Kot argument so navajali tudi to, da bi plovba po Savi z inkorporacijo Reke k Ogrski ne bila nič na škodi. Izvemo nekatere politične in vojaške podrobnosti, ki so v svojih posledicah privedle do druge okupacije naših dežel po Francozih. Čujemo tudi o vzrokih tedanje draginje živil, ko je cvetelo verižništvo z življenjskimi potrebščinami: vse je hitelo trgovati, nihče se ni držal svojega pravega poklica, cene vsem vrstam blaga pa so seveda radi tega šle nesorazmerno kvišku. Nas bo zanimalo tudi pismo, ki ga je poslal od Francozov poraženi vojskovodja nadvojvoda Karel meseca novembra 1805 svojemu bratu, palatinu Jožefu, glede umika svoje in armade nadvojvode Janeza preko Razdrtega, Novega mesta, Ljubljane, Celja in Maribora. Iz poročil moremo dalje posneti dispozicijo čet in poveljnikov v naših krajih. Iz glavnega stana pri Račju je nadvojvoda Karel ostro obsodil politiko cesarja in njegovih ministrov. Mesec dni po bitki treh cesarjev pri Slavkovu govori nadvojvoda Karel svojemu bratu Jožefu, da je monarhija pred razsulom, če se državna uprava temeljito ne preosnuje. Karel toži o cesarjevi trmasti zaslepljenosti: če ljudstvo godrnja nad francoskim izžemanjem, že misli, da potem ljubi njega in njegov stari način vladanja. Ne da si nič dopovedati, on verjame hinavskim laskačem m jim bo še bolj verjel, ko ga bodo na Dunaju ob vrnitvi slovesno sprejeli. Za cesarjev značaj so silno poučna tudi navodila, ki jih daje bratu Jožefu ob nastopu palatinske službe. Točno označuje njegovo osebnost, kakor nam jo riše zgodovina; preseneča pa, da iztresa že kot mlad vladar maksime, ki bi jih pričakovali iz ust okostenelega šolmasterskega birokrata in ostarelega avtokrata. Glede palatina Jožefa pa naj pristavimo, da je bil velik madjarofil. Ob srbski vstaji je jeseni 1807 (v strahu za »Ilirce« po Ogrskem in Hrvatskem) svetoval cesarju, naj bi v srbske zadeve aktivno posegel. Na Dunaju je imel več nasprotnikov; zlasti Ant. Baldacci je očital palatinu, ker je prevneto podpiral težnje drž. stanov po madjarizaciji šol in s tem Ogrsko oddaljeval od avstrijskih dednih dežel. Opozarjal je na dejstvo, da so Madjari napram Slovanom in drugim narodnostim v manjšini in njihovo slovstvo zaostalo, pisatelji pa se jim »ne morejo požlahtnjevati kakor ovce«. — Kakor vsi ostali zborniki teh Fontes, ima tudi ta register imen, krajev in stvari, ki se v priobčenem gradivu odnosno v pridejanih opombah in razpravah omenjajo. Znanstveno vrednost in praktično uporabnost to seveda nemalo zvišuje. Jos. Mal. MISKOLCZY GYULA, A horvat-kerdes tortenete es iromanyai a rendi Miam koraban. I, II. Fontes historiae hungaricae aevi recentioris. Budapest, 1927, 1928. 8°, 640 odn. 576 str. Madjarsko zgodovinsko društvo je v svojih Fontes hist. hung. aevi recentioris zasnovalo poseben zbornik s spisi o zgodovini narodnostnega vprašanja (Iratok a nem-zetisegi kerdes tortenetehez). Doslej so izšli štirje zvezki te serije: eden obravnava zgodovino vprašanja ogrskega državnega jezika (izd. Szekfii Gyula), drugi se bavi z zgodovino srbskega ustanka na Ogrskem 1. 1848./49. (izd. Thim J., izideta še dva zvezka), dva (v naslovu navedena) pa sta posvečena historičnemu razvoju hrvatskega vprašanja v dobi državnih stanov. Pisec pa se omejuje pri tem na gradivo izza 1. 1790., dočim razpravlja o razvoju hrvatske državne misli v XVIII. stoletju sumarično med drugim v 424 strani obsegajočem (madjarskem) uvodu. Pričujoča dva snopiča segata do oktobra 1847. Izdajatelj sam priznava, da to ni noben pravi mejnik, marveč le samovoljna zareza. Zato pa obeta, da bo v posebnih zvezkih obdelal hrvatsko-ogrsko razmerje 1. 1848., dalje ustavodajni zbor 1. 1861., ogrsko-hrvatsko nagodbo 1. 1868. ter končno jugoslovansko politično gibanje XIX. stoletja. Doslej v obeh snopičih izdano gradivo je črpal predvsem iz državnozborskih, saborskih in komitatskih spisov, uporabljal pa je s pridom seveda tudi razne konferenčne spise najvišjih državnih in dvornih oblasti, zasebna in uradna sporočila in spomenice, informacijske protokole, policijske akte, hun-garica iz zasebne cesarjeve knjižnice itd. Tu dobimo v originalnem besedilu objavljene spise o vprašanju hrvatskega in ogrskega jezika izza deklaracije hrvatskih poslancev 1. 1790., dalje debate o načinu obdavčenja Hrvatske in Ogrske, razgovore glede inkorporacije Reke kot corpus separatum Ogrske ter namero, da se Medjimurje odcepi od zagrebške in podredi kaki ogrski škofiji. To nakano je (1. 1829.) preprečila odločna Justlova izjava o hrvatskem značaju tega ozemlja. Nas bo še posebej — radi sličnosti poteka zadeve z »Novicami« — zanimala usoda Gajeve prošnje za izdajanje »Danice« od njegove prve vloge spomladi 1. 1832., pa do Sedlnitzkyjeve odločbe poleti 1834, da je smel list poleg literarnih stvari prinašati tudi politične članke (za kar je Hrvatom šlo in čemur so se Ogri upirali), seveda take, ki so že pasirali cenzuro pri avstrijskih listih. Ko je imel dr. Gaj enkrat svoj list, je želel imeti tudi še lastno tiskarno. Utemeljeval je svojo prošnjo s tem, da ena sama tiskarna v Zagrebu ni kos naraščajočim potrebam; v novi tiskarni bi se tiskala »Danica«, ki je bila dovoljena kot protiutež Ogrom, da se pridobijo Hrvati za prestol in da se pritegnejo ostali balkanski Slovani na stran Avstrije, ker so dotlej gledali bolj na Rusijo. Ogrska Dvorna pisarna je seveda nasprotovala temu, da bi se dala tiskarniška koncesija dr. Gaju, hrvatske oblasti pa so ga podpirale. Zagrebški podžupan Herm. Bužan se je zanašal, da bo tudi sedaj potegnil s Hrvati Sedlnitzky, »den \vir samtlich als den hehren Beschiitzer der slavischen Nationalitat verehren«. Ko je Gaj (1839) predložil notranjemu ministru Kolo\vratu spomenico o delu svojega lista in poklonil štiri letnike cesarju, je K. predlagal zanj odlikovanje. Ogrski kancelar Majlath se je temu protivil, kvečjemu naj se mu da prstan nižje kategorije. Kolowrat pa je dejal cesarju, da je treba ogrske Slovane ščititi napram madjarskim napadom. Vladar je nato odločil, da se kupi Gaju demanten prstan v vrednosti 300 gld. Ko so o teh in drugih hrvatskih zadevah (tako n. pr. tudi radi popevke »Još Hrvalska«) razpravljali na ministrski konferenci, je bilo splošno mnenje to, da je treba Hrvate ščititi in izpodbiti mnenje, ko da bi jih vlada hotela pustiti na cedilu. Sedlnitzkyju pa so obenem naročili, naj si priskrbi periodična poročila iz Hrvatske; kakor je dobro, da Hrvatje paralizirajo ogrski vpliv, tako je treba tudi paziti, da hrvatsko gibanje ne zaide na stranpota. Sedlnitzky si je izbral za informatorja zagrebškega profesorja in cenzorja Mojzesa, rojenega Slovaka. Seveda so tudi Madjari skrbeli, da se je na Dunaju slišal njihov glas. Zato je Sedln. 1. 1842. tožil cesarju, kako težko da je dobiti nepristranske izvestitelje: eni so vneti za madjarstvo, drugi pa za ilirizem, ki se je rodil v odporu zoper prenapetost Madjarov. Popolnoma pod vplivom prof. Mojzesa trdi Sedlnitzky, da ilirizem ni veleizdajalski, kvečjemu se da pri neunijatih zaslediti verska simpatija do Rusov. Tudi Metternich ni maral nastopiti enostransko le zoper ilirizem, češ, da sta nemirom kriva tako ilirizem kakor tudi madjarizem, kajti tudi »Hrvati imajo svoje pravice«. V silnem navalu so Madjari izsilili začetkom 1. 1843. prepoved ilirskega imena, v Zagrebu je zagospodoval madjarski cenzor Macsik. Kmalu je prišla na Dunaj anonimna spomenica, ki ostro žigosa Macsikov rigorizem. Tam stoji, da se je začelo z ilirstvom kosati na pravoslavje oslonjeno srbstvo. Ako bo Macsikova ostra cenzura trajala dalje, si bo narodno gibanje poiskalo novega centra, ki bo najbrž v Srbiji; nekatere v Zagrebu zaplenjene stvari so res že izšle v Beogradu. S srbstvom pa bo zvezan rusizem, ki bo tako zamenjal ilirstvo, katerega Srbi napadajo, ker vedo, da bi bili po njem Jugoslovani približani Avstriji. Metternich je položaj takoj razumel in izjavil, »da se mora v po-mirjenje hrvatskega naroda nekaj zgoditi«, ker je načelo vlade, da se varujejo vsi podložni narodi in da se nobenemu ne delajo zapreke pri njegovem literarnem napredku. Bil je za to, da se zopet dopusti ilirsko ime za označbo jezika, ne pa tudi v političnem oziru; tudi mu je bilo prav, da se zamenja madjarski cenzor. Ozračje je bilo vedno bolj viharno, tako da je mogel že 16. januarja 1844 trditi Sedlnitzkyjev informator iz Karlovca, da je revolucija že tu. Kot protiutež naj se Hrvat-ska odcepi od Ogrske, Avstrija pa naj se polasti Bosne, ki jo sicer zavzame Srbija. Ta bi bila potem za Hrvate in Slavonce večno težišče in nova država Avstriji ne bo prijazna, ker je narode, ko so iskali zaščite, pehnila od sebe. Da bi se Hrvatska formirala kot neodvisna država, o tem tudi Sedlnitzkyjev zagrebški izvestitelj ni bil prepričan. Pravi (26. oktobra 1844), da ilirska stranka ni rusofilna; celo v veselem pivskem razpoloženju so soglasno izjavljali, da jim konstitucionalno življenje omogoča le Avstrija, ne pa absolutni carizem. Za idejo jugoslovanske ali celo panslavistične države pa da so se zavzemali le nekateri prenapeteži. Ban Haller, čigar taktične pogreške so na Dunaju pozneje grajali, je pravilno sodil, da si zna biti madjarstvo pri svoji izoliranosti samo sebi nevarno, dočim imajo Slovani široko naokrog simpatije, kar jih more zavesti k upom, »ki niso osnovani na sedanjem političnem stanju«. Tudi madjarofilni palatin Jožef je izjavil Metternichu, da gleda v ilirizmu stranko, ki počasi in previdnejše od Ogrov zasleduje samostojno konstitucionalno ilirsko državo. Ni bil za to, da bi se s podpiranjem ilirizma slabil vpliv Rusije, to je mislil on doseči z boljšo dotacijo višje pravoslavne duhovščine. Morda mu je bila v pomirjenje tudi vest, da so^ bili Hrvati v Beogradu pri Garašaninu odbiti, ko so ga prosili za zvezo z avstrijskimi Slovani. Pri okrnjevanju hrvatske samouprave je zanimiv Kolo\vratov votum (31. maja 1840) na konferenci, zahtevajoč, da se hrvatskemu banu kot edinemu reprezentantu ogrskega slavizma, pusti vojaška oblast: »Wer kann dafiir einstehen, dass nicht Zeiten kommen konnen, \vo man den vollen Einflul.t des Ban us brauchen wird?< Kaj bi se bilo zgodilo, da ni imel 1. 1848. Jelačič vojaške oblasti in bi se moral ukloniti povelju graničarskega komandanta, Madjara Hrabovskega. ki ga je ogrska vlada imenovala za kraljevega komisarja na Hrvatskem, kjer je »odstavila« Jelačiča?! V publikaciji, ki o njej glede nekaterih stvari podrobneje referiram, ker pri nas ne bo posebno razširjena, je naravno tudi vse polno podatkov za splošno in kulturno življenje v dobi ilirizma, ki je tudi za nas Slovence tako zelo pomemben. Zlasti mnogo gradiva je tu za šolstvo; seveda gre predvsem za sporno madjarizacijo šole. Zanimivo je tudi vprašanje stolice hrvaščine na zagrebški akademiji. Kakor so pri nas Nemci rogovilili s kranjskim, koroškim in štajerskim dialektom, tako so Madjari bili proti stolici, ker da se ne ve, v katerem dialektu (hrvatskem ali ilirsko-slavonskem) naj se predava. Izobrazba v narodnem jeziku tudi Madjarom ni bila namen; hrvaščina naj bi bila le začasna pomoč, da se otroci nauče madjarščine. Prav kakor pri nas s proslulo »nemško« šolo! O Gajevem časopisu izvemo, da je imel 1. 1847. komaj 800 naročnikov, dočim so jih naše »Novice« štele že ob zaključku prvega leta toliko. Posebno mnogo je imel Gaj abonentov v vojaški granici, kjer inteligenca ni bila zmožna nemščine in se je z veseljem oprijela novega prizadevanja, da se vpelje hrvaščina v družabno in javno življenje. Jeseni 1. 1847. je na svojo prošnjo dobil dr. Gaj od dunajske vlade (po Metternichu in finančnem ministru obljubljeno) podporo. Prosil je za 12.000 gld., dovolili pa so mu za prihodnja tri leta podpore za časopis letno 1200 gld. Na Metternichov predlog so mu primaknili pavšalno še 1000 gld. za njegovo pot v Srbijo, ki jo je izvršil spomladi 1846 in poleti 1847. Gaj trdi sicer v prošnji, da je šel tje po višjem naročilu (baje, da bi prišel na sled francosko-poljski in ruski propagandi). Metternich pa pravi, da je šel Gaj na to pot iz lastnega nagiba, vendar pa ga je o nameri tudi sam podkrepil. Iz Srbije da mu je prinesel interesantna poročila o političnih razmerah te sosednje dežele, ki ima z Avstrijo tako mnogotere odnose. Jos. Mal. DR. THIM JČZSEF, A maggarorszagi 1848-49-ki szerb folkeles tortenete. II. Fontes historiae hungaricae aevi recentioris. Budapest, 1930. 8°, 686 str. Zgodovino srbske vstaje na Ogrskem 1. 1848./49. namerava avtor obdelati v treh snopičih. Izšel je najprej drugi z gradivom o dogodkih do konca meseca avgusta 1848, tretji del bo nadaljeval s prinašanjem gradiva (ki se objavlja v izvirnem besedilu, srbski viri celo netransskribirani, v cirilici, prav tako tudi rumunski; pridejana je roadjarska ali nemška prestava), dočim bo končno v prvem delu ta doba in gradivo historično sintetično uporabljeno in obravnano. Pričujoči II. snopič prinaša kot prvi dokument Garašaninov načrt iz 1. 1844. Je to zanimiv dokaz doslednega stremljenja za določenim državniškim ciljem v bodočnosti. Kneževini Srbiji, ki naj bo klica za bodoče carstvo, nalaga, »da teži sebi priljubiti sve narode srpske, koji ju okružavaju«. Državni upravitelji morajo paziti na to, kaj (ino-stransko) ljudstvo od Srbije želi in česa se od nje boji. Rusiji se ni zaupati, njen vpliv na Črno goro je treba s srbsko denarno podporo vladiki izpodnesti, Bulgari se preveč zanašajo na tujo pomoč, v Bosni pa treba vse tri vere pridobiti. Kak bosenski frančiškan naj bi se nastavil na beograjskem liceju za profesorja in v Beogradu naj se čimprej napravi kapela za katolike, preden bi jo osnovala Avstrija, od katere se je treba osvoboditi tudi s tem, da pride Srbija sama do morja. Zveza s Čehi je Garašaninu bolj čuvstvena zadeva brez praktičnega pomena, poudarja pa potrebo trajnih vezi z Bačko. Banatom in Sremom; slovenskih dežel ne omenja nikjer, kakor da jih sploh ne pozna. V nadaljnjem objavljenem gradivu (ki je na škodo včasih iztrgano iz svojega konteksta in premalo pojasnjeno z ozirom na poprej obravnavano snov) izvemo n. pr. o delovanju srbskega budimpeštanskega odbora izza marca 1848, o napetem razmerju med aktivnimi Srbi in politično zaostalimi Rumuni, o pripravah za praški slovanski kongres, o grožnji Avstrije, da se postavi na stran Jugoslovanov, če Ogrska ne da 40.000 rekrutov za laške boje, čitamo poročila emisarjev iz Srbije o stanju narodne stvari na južnem Ogrskem, Hrvatskem, v Dalmaciji in Bosni, o razpoloženju ined graničarji ter o slutnji Madjarov, da ogrski Srbi (prim. tudi njihov ogorčen protest, ko je general Hrabovsky izjavil, da srbskega naroda v Avstriji ne pozna) kljub vsem lojalnim zatrjevanjem zasledujejo nekaj drugega ko Hrvati. Napetost med obojimi v poletju 1848 označuje pismo patrijarha Rajačiča banu Jelačiču, češ, da mu »savez sa Hrvatskom leži kao kamen na duši i savesti«. K temu bi bilo treba vzporediti osebno mišljenje Beniczkvja (njegove spomine glej spodaj), ki sodi o Jelačiču, da je odbil revolucionarno ost panslavizma in se postavil sicer na nacionalno, vendar pa lojalno stališče, s čimer da je povzročil tudi lojalno zadržanje patriarhovo, zlasti še, ko po udušitvi praške junijske revolucije ni bilo misliti na uspeh panslavistične agitacije. Beniczky trdi, d;i so dogodki 1. 1848. prišli za panslavizem prezgodaj. Manjkalo je zlasti izrazitih revolucionarnih voditeljev in se je zato delovanje razblinilo v neplodnih eksplozijah in revoltah. Nevarna je postajala zoper inadjarske zemljiške velikaše naperjena komunistična smer slovaškega kmeta. To pa je odbila zemljiškoodvezna zakonodaja in pa dejstvo, da so na Slovaškem dobili v roke poveljstvo narodnih gard madjarski aristokrati kot edino zmožni častniki teh straž. Iz dr. Thimove publikacije (str. 58?) posnamemo, da so poljski emigranti že o veliki noči 1847 pripravljali revolucijo, po kateri naj bi se s Češko, Moravsko, Slezijo, Slovaško, avstr. Poljsko, Hrvatsko, Slavonijo in Srbijo osnovala velika slovanska republika, ki bi izbrisala Ogrsko, se osamosvojila od Avstrije in bi se v najneugodnejšem primeru podala Rusiji. Ta načrt naj bi se izvršil 1. i850. z istočasno revolucijo v Zagrebu, Pragi, Krakovu in pri Požunu. Februarska pariška revolucija 1. 1848. pa je vse te načrte prehitela in našla Slovane premalo pripravljene na dogodke, ki naj bi se po naprej določenem programu izvršili. V tem zborniku se obravnava med drugim tudi bivanje ekskneza Miloša Obre-noviča v naših pokrajinah (prim. str. ‘264, 30», 310, 310, 317, 323, 403—405, 452, 473; navajam strani, ker izide register za ta snopič šele ob zaključku). Konec meseca maja 1848 je odpotoval z Dunaja preko Gradca in Rogatca v Zagreb. Ker se je Avstrija bala, da ne bi s svojim sinom Mihaelom, ki se je takrat pojavil v Novem Sadu, povzročil kakega vpada srbskih čet na južno Ogrsko in s tem spora z Rusijo in Turčijo in ker so mu cčitali, da drži z Madjari proti Hrvatom, so ga ob prihodu v Zagreb v hotelu pri Lovačkem rogu internirali in potem zaprli. Neko poročilo trdi, da je dr. Gaj — pod pretvezo, da ga osvobodi — opetovaiio izvabljal od imovitega kneza Miloša večje denarne vsote. Končno so ga po 19 dneh izpustili (9. junija), da je smel odpotovati proti lnsbruku. S svojim spremstvom in služabništvom je dospel v Ljubljano1 10. junija 1848 ter se nastanil pri »Avstrijskem dvoru« (Bahabirt). Sprejem v Ljubljani pa je bil gostoljub-nejši ko v Zagrebu. Še tistega večera mu je namreč godba ljubljanske narodne garde ob živahnih živio-klicih priredila podoknico. Godbo in gardo je knez nagradil z darovi. Ko se je na binkoštni ponedeljek (12. junija 1848) vršila v Kolizeju muzikalična zabava v korist godbenemu londu narodne garde, je prišel tje tudi knez Miloš in številni obiskovalci so ga zopet pozdravili z živio-klici. Ker se pa zdi, da banu Jelačiču ni konveniralo, da bi Miloš potoval pred njim v Insbruk (kjei je bil tedaj avstrijski dvor), je prosil ljubljanskega vojaškega komandanta, da do preklica ne dovoli knezu potovati dalje. Dne 13. junija poroča ljubljanski policijski ravnatelj dr. Uhrer guvernerju, da je istega dne zjutraj potoval Jelačič skozi Ljubljano (kjer se je mudil kake tri ure) proti lnsbruku, kamor se je prejšnjega dne vozil tudi patriarh Rajačič. Ban je najbrže v Ljubljani naročil, naj Miloša Obrenoviča več ne zadržujejo in da sme svobodno dalje potovati, kar so od vojaške komande sporočili še istega dne policijski direkciji. Zviti knez pa je hotel vtis poprejšnje prepovedi maskirati in je sedaj izjavil, da se mu v Ljubljani dopade in da hoče ostati nekaj dni v mestu. Potem pa se je nenadoma odločil ter 15. junija 1848 zjutraj s spremstvom in služinčadjo odpotoval proti lnsbruku. Jeseni (19. septembra 1848) je minister Doblhof zopet iz zunanjepolitičnih razlogov naročal ilirskemu guvernerju, da se oba ekskneza, Miloš in Mihael Obrenovič, prisilita k bivanju v notranjosti monarhije, ako se nahajata v Ljubljani in Rogatcu, ker je avstrijski konzul iz Beograda poročal, da hoče njuna stranka izrabiti položaj v korist rodbine Obrenovičev. Iz Ljubljane so takoj sporočili podrejenemu policijskemu komisariatu v Celovcu, naj ekskneza, ako se tam pojavita, pripravijo do tega, da se podasta takoj na Dunaj. Slični nalog je izdal Doblhof tudi štajerskemu guvernerju. Jos. Mal. SZEKFti GYULA, lratok a magyar allamnyelv kerdes&nek tortenetehez 1790—1848. Fontes historiae hungaricae aevi recentioris. Budapest, 1926. 8°, 664 str. Ti spisi k zgodovini vprašanja madjarskega državnega jezika zastavljajo s časom, ko so po smrti cesarja Jožefa II. morali na Ogrskem prenehati z njegovimi germaniza-toričnimi poskusi, šlo je sedaj za to, ali naj se vpelje v javno upravo izza srednjega veka veljavna latinščina, ali pa kak živ jezik. Nemadjarske narodnosti, neenotne in premalo probujene, so bile za latinski, Madjari pa so z vso silo 1'orsirali madjarski jezik zlasti v šolo, zakonodajo in javno (tudi sodno) upravo. Kdor pozna potek bojev z nemščino v nekdanji Cislitvaniji, bo našel marsikake paralelnosti v zgodovini tega vprašanja. Ena takih je n. pr. zahteva iz 1. 1791., da naj se za ljudske šole predpišejo dvojezične knjige, v katerih bi bil en stolpec madjarski, drugi pa tiskan v materinem jeziku. Posebno so šli za tem, da bi se v večjih mestih in trgih v primeri z nemščino 1 Za to in za naslednje črpam podatke iz ljubi j. muzejskega arhiva, odd. spisi ljublj. policijske direkcije k L 1848, No. 233, 234, 235, 230 ter Predsedstv. spisi ilir. gubernija No. 1514 in 2380 de a. 1848. ne - zanemarjala madjarščina, celo pa ne, da bi se njen pouk zapostavljal za kakim drugim na Ogrskem domačim jezikom (vernacula lingua). Ob takem vsiljevanju madjar-ščine v šole ostalim, večinskim nemadjarskim narodnostim, je drž. svetnik Baldacci 1. 1807. izjavil, da bi izvedba te zamisli stala ogromne vsote in bi bilo na koncu koncev več ogrskih učiteljev ko ogrskih vojakov. V objavljenem gradivu naletimo na zanimive vzročne paralele tudi za področje snovanja stolic slovenskega jezika. L. 1809. so namreč v drž. svetu razpravljali o vprašanju učitelja češkega jezika na olomuškem liceju za češke teologe, ki da so za svojih študij v nemških mestih in šolah pozabili materinščino in so zato manj sposobni za dušnopastirsko službo. Podobno vprašanje je sprožil tudi budjeviški škof. Cesar je tak pouk češčine dovolil (13. februarja 1809), če ni po cerkvenih predpisih za to nobenega zadižka. — Drugače pa je bilo, ko jp šlo 1. 1833. za pouk češčine tudi pri nebogoslovcih. Cesar je namreč vprašal, ali naj se z ozirom na potrebo znanja češčine pri uradnikih vpelje pouk tega jezika v vseh glavnih šolah in gimnazijah na Češkem (tudi v nemških kresijah). Studijska dvorna komisija naj bi se o tem posvetovala s češko deželno vlado in potem podala svoje mnenje. Kancler Mitrovsky pa je to pokopal s svojo izjavo, da je primernega uradništva tudi brez tega dovolj. Z ukazom o obveznem češkem pouku bi le še podžgali pretirane madjarske jezikovne zahteve. Cesar Franc je nato le ukazal, da se je dosedanjih predpisov o jezikovnem znanju uradništva treba držati strože nego se je to morda dogajalo doslej (gl. mojo Zgodovino slov. naroda, str. 234). — Glede avstrijskega šolstva omenimo tu Jiistlovo mnenje (iz 1. 1842.), da z »nemško ljudsko šolo« niso nameravali narodov germanizirati: šola je »nemška« res samo le v nemških deželah. Na Ogrskem je avstrijska vlada kakor v politiki tako tudi v šolstvu in s tem zvezanem jezikovnem vprašanju proti zahtevam Madjarov uveljavljala zlasti protizahteve Hrvatov. Dvorne kroge je zato naravnost zbodlo, ko so (1. 1811.) pri državnozborski debati o madjarskem uradnem jeziku hrvatsko-slavonski poslanci — molčali. Metternich sam, ki je ob forsiranju madjarščine obsodil lahkomiselno započeto germanizacijo jože-finske dobe, je bil proti odpravi uradne latinščine, ker bi dve tretjini ogrskih državljanov ne mogli razumeti madjarskega uradnega teksta zakonov. Dejal je, da so bili v zadevi madjarščine na Dunaju preveč popustljivi. Ob neki drugi priliki je (1. 1840.) Metternich pisal Sedlnitzkemu, da se ne boji razvoja češko-slovaškega jezika, ker je v interesu avstrijske državne celote, da se rastočemu, kočljivemu poseganju madjarizma osnuje ravnotežje s somernim podpiranjem slavizma. Čisto na sodobne razmere na slovenskem Primorskem spominja sklep stanov ostrogonskega komitata iz 1. 1831., ki pravi, »da bi k razširjenju kulture ogrskega jezika in k podvigu narodnosti z zbliževanjem prebivalstva mnogo pripomoglo, če bi se tuji slovanski in nem~ki priimki smeli primerno spremeniti« (ker je to zabranjeval kabinetni ukaz iz 1. 1815.). Dunajska Dvorna pisarna pa tega sklepa ni odobrila, češ, če je potreba res nujna in dovolj utemeljena, se more taka sprememba izvršiti tudi na osnovi dotlej veljavnih zakonov. Jos. Mal. STEIER LAJOS, Beniczky Lajos. Visszaemlekezesei, es jelentesei az 1848J49-iki szabadsdgharcrol es a tol mozgalotnrol. Fontes historiae hnngarirae aevi recentioris. Budapest, 1924. 8°, 786 str. V oddelku spominskih spisov (Emlekiratok) objavlja Steier spomine in zapiske Ludovika Beniczkyja o osvobodilni vojni 1. 1848./49. ter o slovaškem gibanju. Ko so se z razvojem dogodkov 1. 1848. pričeli Madjari vedno bolj oddaljevati od Dunaja in nastopati vedno samovoljneje, so v nemadjarske pokrajine pošiljali kot svoje zaupnike, poveljnike in upravitelje posebne »kraljeve komisarje«. Beniczkega so poslali na Slovaško, ker je tamkajšnje narodnostne in gospodarske razmere precej dobro poznal. Med 1. 1840.—1846. je bil namreč podžupan komitata Banska Bystriea. Usoda mu je prizanesla, da ob zlomu ogrske revolucije ni povečal števila Haynauovih smrtnih žrtev. Pisal je potem spomine, ki jih je skušal tudi dokumentarično utemeljiti. Tu bi se rad pokazal kot nepristranskega uradnika, ki je delal le proti panslavizmu. V resnici in v svoji notranjosti pa je bil zagrizen ogrski revolucijonar in ga je le kot takega ogrsko ministrstvo poslalo na ogroženo severno Ogrsko kot kr. komisarja. Morda v tej lastnosti ni zagrešil toliko rabeljskega nasilja in krvoločnih dejanj kakor komisarji drugod (prim. v tem oziru »delovanje« kr. komisarjev po opisu konzula Mayerhoferja v Thimovi publikaciji Az 1848-49-iki szerb folkeles tortenete, II, str. 640, 643), Slovakom dobrohoten motrilec ali celo pospeševatelj njihovih teženj in prizadevanj pa gotovo ni bil. Zanimiva so Beniczkyjeva (večji del nemška) izvajanja o razvoju slovanskega gibanja na severnem in južnem Ogrskem in kako je po njegovem prišlo do panslavizma. Ker so bili akatoliki na Ogrskem izključeni od političnega življenja, je treba še posebej upoštevati vpliv evangeljske cerkve na narodno življenje, kar B. posebno poudarja (v tej smeri bi se s posebno preiskavo morda dalo kaj podobnega res ugotoviti tudi pri naših prekmurskih evangeličanih). Beniczky pripoveduje, da so 1. 1848. imeli slovaški rodoljubi s svojimi letaki zoper madjarske graščake lahko delo, ker so ljudem obetali nekak komunizem. Ko pa je ogrski drž. zbor odpravil urbarialna bremena, je bilo »panslavistom« izvito orožje iz rok: slovaški kmet je to smatral za darilo aristokracije, ki je bila madjarska. Na Hrvatskem pa je bila aristokracija narodna, zato je — kakor meni B. — tam odpadla hvaležnost do Madjarov, ostalo pa je sovraštvo do njih. Omenja dalje sejo slovanskih voditeljev na Dunaju pod vodstvom kneza Jur. Lubomirskega (podpredsednika praškega slov. shoda), na kateri so sklenili proklamacijo, ki poziva vse Slovane na delo, da si makar z oboroženo silo izvojujejo svobodo. Karpati in Ogri naj več ne delijo severnih in južnih Slovanov: od Jadranskega pa do Baltiškega morja naj vlada samo le slovansko ime in mu naj bo vse podložno. B., ki je po spominu reproduciral, se zdi, da ni popolnoma avtentičen in do podrobnosti točen. B. trdi dalje, da so severni Slovani postali lojalni šele po udušitvi praške vstaje; z borbo zoper Madjare so se hoteli pokazati zveste, po lojalnosti so stremeli priti do vpliva ter tako vpeljati v monarhijo slovanstvo kot vladajoči princip. V B. izvajanjih vidimo deloma tudi, kako so po 1. 1850. Madjari znali speljati Avstrijo na svoja pota, slikajoč ji pošast panslavizma tudi v najnedolžnejšem narodnostnem gibanju. Svojini rojakom pa je bivši revolucionar B. odsvetoval vsako revolucijo, ker je bil prepričan, »da je bodočnost ogrske narodnosti, naj bi pod kakršnimikoli okoliščinami se upala še enkrat stopiti na revolucionarno polje, nepovračljivo uničena«. In tudi vsaka vojna je prav za prav le revolucija! J. Mal. HAJNAL ISTVAN, A Kossuth - emigrdcio Torokorszagban. I. Fontes historiae hungaricae aevi recentioris. Budapest, 1927. 8°, 929 str. V posebnem pododdelku virov k novejši ogrski povestnici je od spisov k zgodovini emigracije 1. 1848./49. izšel doslej prvi zvezek z uvodom (str. 7—437) ter listinskim gradivom o Kossuthovi emigraciji v Turčijo. Iz objavljenega gradiva spoznamo, kako se je poljski vojskovodja Bem polagoma otresel Kossutha, kateremu je Zamojski naravnost povedal, da Ogrska nima bodočnosti in jo Poljaki ne morejo podpirati, če se ne sporazume s svojimi Slovani in ne sklene ž njimi federacije na temelju enakih pravic in popolnega pomirjenja. V svoji novoletni spomenici (1850) je Kossuth (ki je že prej omenjal nekako državno zvezo »Banda orientale« z Ogrsko, Poljsko, Hrvatsko, Srbijo in Rumunijo) dejal, da je proti ideji panslavizma mogoče postaviti le idejo federalizma, ki bi malim narodnostim garantirala njihov nacionalni !n državni obstoj. Turčiji je podana prilika, da postane suveren te južnovzhodne evropske federacije. V tem smislu je dal K. tudi instrukcije svojemu agentu v Beogradu. Tam pravi, da panslavizem pomeni za Srbijo rusifikacijo in zasužnjenje, v federaciji pa je svoboda za vse slovanske narode. Mali narodi so igrača velesilam, v federaciji pa bi bili sžmi velesila. Srbe, kot najbolj agilne in junaške, naj bi pripravil, da bi začeli boj z Avstrijo za osvoboditev Ogrske. Zanimivo je, kaj bi jim K. za to uslugo nudil. Razen denarne odškodnine bi pristal tudi na teritorialne kompenzacije; pod nobenim pogojem pa bi Srbija ne mogla dobiti Banata ali Baškega komitata. Hrvatski in Slavoniji bi priznal samostojnost, vendar z izrečnim pogojeni, da ostane Ogrski Reka ter varna pot do morja. Na Ogrskem bi bil diplomatski (prikrita izrazna oblika za: uradni) in razpravni ter zakonodajni jezik madjarski, — in Kossuth še pričakuje, da v tem ostale narodnosti nikakor ne smejo videti kake suprematije ali kakega lastnega zapostavljanja. Jos. Mal. DR. LUKINICH IMRE, Auer Janos Ferdinand, pozsonyi nemes polgdrnak hšttoronyi fogsagaban irt naploja 1664. Fontes historiae hungaricae aevi Turcici. Budapest, 1923. 8°, 253 str. Med viri za ogrsko zgodovino v turški dobi je izšel ta Auerjev opis ujetniškega življenja in trpljenja, kakršnega so morali pretrpeti tudi premnogi naši ljudje, ki so jih Turki gonili globoko doli do bosporskih obal. Prav iz tega ozira na ta dnevnik s tem tudi opozarjam. Posebej naj še pripomnim, da Auer opisuje pota in ljudi po Srbiji (Beogradu i. dr.) in Bolgariji. Izdajatelj je opremil delo s slovarjem za manj navadne besedne oblike nemškega rokopisa ter s kratkim vokabularjem turških izrazov, kar oboje je raztolmačil v madjarščini. Pridan je tudi imenik krajev in oseb, ki se v dnevniku odnosno v ostali korespondenci omenjajo. J. Mal. Muzejsko društvo za Slovenijo oddaja članom poprejšnje letnike svojih publikacij — dokler traja zaloga — po sledečih cenah: Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo X. (1929) a 50 Din. Carniola n. v. I. (1910). VII. : 1916); Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo IX. (1928), XI. (1930; zgod. del) a 40 Din. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo I. (1919/20), II.— III. (1921/23), IV—VI. (1924/25), VII.-VIII. (1926/27) a 30 Din. Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain I. (1866), XI. (1898), XV. (1902); Carniola, n. v. II (1911), IV. (1913), VI. (1915) a 25 Din. Mittheilungen des Musealvereins fiir Krain II. (1889), III. (1890), X. (1897), XII. (1899), XIII. (1900), XIV. (1901), XVI. (1903), XVII. (1904), XVIII. (1905), XIX. (1906)' Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko VII. (1897), VIII. (1898), XI. (1901), XII. (1902), XIII. (1903), XIV. (1904), XV. (1905), XVI. (1906), XVII. (1907); Carniola n. v. V. (1914), VIII. (1917), IX. (1918/19) a 20 Din. Muzejsko društvo odprodaja tudi posamezne številke svojih publikacij, v kolikor jih ima na zalogi več kot je posameznih celotnih letnikov, in sicer navadne snopiče a 5 Din, večje dvojne pa po 10 Din. Od posebnih odtisov more društvo še nuditi: Gratzy, Repertorium zur 50jahrigen Geschicbtsschreibung Krains, a 30 Din. Gratzy, Repertorium zu Valvasors »Ehre des Herzogthums Krain«, a 20 Din. Gruden, Šola pri Sv. Nikolaju, a 5 Din. Mal, Razvoj naše pisave, a 2 Din. Sajovic, Kranjski mehkužci, a 5 Din. Sajovic, Herpetološki zapiski, a 7 Din. Stele, Valvasorjeva Ljubljana, a 25 Din. Pri nečlanih se računajo cene za 25% više. Ponebšek, Naše ujede (v komisijski prodaji knjigarne L. Schvventner v Ljubljani). Prejeli smo v oceno: Fr. Baš, Slovenska narodopisna bibliografija za 1. 1929. Iz Ljubljanske šole za arhitekturo 1923; 1925; 1928 (Jos. Plečnik, Lučine). — Izdaja Ognjišče akademikov arhitektov v Ljubljani. Kunsthalle zu Hamburg: Katalog der alten Meister 3 Aufl. 1930. G. Loesche, Geschichte des Protestanlismus im vormaligen und im neuen Oesterreich. III. verb. Auflage. Leipzig, 1930. A. Melik, Kolonizacija Ljubljanskega barja. Ljubljana, 1927. Dr. Melita Pivec-Stele, La vie economique des Provinces IUyriennes suvie d’une Bibliographie critique. Pariš, 1930. M. Premrou, Serie documentata dei vescovi Triestini dei secoli XV,-XVIII. Trieste, 1923, 1926. M. Premrou, Serie dei vescovi romani-cattolici di Beograd. Quaracchi, 1925, 1926. (Archivum franciscanum historicum.) M. Premrou, Visita apostolica del nunzio di Graz nell’ anno 1608. (Studi Goriziani, 1926, 1927.) G. Rodenwaldt, Neue deutsche Ausgrabungen, Heft 23/24. Miin-ster, 1930. Dr. Jože Rus, Suha roba. (Ponatis ) Dr. Fr. Stele, Uršulinska cerkev. (Ponatis.) Dr. Jos. Turk, Tomaž Hren. (Ponatis.) N. Vrabl, Koledar za 1. 1931. Izd. in založila Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Mariboru. Dr. Otto Walter, Athen, Akropolis (Fiihrer durch Griechenland, 1.) VVien, 1929. Fr. Z'witt.er, Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Ljubljana, 1929.