MIROSLAV ZOR: Skavtska vzgoja mladine z ozirom na državo in narod. Dopisnik »—žič« je v 31. šte* vilki »Učit. Tovariša« z dne 3. marca 1931. v članku »Boigarsko učiteljstvo« prinesel tudi sledečo trditev: »Pri vzgoji mladine poudarjajo (namreč bolgarski učitelji): = Vz« gajati nesebične Ijudi, ki bodo zmožni delati za svojo državo! = Zato so oni načelno proti skavtom in vsem drugim enakim organizacijam.« Gorenja trditev, ki je nastala gotovo le vsled neinformiranosti, ali s strani pisca o razmerah na Bolgarskem. ali pa s strani bol* gar&kih učiteljev o skavtizmu, ki v Bojgariji žalibog ni' posebno močan, mi je dala povod, da razjasnim našemu učiteljstvu in vsej jav= nosti namen in cilje skavtizma v državljan« skem in nacionalnem pogledu. Mislim, da mi ni treba posebej poudar= jati, da so vzgojne metode, ki gredo pod na= zivom skavtska vzgojna metoda (vodni si= stem. samovzgoja mTadine. samodelavnost, društvena in socialna vzgoja itd.) priznane kot najboljše in se vsled tega uvajajo tudi v šolstvo. Skavtizem je pri nas že toliko znan, da pozna to stran organizacije gotovo že vsak inteligent. O namenu skavtizma pa krožijo najneverjetnejše vesti. Posebno sc predbaciva skavtizmu, da je internacionalna organizaci* ja, ki negira vsako narodnost, ali ki goji ne= kakšno sentimentalno, jokavomehko bratstvo med narodi, ki bo lijudstvo pomehkužilo in uničilo vsako narodno zavednost. — Take trditve izvirajo le iz površnega poznanja med^ narodnosti skavtizma in nacionalnega značaja organizacije v državi. *" Kaj je internacionalnega na skavtski or= ganizacijiV Prav za prav samo to, da obstoja mednarodni savez, v 'katerem so včlanjeni vsi savezi posameznih držav. Slične medna= rodne saveze imajo tudi sportne, telovadne in še najrazličnejše druge organizacije, kate« rim pa vsled tega nihče ne krati nacionalne vrednosti in nacionalnega značaja. — Skavt« ski mednarodni savez upravlja mednarodni skavtski bureau, ki ima sedaj slučajno svoj sedež v Londonu. Ta bureau vodi samo te* koče posle in izvršuje sklepe mednarodne skavtske konference, ki sc vrši vsako drugo leto, običajno vsakokrat kje drugje. Letos se bo vršila ad 28. do 30. avgusta na Dunaju. To konferenco tvorijo delegati, ki jih pošljejo skavti iz vsake države enako, namreč po šest. To število je ustaljeno in ga ne izpremeni niti velikost države, niti število skavtov v dotični državi. Ravno tako imajo samo ti Atlegati glasovalno pravico. Na teh konferem cah se prerešetavajo v glavnem vzgojna vpra= šanja in ostale skupne stvari. Tudi sprejem kakega saveza v mednarodno zvezo se tu iz= vrši. Skavtski mednarodni savez prav nič ne ovira nacionalnega razvoja ali nacionalnega delovanja državnega 'saveza. Ravno nasprotno: celo omogočuje in podpira taka stremlje= nja, kajti brez globokega nacionalnega čuta si sploh nc moremo predstavljati zdravega internacionalizma. Poleg članstva v mednarodnem savezu imajo skavti vsaj deloma skupno tudi znak, kroj, geslo, obljubo, zakone, ustroj itd., kar pa prav za prav že apada v področje v^ooi= nih metod, katere so pa itak vse tudi pri dru= gih ustanovah (n. pr. v šolah) mednarodne. Skavtski znak je stilizirana (trovoglata lilija (perunika), ikakršna se vidi v marsika* terem grbu. Tajznak ima po svoje stiliziran in s.popolnjcn z državnim'grbom skoro vsaka skavtska organizacija. Pravim skoro, ker so tudi tu izjeme. Francoski skavti (ne vsi) imajo za skavt&ki znaik galskega :petelina, ker se zgoraj omenjena lilija nahaja v burbonskem grbu. ¦— Kroj skavtov si je po vsem svetu sli« čen, ker izgleda romantičen in ker je tudi za vsak dan praktičen. Mnogokje pa so dele kroja zamenjali ali sipopolnili z deli narodnih noš, kar je odvisno popolnoma od volje po= sameznih skavtslkih organizacij. — Gealo skavtov je »Bodi pripravljen« (namreč živeti po svoji obljubi in pomagati »drugim). To geslo, prevedeno na razne jezike, je povsod cnako. — Tudi obljuba in zakoni (navadno 10 do 12) so si slični in povedo vedno isto. To in pa ustroj (vod, četa, steg, župa, savez) ie pa tako tesno zvezano s skavtsko vzgojno metodo, da lse sploh nikjer ne more posebno oddaljiti od enotnosti. Ker sem že pri skupnih stvareh, naj ome* nim še to, da 'imajo skavtske organizacije vseh slovansikih držav (izvzemši Rusije, pač pa ruske emigracije) še posebej skupni vse= slovanski savez, ki ima baš letos v avgustu svoj vseslovanski zlet in tabor v Pragi. Ta zlet se bo vršil pod častnim prokrovitelj* stvom predsednika češkoslovaške republike Tomaža Masaryka. Tega izleta se udeležimo tudi Jugosloveni v večjem številu. Mislim, da je vse to dovolj tehten dokaz nacionalnih in slovansikih teženj našega skavtizma. In kaj je sedaj cilj skavtske vzgoje? Nič drugega nego vzgojiti zdravega in značajnega človeka, ki bo popoilnoma izpolnjeval mesto, na katero ga je postavilo življenje. Praktično prikazano se to pravi, da postane skavt človek, ki mora biti kot dijak dober dijak, kot sin dober sin, kot oče dober oče, 'kot uradnik dober uradnik, kot vojak dober vojak itd. Vsakdo mora na svojem mestu izvrševati odkazane dolžnosti. — Če pogledamo okrog sebe, tedaj vidimo, kako malo je dandanes takih liudi. i— Razume se, da zahteva skavti* zem od vsakega Jugoslovena v prvi vrsti, da je dober Jugosiloven. In to fudi so skavti, če* prav nosijo >to le v svojem srcu, ne pa na je= ziku, kakor mnogi drugi. Prvi in poglavitni člen skavtske obljube jc:^ »Obljubljam. da bom izpolnjeval svoje dolžnosti' do Boi?a domovine in <kra!lja.« Ali je morda to kaj slabega? Ali je morda to slabo zato, ker polaga isto obljubo tudi ru« munski in madžarski. anglcški in bolgar&ki .skavt? — Skavtu je domovina, kralj in drža^ va prvo. ddlžnosti do njih so najsvetejše. To tudi dokazuje delo našega Jugoslovanskega savcza v!polnr meri. Prva v Jugoslaviji je bila ravno skavtska organizacija, ki je uvidela škodljivost političnih strank in se postavila na čisto nadstrankarsko sta!lišče. V dokaz pravilnosti tega stališča nam' lahko služi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander II. prevzel leta 1924. najvišjc pokrovitdjstvo nad Jugoslo- venskim skavtskim savczom, da so dobivale skavtske enote kraljeve nagrade in da so bile končno političnc stranke 9 kraljevim ukazom razpuščene. Če hoče vsaka posamezna skavtska orga« nizacija iz svoje mladine vzgojiti dobre državljane, ali je morda to ikaj slabega? In to je vendar tisto. po čemer stremi organizacija v prvi vrsti. Nerazuiriljiva je tedaj vest (gl. notico začctkom članka), da so bolgarski uči= telji. ki> hočejo vendar vzgajati ljudi, »ki bodo zmožni delati za svoio državo«. načeloma proti skavtom, ki vendar hočejo isto. Tu je možno le to, da bolgarski učitelji in gotovo ddoma tudi naši, skavtizma še ne poznajo dovoljno. V državah, v katcrih so spoznali pravo vrednost s'avtizma za državljansko i.n nacionalno vzgojo mladine, uživa slkavtska organizacija vso 'podporo javnosti in države, ponckod je skavtizem celo ipodržavljen ali pa so na najvišjih vodilnih mestih možje, Iki sto^ je nbenem tudi na naivišjib mestih V državi (Ansjlija, Rumimiia, Čcškoslovaška, Madžar^ ska, Združene^države amcrišVo, Irak itd.) iPri nas vrši najintenzivnejšo nacionalno vzgojo Sokol, ki'je državna ustanova in zato 'je s' avtska organizaciia med prvimi ",pf>zdravi'a ustanovitev ^KJ in ponovno priporočila svo« iemu članstvu vstop in sodclovanje Ipri Sokolu. v koMkor sc to še ni zk preie izvršilo. To t'.'di dovf/i jasno ilustrira sta!išie našega skavtizma do Sokolstva stališče. ki se z večih strani tendencijozno in popolnoma napačno razlaaa Drugi člen s.kavtskc obljube se glasi: »Obljubljam, da bom ' pomasa1! bližnjcmu«. Ta člen in pa tretji skavtski zakon, ki zahteva nesebično ljubezen do bližnjega (najvaž= nejša zahteva krščanske vere in tudi drugih ver!) nalaga skavtu ncscbično uslužnost in delanje dobrih de1!. O bolgarsikih učiteljih, ki vzgajajo »ncsebične ljudi« pa smo čitali, da so vsled tega proti skavtom. To je gotovo le napačno razumevanje. —'Nesebičnost in do« bra dela razlikujejo skavta.od večine drugih ljudi, ki zahtevajo za vsako uslugo ptlačilo. Skavti pa so pripravljeni žrtvovati celo svoje življenje v korist bližnjemu. Vsako 'leto Hpo; deli skavtska glavna skupščina večim skav« tom srebrn ali zlati red sv. Jurija za rešitev človcškcga življcnja; ' na poziv ljubljanske bolnice za oddajo krvi potrebnim bolnikom, pa se je odzvalo tudi mnogo skavtovsroverov, ki so pripravljeni na to žrtev, in sicerbrez* plačno. Nagrada 400 a!i 500 Din se razdeli med reveže. Mislim, da je to dovolj dokazov vzgoje k ncsebičnosti ipotom skavtizma. Tretji in zadnji člcn skavtske obljube pa zahtcva izpolnjevanjc s! avtskih zakonov. Po njih mora biti skavt resnicoljuben, koristen, vljuden, usmiljen, poslušen, dobre volje, de« laven, štedljiv. abstinent, nekadilec ter čist v vsem svojem življenju. Človek. ki skavtske zakone izpolnuje, je gotovo značajen in mož na 'Svojem n-!cstu. tnrcj ideal praviine vzgojc sploh H koncu i"ripomin'am še sledeče: Skavtska orr!anizaciia ,s svojo vzaojn nima namena šolsko in domačo vz<?ojo izpodriniti ali nado^ mestiti, ima pa namen te dve vzgoji spopo-1« niti, to se pravi vzgajati tam. lamor ne seže moč šole niti mnč dnmače družine, namreč v življenju,-— In šj to: Ni š^v vsak dober sikavt, ki je v organizaciji vpisan! Z, vstopom med skavto ni šl1 vzgoja vstopivšcga dovršena. temvcč se je šele pričda. Glupost je tedaj pričakovati, da mora biti vsalkdo, ki nosi skavtski znak, žc dobro vzgojen, ker je z vstopom v organizacijo pokazal šelc dobro voljo poboljšati se, še večja glupost pa se mi zdi soditi vrednost skavtske organizacije po delu onih, ki so skavti morda komaj par mes secev. Zato nc soditc prehitro! Glavna težkoča, glavna ovira sikavt&ki organizaciji pri nas je ipač to, da aktivno sodeluje -premalo odrastlih, premalo vzgojite* Ijcv in staršev. Roditclji skavtizmu siccr za^ upajo ter mu brczskrbno prepuste svojo deco. ker vedo, da je v dobrih rokah, ne pomislijo pa v ikoliko pomoč bi bilo organizaciji tudi njihovo vsaj delno aktivno sodelovanje. Rav= no tal:o bi bi!o ipotrebno, da sodelujejo naši poklicni vzgojitelji. Učiteljujvzgnjitelju se v skavts>ki organizaciji odpira zclo hvaležno p&Ije za vzgojno delo posebno pri tistih, ki so šolo ravno dovršili ter so prepuščeni sa< mim sebi. — Zato je odklanjajoče stališče bolgarskega učiteljstva popolnoma zgrešeno. Toliko v vednost.